Podcasts about slovenskih

Z etapo po rimskih ulicah se je včeraj končala dirka po Italiji, ki ni prinesla tretjega zaporednega uspeha slovenskemu kolesarstvu. Osrednji slovenski adut in kapetan moštva Bora Primož Roglič je odstopil v začetku zadnjega tekmovalnega tedna. Ljubitelji kolesarstva pri nas že pogledujejo proti domačemu vrhuncu sezone, 31. dirki po Sloveniji. V polfinalu državnega prvenstva v košarki pa sta se včeraj še drugič pomerili ekipi Ilirije in Krke.

Z etapo po rimskih ulicah se je včeraj končala dirka po Italiji, ki ni prinesla tretjega zaporednega uspeha slovenskemu kolesarstvu. Osrednji slovenski adut in kapetan moštva Bora Primož Roglič je odstopil v začetku zadnjega tekmovalnega tedna. Ljubitelji kolesarstva pri nas že pogledujejo proti domačemu vrhuncu sezone, 31. dirki po Sloveniji. V polfinalu državnega prvenstva v košarki pa sta se včeraj še drugič pomerili ekipi Ilirije in Krke.

Znamenita rožnata kolesarska dirka se je osmič v zgodovini ustavila v Sloveniji. Del trase je potekal po Goriških brdih, cilj letošnje 14. etape pa je gostila Nova Gorica. Ob kolesarstvu se posvetimo še zaključku svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. V Stockholmu bosta danes obe polfinalni tekmi. Gostiteljica Švedska se bo pomerila z Združenimi državami Amerike, Švica pa z Dansko.

Množica navijačev ob trasi in v cilju v Novi Gorici je pozdravila kolesarje na dirki po Italiji. 14-a etapa se sicer ni razpletla po željah slovenskih ljubiteljev tega športa, predvsem zaradi boja za rožnato majico. Podrobnosti takoj po teh poudarkih oddaje: - Razdeljevanje pomoči v Gazi pod vodstvom ZDA prestavljeno - Predsednica republike vnovič o pomenu vrhunske opremljenosti pripadnikov Slovenske vojske - Ljubljanski in mariborski UKC dobila nove fizioterapevtske naprave za pomoč bolnikom s krvnimi raki

V oddaji smo med drugim predstavili dogajanje in slovesnosti ob prihajajočem prazniku Marije, Pomočnice kristjanov na Brezjah.

Poročali smo o težavah pri črpanju evropskih sredstev na območju Slovenskih goric, gradnji novega doma za starejše v Halozah, obnovi Osnovne šole v Ilirski Bistrici, blagoslovu kapele pri minoritih na Ptuju in odkritju že 13. vrste netopirja, ki je prisotna v kraju Grad na Goričkem.

Pred slovenskimi hokejisti je po dnevu premora tretja tekma na letošnjem svetovnem prvenstvu. Po porazu proti Kanadi in Slovaški si bodo prvo zmago na Švedskem danes skušali izbojevati proti Latviji. Slovenska ženska košarkarska reprezentanca pa je včeraj začela priprave na evropsko prvenstvo, ki bo v drugi polovici junija. V Zrečah je zbranih enajst igralk, še šest se jih bo skupaj s selektorjem pridružilo nekoliko pozneje.

Prvomajske počitnice so pri koncu. Sončno in vroče pomladno vreme je predvsem k morju zvabilo številne turiste, iz smeri Hrvaške proti Avstriji pa se zdaj vijejo dolge kolone pločevine. Najbolj obremenjena je primorska avtocesta, daljši zastoji so tudi na mejnih prehodih s Hrvaško. Ostali poudarki oddaje: - Putin prepričan o razpletu vojne v Ukrajini po ruskih željah. - Izrael pripravlja odgovor na napade jemenskih hutijevcev. - Slovenija ob dvigovanju izdatkov za obrambo želi krepiti domačo obrambno industrijo.

Slovenska hokejska reprezentanca je priprave na svetovno prvenstvo nadaljevala na Madžarskem. Po tekmi z gostitelji bo ekipa odpotovala v Stockholm, kjer se bo pred začetkom prvenstva elitne skupine v prijateljskem obračunu pomerila še s Kazahstanom.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Občina Divača in vaščani Laž so z družbo Kolektor CPG dosegli nov dogovor zaradi vplivov kamnoloma. - V Mirni Peči načrtujejo razširitev in posodobitev čistilne naprave. - V Piranu in Sveti Trojici v Slovenskih goricah se lotevajo graditve novih vrtcev - Pred praznikom narcis na Golici.

Želimo si prihodnosti, v kateri odpadki ne bi več bili problem, ampak vir. Toda odpadki ostajajo eden večjih izzivov sodobne družbe. O premisleku pred nakupom nove stvari, ponovnem življenju oblačil, elektronskih naprav, obnavljanju pohištva – predvsem torej o ponovni in trajnostni rabi ter recikliranju kot zadnjem koraku v vrsti številnih, ki pripomorejo k daljši življenjski dobi predmeta – več v sredinem Svetovalnem servisu z Marinko Vovk, dr. bioloških znanosti, iz Okoljsko raziskovalnega zavoda v Slovenskih konjicah.

Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Spoštovana zvesta poslušalca oddaje … Današnji zapis je nadaljevanje zapisa iz lanskega novembra. Takrat je dr. Anže Logar ustanovil svojo stranko, imenovano »Demokrati« in prah, ki ga je s tem dvignil, se na slovenski politični sceni še vedno ni polegel.Tako smo po skoraj pol leta iz bogato obložene police slovenskih političnih sporov ponovno vzeli tega posebneža med špetiri … Spor za današnjo pridigo je zelo enostaven v svoji zapletenosti, kot je zapleten v svoji enostavnosti. Ter kot tak povsem ustreza strogim kriterijem naše oddaje, ki se načeloma ne ukvarja z banalnostmi. A gremo lepo po vrsti, kot so prepiri v Trsti. Stranka SDS na upravnem sodišču toži ministrstvo za notranje zadeve, ker je dovolilo registracijo stranke Demokrati. Kot pojasnilo ... Stranko SDS vodi Janez Janša, stranko Demokrati pa Anže Logar. Kdo danes vodi ministrstvo za notranje zadeve, ni povsem jasno. Kakorkoli … Enostavneje bi bilo, če bi stranka SDS tožila neposredno stranko Demokrati, ampak to bi bilo preveč enostavno; tožba, ki se nanaša na Demokrate in se kanalizira prek notranjega ministrstva, zveni mnogo bolj resno, kot če bi se stranki v postopku tožili, ali pač zmenili medseboj. Ampak v katerem grmu tičijo demokrati? Pri SDS ne brez argumentov trdijo, da se bodo lahko volivci na volišču zmedli. Predsednik Demokratov je bivši član SDS, njegovi stranki do največje opozicijske manjka le pridevnik ali dva in volivci bodo vodili Demokrate, čeprav bodo v resnici hoteli voliti SDS. V takšnem primeru gre za zlorabo volitev, ampak ministrstvo, na katerega je bila tožba naslovljena, jo je tokrat poceni odneslo. Zakon o političnih strankah sicer ustanoviteljem nalaga, da se morajo imena in kratice strank, kot tudi drugi strankarski simboli med seboj razlikovati, a če se slovenske politične stranke malo ali nič ne razlikujejo v vsebini, se še manj ali nič razlikujejo v imenih. Sodišče je v tem sporu poenostavljeno rečeno razsodilo oziroma pojasnilo, da se v čudovitem svetu parlamentarizma imena pač ponavljajo. Ker so slovenske stranke v glavnem registrirane v Sloveniji, imamo v njihovih imenih kolikor hočete Slovenije. Ker je popularno in privlačno, pa tudi politično všečno biti demokrat, je v Sloveniji na veliko uporabljan tudi ta antični pojem. Potem pa je v imenih še nekaj svetovnonazorskih oznak, da pa je bilo sodišče kar se daplastično, je kot precedenčni primer navedlo slovenske zelene stranke, ki jih je kar nekaj, vse pa imajo v imenu tako Slovenijo, kot barvo zdrave zavisti, ki je zelena. Ampak vrnimo se k sporu. Jasno je, da so se Logarjevi Demokrati ugnezdili med imena, kjer že tako ali tako vlada precejšna gneča in bo na volitvah lahko resnično nastala zmeda. Zato čudi, da na novoustanovljene stranke ne sežejo po bolj kreativnih rešitvah, ki so bile kdaj v zgodovini že uporabljene. Če bi recimo namesto Slovenski demokrati uporabili ime stranke »Slovenski avtokrati«, bi bili zagotovo tako opaženi, kot tudi nezmotljivo drugačni. Da ne govorimo, kakšna velika škoda se dela, ker smo tako po nemarnem pozabili na cel spekter potencialnih strankarskih imen, ki nam jih je in nam jih še vedno ponuja marksistično- leninistična dogma. Se pravi, na vse mogoče izpeljanke s socialističnim ali s komunističnim. Slovenski socialisti ali Slovenska komunistična stranka bi bili edini v parlamentarnem prostoru; za ideološki predznak pa se tako ali tako ni bati, saj se recimo nekatere konservativne stranke z velikim veseljem ideološko primerjajo z neoliberalno kapitalistično prakso. Če parafraziramo nesmrtnega barda: »Stranka enako dišala bi z imenom drugim!« V nadaljevanju je škoda, ker se ne uporabljajo pridevniki tipa »radikalen«. Recimo Slovenska radikalna stranka se sicer sliši zlovešče, a radikalen je lahko sodoben človek na mnogih področjih, od katerih jih je večina povsem benignih. Pozabili smo tudi na izpeljanke revolucionarnih imen, na drugi strani pa za čuda nimamo več resne stranke s krščansko ali katoliško referenco v imenu. Kakorkoli; praznega prostora je pri imenih ogromno in škoda se zdi, da so se vsi nagnetli med slovenske demokrate. In Janez Janša je storil edino, kar se zdi v tem primeru razumno. Takoj za njim pa je isto storil še Anže Logar. Še pomnite, kako so na začetku internetnega buma spretneži, ki so vedeli, kam bo pes pomolil taco, vnaprej registrirali računalniške domene podjetij ali posameznikov, ki so jih potem tem prodali za velik denar. Tako sta tudi Janez in Anže pri uradu za intelektualno lastnino preventivno registrirala imeni strank, ki imata v korenu Demokrate in Slovenijo. Se pravi: Slovenski demokrati, Demokrati Slovenije in pa Slovenska demokratska stranka. Ta imena, če bodo pravnomočno registrirana, bodo tako zamrznjena in jih ne bo več mogoče uporabljati, ter se na ta način zastonj kititi s tujim perjem. Ampak kot vedno, jo je politiki zagodla slovenščina. Izpeljank za ime stranke, ki bi imela v korenu tako Demokrate kot Slovenijo je še kar nekaj, in če se hočeta tako Logar kot Janša znebiti morebitnih konkurentov in neupravičenih jezdecev na njunem minulem delu, je treba vnaprej registrirati vse možnosti. In sicer: Demokrati iz Slovenije, Stranka slovenskih demokratov, Slovenskih demokratov stranka, Demokratični Slovenci, Stranka Slovenske demokracije. Demokrati na Slovenskem, Slovenskademokracija, Demokracija po slovensko in pa seveda Stranka Slovencev in demokracije. Če pa držijo zlobna natolcevanja, da sta Janša in Logar tako ali tako dogovorjena, in je nova stranka samo slepilni manever, potem je volivcem resnično vseeno, koga volijo. In ime tako združene stranke bi se glasilo: Slovenska demokratska stranka demokratov.

Poročali smo o protipoplavnih ukrepih v občini Šmarje pri Jelšah, prenovi nevarnih odsekov na cestah v Poljanski dolini, 20-letnici županovanja Ivana Molana v Brežicah, razstavi z naslovom »Tone Pavček – pesnik slovenske duše« in knjigi »Težko je bilo«, ki je zbrala življenjske zgodbe iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric.

V pogovoru z jezikoslovko in dialektologinjo preverjamo, kaj nam stari lokalni toponimi povedo o materialni in duhovni kulturi porabskih SlovencevIzmed vseh slovenskih skupnosti, ki so navsezadnje ostale onkraj naših državnih meja, v matici najbrž najslabše poznamo tiste rojake, ki živijo na Madžarskem, v Porabju. Ne le da v deželah na desnem bregu Mure v splošnem slabo poznamo zgodovino tistih s Slovenci poseljenih krajev, ki so stoletja sodili pod krono svetega Štefana, ali da so cestne povezave s Porabjem še danes razmeroma skromne, tudi razumevanje narečja, ki ga govorijo tamkajšnji ljudje, nam povzroča nemalo preglavic. Precejšnjo razdaljo, ki nas torej loči od porabskih Slovencev, zdaj vsaj malo krajša študija Zemljepisna imena slovenskega Porabja, ki je izšla pri Založbi ZRC. Pri pripravi te knjige so moči združili sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ter Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Kaj vse so severno od Goričkega navsezadnje odkrili, smo preverjali v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili eno izmed soavtoric Zemljepisnih imen slovenskega Porabja, jezikoslovko, dialektologinjo in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, dr. Mojco Kumin Horvat. Foto: dr. Mojca Kumin Horvat (Goran Dekleva)

Zavod Celeia Celje se bo v tem letu ob 600. obletnici smrti Veronike Deseniške poklonil tej izjemni zgodovinski osebnosti s programom, ki bo skozi umetnost, igro, film, dialog in zgodovinske pripovedi. V Monoštru na Madžarskem so predstavili knjigo Težko je bilo, a smo zdržali, ki prinaša šest življenjskih zgodb ljudi iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric.

Zimska pravljica v Planici je znova poskrbela za množično navdušenje. Na zadnji tekmi letošnje sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih je slavil Anže Lanišek, ki je tako osvojil prvo planiško zmago. Domen Prevc je v dolini pod Poncami z 254-imi metri in pol medtem postavil nov svetovni rekord. Za veselje športnih navdušencev pri nas pa je danes poskrbel tudi Primož Roglič, ki je po letu 2023 znova zmagal na Dirki po Kataloniji. Preostale novice: - V Mjanmaru po potresu, ki je terjal več kot tisoč 700 življenj, skrbi povroča tudi bližajoča monsunska sezona. - Rdeči križ na jugu Gaze identificiral 14 trupel reševalcev. - Ameriški predsednik Trump v primeru neposlušnosti Moskve napoveduje nove carine na rusko nafto.

Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.

V času, ko na odru ljubljanske Opere gledamo uprizoritev Opere za tri groše, ki jo je po besedilu Bertolta Brechta režirala Mateja Koležnik, predstava pa je nastala v soprodukciji SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana, se bomo s treatrologom mag. Primožem Jesenkom iz Slovenskega gledališkega inštituta sprehodili med kritiškimi odzivi na dosedanje uprizoritve tega dela. Na slovenskih odrih jih je bilo, vključno s trenutno, deset, prvo, v režiji Bojana Stupice so uprizorili leta 1937. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank

V sobotnih slovenskih šolah v Buenos Airesu v Argentini jutri začenjajo s poukom. Pred tem so že imeli mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, nam je povedala šolska referentka Zedinjene Slovenije Luciana Servin. Pred mašo je vsaka šola molila desetko rožnega venca. Maševal je Franci Cukjati, pri maši so učenci sodeloval s prošnjam in zahvalami, petje je vodila Prešernova šola. Na področju Buenos Airesa in okolice deluje šest slovenskih sobotnih šol. In čemu bodo dali poudarek v tem šolskem letu? Dobri volji in odgovornosti, do tega, kar nam pomeni slovenska šola, je še povedala Luciana Servin.

V oddaji še o naslednjih temah: - Priprave na graditev novega zdravstvenega centra v Kopru so se začele, občina še ni izbrala izvajalca. - Osnovna šola Brinje Grosuplje z današnjim dnem dobiva nov prizidek. - Na otroškem parlamentu na Ptuju o tudi o šolskem sistemu in metodah učenja. - Ali odkritje, ki je presenetilo tudi arheologe, potrjuje starodavno legendo o vasi pod Studorjem pri Bohinju?

Potem ko je smučarski skakalec Domen Prevc na svetovnem nordijskem prvenstvu v Trondheimu osvojil naslov svetovnega prvaka, kolesar Tadej Pogačar pa je vnovič zmagal na legendarni klasiki Strade Bianche, je sinoči slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej še tretjič zapored osvojila srebrno medaljo na dvoranskem evropskem prvenstvu v atletiki. Druge teme: - Nadaljevanje pogovorov za podaljšanje premirja v Gazi. - V Nemčiji za prihodnji teden napovedan začetek koalicijskih pogajanj. - Nova zakonodaja na področju kmetijstva in lovstva prinaša nepremišljene rešitve, opozarjajo na Lovski zvezi.

Izbrani obraz oddaje Obrazi sosednje ulice je bil tokrat vinogradnik, turistični vodnik in ovtar Marko Šebart. Govorili smo o pomenu ovtarja nekoč in danes, o vinogradništvu v Slovenskih goricah in tudi širše in o vinu, ki je za našega sogovornika predvsem plemenita pijača.

Ob slovenskem tednu boja proti raku, ki tokrat poteka pod geslom »V boju proti raku bo zavel nov veter!« se prav danes pod okriljem evropskega projekta Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji začenja dvoletno sodelovanje z Mednarodno agencijo za raziskave raka pri SZO in nizozemskim univerzitetnim kliničnim centrom Erasmus MC Rotterdam. Cilj je preveriti upravičenost in izvedljivost novih presejalnih programov za raka prostate in pljučnega raka pri nas. Projekt so predstavili danes na Onkološkem inštitutu, tam je bila Helena Lovinčič.

Pred vrati je pust in tudi Slovenci, ki živijo v tujini, se bodo udeležili nekaterih tradicionalnih pustnih dogodkov, kot so povorke in karnevali. Poklicali smo v ameriški Cleveland – tam imajo pustne dogodke že ves teden, jutri pa za zaključek pripravljajo tradicionalno Kurentovanje s parado, na kateri pričakujejo več tisoč ljudi. V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija bo vrhunec praznovanj na tako imenovani pustni oziroma rožni ponedeljek, kot mu pravijo, ko bodo ulice zasedle pisane povorke z vozovi in s skulpturami, ki jih bodo vlekli traktorji, gledalce pa bodo obdarovali s sladkarijami, igračami in rožami. Slovenci v Severnem Porenju – Vestfaliji se bodo v ponedeljek udeležili povorke v Hildnu. V oddaji pa bomo pogledali tudi na vzhodno obalo Španije k Slovenki, ki se ukvarja s prehransko varnostjo, v prostem času pa gasilce uči plavanja.

Slovenska smučišča so na pragu prestrukturiranja v celoletna gorska središča, ki bodo morala ponuditi nekaj več vse leto. Čeprav snega letos ni v izobilju, večina slovenskih smučišč obratuje ob pomoči umetnega zasneževanja. Še več, ponekod celo zaznavajo rekorden obisk. Z dopisniki bomo preverili dogajanje v različnih delih Slovenije. Rogla prav zdaj dobiva nove lastnike, Kanin ostaja zaprt, a prepoln turnih smučarjev. Ob vsem tem so pogostejše tudi nesreče na smučiščih. Več v tokratnem Studiu ob 17.00.

1. marca bo večina Slovenskih domov upokojencev znova nekoliko povišala cene oskrbnine. Gre za spremembo, ki je odraz inflacije in višjih stroškov. Za koliko se bodo te oskrbnine spremenile, kakšno je kadrovsko stanje po spremembi plačnega sistema in kaj nam prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi?

Tretji polčas je bil ponovno nogometno obarvan. Pokomentirali smo zadnji prvoligaški krog in predstave slovenskih klubov v Konferenčni ligi.

Maševal je župnik in arhidiakon Jože Vogrin.

Na 7. nedeljo med cerkvenim letom neposredno prenašamo sveto mašo iz Labrechtovega doma starejših v Slovenskih Konjicah. Mašuje župnik in arhidiakon Jože Vogrin. Pri maši sodeluje mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Boštjana Mlakarja.

Poročali smo o večjih stiskah ljudi v Beli krajini, gradnji stanovanj v Celju, projektu zaposlovanja starejših v Slovenskih goricah, odprtju zbirnega centra na Vrhniki, vstavljanju mladic v reki Dreto in Savinjo, dograditvi nogometnega stadiona v Murski Soboti in gradnji parkirišč na Bledu.

Dijaški dom na Poljanski cesti v Ljubljani po včerajšnjem požaru v prvem nadstropju intenzivno čistijo, pomagajo tako servisi kot zaposleni in dijaki. Kot je potrdil ravnatelj doma Šemso Mujanovič, bodo za dijake znova odprli vrata že ta konec tedna.Drugi poudarki oddaje: - Konkurenčnost evropskega gospodarstva bo mogoče zvišati le s hitrim in učinkovitim ukrepanjem - ne le na že zdaj močnih, temveč tudi na tveganih področjih. Težava je, da Evropa - na primer v primeri s Kitajsko - svojih inovacij ne zna pravilno unovčiti, pravi Gregor Anderlúh s kemijskega inštituta. - Protestno gibanje srbskih študentov, ki so se včeraj odpravili na pot iz Beograda, bo drevi doseglo Novi Sad. Obljube oblasti jih ne prepričajo, ob močni podpori javnosti zato še vedno zahtevajo prevzem odgovornosti za novembrsko zrušenje nadstreška železniške postaje. - Pred odprtjem Evropske prestolnice kulture čez dober teden dni so v Novi Gorici danes slovesno pozdravili prenovljeno železniško postajo. Večdesetmilijonska naložba ima po besedah premierja Roberta Goloba širši pomen.

Drugi poudarki iz oddaje: -Kako je mogoče, da je po milijon evrov vredni obnovi ceste v eno od turistično najbolj obleganih točk na Bovškem cestišče zdaj preozko -Leto in pol po poplavah v radovljiški občini še nimajo vseh rešitev za sanacijo -Legendarna otroška pesem Huda mravljica praznuje 70 let od prve izdaje v knjižni obliki

Po ponedeljkovem požaru v domu starejših v Beogradu, v katerem je umrlo osem ljudi, se postavlja vprašanje o požarni varnosti v slovenskih domovih za starejše. Na Združenju za požarno varnost pravijo, da je za požarno varnost bolje poskrbljeno v novejših zavodih, medtem ko je požarna varnost v starejših ustanovah v veliki meri odvisna od proaktivnosti direktorjev. Na Združenju dodajajo, da bi bilo to področje smiselno bolj natančno sistemsko urediti.

Slovenske železnice so sredi decembra začele voziti po novem voznem redu. Tega zaznamujejo dela na železniški infrastrukturi in graditev potniškega centra v Ljubljani. Koliko manj povezav bo na voljo zaradi tega, ali se bomo vozili dalj časa in v večji gneči, kje bo treba na avtobus so vprašanja, ki jih bomo zastavili predstavniku Slovenskih železnic. Primož Kokalj bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja, zato nam pišite ali pokličite med oddajo.

V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje

Pisatelj Tone Partljič nas skoraj vsako leto razveseli z novim romanom. Tudi zgodba zadnjega z naslovom Pesniški dvor se dogaja v Partljiču tako ljubih Slovenskih goricah, točneje ob reki Pesnici, na vinorodnih hribčkih in v širšem okolju, ki ga pisatelj dobro pozna. Roman opisuje življenje vinogradniške družine Gornik, ki ga, tako kot druge, zajamejo približevanje druge svetovne vojne, sama vojna in konec vojne z vsemi stranpotmi vred.

Pred koncem starega leta smo v Svetovalnici odprli nove vozne rede slovenskih železnic. Ali bodo tudi v prihajajočem letu potniki čakali na vlake zaradi zamud? Kakšni so glavni razlogi zanje, kako je z načrtovanimi investicijskimi deli na tirih in kako daleč je še do odprtja Emonike? Z nami je bil Primož Kokalj iz Slovenskih železnic.

Randy Bresnik je astronavt slovenskih korenin. V vesolju je preživel skoraj 150 dni; med prvo misijo se mu je rodila hčerka, tako da je njeno rojstvo zamudil, druga misija, ki je trajala pet mesecev, pa mu je dala vpogled v to, kakšno je življenje v vesolju. Kako se prhajo, kako trenirajo mišice, kako gredo na stranišče, kaj je bilo najboljše, kar je jedel v vesolju, kaj najslabše in ali v vesolju boli križ?

Teden dni po padcu dolgoletnega režima Bašarja al Asada se v Siriji del javnega življenja vrača v običajne tirnice, med drugim so odprli izobraževalne in verske ustanove. Predstavnik Združenih narodov za Sirijo Gejr Pedersen je ob tem pozval k čim hitrejši odpravi sankcij zoper Sirijo. Kot je dodal, se bo država le tako lahko znova postavila na noge. Po njegovih besedah je treba zagotoviti tudi delujoč pravosodni sistem, ki bo pravično kaznoval odgovorne za zločine. Medtem se nadaljujejo obsežni izraelski napadi tako na Sirijo kot na Gazo. Drugi poudarki oddaje: - Leto dni od napovedi stavke Fidesa nerešena še številna vprašanja. - Od danes velja novi vozni red Slovenskih železnic. - Ema Klinec na Kitajskem skočila na drugo mesto.

Adventni čas je čas, ko tudi tisti manj srečni med nami, tisti, ki so revni, nesrečni ali kakorkoli omejeni, dobijo darila. Takšen je običaj. Tako so dobili darilo tudi na slovenskih železnicah. Obdarovala jih je "Evropska potovalna komisija", ker so dali na slovenskih železnicah izdelati video, ki poudarja trajnost potovanja z vlakom. Celotna marketinška kampanja je nosila naslov "Vlaki nove generacije" in je bila menda tako imenitna, da so dobili ob adventu nagrado tudi manj srečni, ubogi in neprivilegirani na slovenskih železnicah. Ob prejemu nagrade so odgovorni poudarili, kako kreativno in inovativno je potekala nagrajena marketinška akcija, redki ciniki, ki ne verjamejo ne adventu, še manj pa slovenskim železnicam, pa so dodali, da bi bilo dobro nekaj te kreativnosti in inovativnosti dati še v vozne rede. A žal, kot je na trenutni duhovni točki civilizacije navada – ni pomembno dejstvo, pomemben je marketing. Z marketingom prideš do nagrade, z dejstvi pa do zamude. Poglejmo torej nekaj splošno sprejetih dejstev. Slovenske železnice so zanič. Nepreklicno. Ker nekaj je treba vedeti; potnik, ki stopi na vlak ali na katerokoli drugo javno prevozno sredstvo, je zainteresiran najprej za hitrost, potem za točnost, potem za kakovost usluge. Za vse tisto, česar na slovenskih železnicah kronično primanjkuje.Res je, imajo nekaj novih vlakov in vlakovnih garnitur. Ni več parne vleke in ni več gomulk. Ampak glede na dejstvo, da je večinski lastnik še vedno država, si mislimo, kdo je te nove garniture dejansko kupil. Vse ostalo na slovenskih železnicah pa, kljub marketinškim akcijam, ne štima. Vlaki so ali prazni ali prenatrpani, ko jim uspe v vagon dostaviti wi-fi ali omogočiti nakup karte prek spleta, praznujejo, kot da je novo leto, zamude vlakov so že zdavnaj sistemske … Ni nas v vrhu nobene od kategorij, ki opredeljujejo železniški promet, ni nas niti v sredini, o modernih hitrih progah se niti ne pogovarjamo, in da ne zavlačujemo: vsak, ki je kdaj stopil na vlak v kateri drugi evropski državi, bog ne daj na Japonskem, lahko ugotovi stanje slovenskih železnic. In prav zaradi poraznega stanja, ki ga sicer omiljujejo z menjavami infrastrukturnih ministrov in uspehi pri prevozu tovora, so lahko slovenske železnice tu in tam deležne kakšne nagrade in pa ob adventu človeške milosti. Ampak še med adventom, novica je stara dan ali dva, nas čaka novo presenečenje s Slovenskih železnic. Nov vozni red, veljati začenja te dni, v glavnem pa bo vladal v letu 2025, bo spet krepko premešal slovensko železniško krajino. Kot zadnjih trideset let, so vzrok za prilagojene, skrčene in omejene vozne rede, prepolne zamud, "številna gradbena dela". In prav izraz "številna gradbena dela" bi moral stati v naslednji marketinški kampanji slovenskih železnic. Če bi bilo ime marketinške kampanje "številna gradbena dela", podnaslov pa "vlaki nove generacije", bi vse skupaj šele dobilo pravi smisel. Ampak poglejmo h gradbenim delom. Že zadnjih trideset let so "številna gradbena dela" najpogostejši pojem v povezavi z železnico na Slovenskem. Gradbena dela so izgovor za mehanični glas, ki pred Mariborom, Koprom, Novim mestom ali Jesenicama zdrdra enolično mantro z raztegnjenimi vokali, ki se konča s: "Potnikom se opravičujemo za zamudo!" Gradbena dela na tirih so tudi očitno najtežji gradbeni poseg sploh, saj so južno železnico, ki je še vedno hrbtenica Slovenskih železnic, zgradili v manj kot dvajsetih letih, zdaj pa jo že trideset let intenzivno popravljamo. In ti servisi na železniški infrastrukturi, ki so očitno tako šlampasto organizirani, da se lahko med njimi zgodijo tudi tragični dogodki, imajo nekaj resnično kreativnih rešitev, vrednih marketinške nagrade. Med njimi je pri potnikih vedno priljubljena klasika, ki nikoli ne pride iz mode – se pravi avtobusni prevoz. Rešitev, stara toliko kot slovenske železnice, bo z decembrskim voznim redom veljala za deset vlakov. Po njej se pripeljete do Celja, stopite z vlaka, vstopite na avtobus, se – to je še posebej poudarjeno – po fantastični avtocesti odpeljete do Itake ter razženete snubce.Hočemo povedati naslednje. Da kupiš karto za vlak, pelješ pa se z avtobusom, je v najboljšem primeru čudno vsaj toliko, kot če bi kupil karto za avtobus in se peljal z vlakom. Na koncu pa samo kot marketinški nasvet; ni primerno dičiti se po medijih z osvojenimi nagradami za kreativnost, trajnost in ogljično nevtralnost, dokler je bilo devetdeset odstotkov slovenske železnike infrastrukture zgrajene do leta 1950, takratni vlaki pa so bili od današnjih na posameznih odsekih počasnejši komaj za kakšno minuto.

Mednarodna raziskava matematične in naravoslovne pismenosti TIMSS je že peta mednarodna raziskava zapovrstjo, ki potrjuje trend slabšanja znanja naših osnovnošolcev. Zakaj naši osnovnošolci drsijo navzdol na različnih mednarodnih lestvicah znanja; katere ukrepe snujejo pristojni za šolsko politiko in stroko, da se bo stanje izboljšalo; kaj lahko storijo šole in učenci. Pa tudi o vrednosti mednarodnih raziskav znanja in zakaj je pomembno, da naši otroci sodelujejo v njih. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; Jasna Rojc, direktorica zavoda za šolstvo; dr. Eva Mirazchiyski Klemenčič, vodja Centra za uporabno epistemologijo; Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica.

Zdravo. Tokrat začnemo epizodo z rubriko Zadnjih 30, kjer se pogovarjamo o humorističnih TV serijah, ki si jih je vredno ogledati. Nato se znajdemo na travniku s klopco, kjer razmišljamo o svobodi in omenimo vsakodnevna opravičila Slovenskih železnic, ki jih lahko slišite na premnogih železniških postajah širom po Sloveniji. Pogovor nadaljujemo v smeri svobode, glasbe, kitar in studija, preden se že šestič posvetimo 4. poglavje 6. knjigerazpravljamo o sanjah, letenju in travniku, omenimo pa tudi basen o lisici in kislem grozdju. Za konec se posvetimo konceptu resnične virtualne resničnosti in hiši na travniku. Epizodo zaključimo z željo, da se tudi ta teden lepo imejte.

Več kot 600 slovenskih podjetij je vpetih v dobaviteljske verige in povezanih z nemško avtomobilsko industrijo, ki se je znašla v resnih težavah. Razmere pozorno spremljajo tudi na ministrstvu za delo zagotavlja minister Luka Mesec. Vodstvo Volkswagna, ki je napovedalo odpuščanja in zaprtje treh tovarn v Nemčiji bo danes nadaljevalo pogajanja s sindikati. Medtem so od danes na območju Evropske unije v veljavi dodatne carine na uvoz električnih vozil iz Kitajske. Ostali poudarki oddaje: Vprašanje zaprtja TEŠ-a deli stroko, gospodarstvo in civilne iniciative Izraleska prepoved UNRWA v Gazi je kršenja mednarodnega opozarja tudi Slovenija Na področju odpravljanja korupcije našo državo čaka še nekaj dela

Coprnica Ursula je sedela na vrhu Slivnice, servisirala metlo, vkuhavala ozimnico in poskušala sestaviti Evropsko komisijo. Na srečo so bile po Evropi poplave, ki tradicionalno povečujejo njeno priljubljenost, na nesrečo pa se je sestavljanje komisije zapletlo, kar povečuje njeno nejevoljo. Namreč coprnica Ursula je bila kljub vsem magičnim napojem, čarovni palici, urokom in coprnijam že nekaj dni prek roka, v katerem bi morala komisijo predstaviti. In nič ni kazalo, da ji bo v kratkem uspelo. Kajti eno so coprnije, druga pa je aritmetika. In ta zadnja je neusmiljena, kar je coprnico tako jezilo, da je v slepi jezi malo priredila podatke o gospodarski rasti v Evropi. Poglejmo natančno številke, ki jezijo coprnico Ursulo.Kandidati, ki bodo sestavljali komisijo, na čelu katere bo jezdila na svoji metli, morajo imeti nekatere lastnosti, ki so sicer za večino ljudi manj pomembne, za bruseljsko coprniško smetano pa bistvene. Lastnosti kandidata, med katerimi se mora odločati coprnica Ursula, so naslednje: - kandidat je lahko moški ali ženska,- kandidat je lahko politično levi ali desni,- s kandidatom je lahko zadovoljna Ursula, ne pa vlada, ki ga predlaga,- s kandidatom je lahko zadovoljna vlada, ki ga predlaga, ne pa Ursula. Možnost, da bi bili s kandidatom zadovoljni tako vlada posamezne države kot tudi coprnica Ursula praktično ni, možnost, da bi bila s kandidatom nezadovoljna tako vlada kot Ursula, pa se zdi bedasta celo za Bruselj. Tako se mora torej coprnica Ursula pri vsakem kandidatu odločiti med šestnajstimi možnostmi. Se pravi; kandidat je lahko politično levi moški kot politično leva ženska, ali pa politično desna ženska in politično desen moški … in tako naprej in tako nazaj po skrivnih hodnikih coprniške statistike. In če število možnosti pri posameznem kandidatu, med katerimi se mora odločati coprnica Ursula, pomnožimo s številom kandidatov, ki naj bi sestavljali Evropsko komisijo, dobimo neverjetno število 432 kombinacij, ki jih mora upoštevati coprnica Ursula, da sestavi komisijo. Zato pa je bila coprnica Ursula slabe volje, ko je na gori Slivnica servisirala metlo in vkuhavala ozimnico. Ampak za trenutek pustimo coprnico samo z njenimi kadrovskimi akrobacijami in se posvetimo še nekaterim drugim zanimivim vidikom izbire kandidatov za evropske komisarje, ki se zdijo nekoliko skrivnostni in zaviti v coprniško meglo. Sprijaznili smo se, da v Bruslju uporabljajo posebno vrsto demokratičnega napoja, po katerem državljani Evrope nimamo nobenega vpliva na to, kdo bodo komisarji, ki nam bodo rezali "kruha tankega, da se vidi skoz njega"! In kljub temu se evropska komisija vodi kot demokratično izbran organ. Čeprav se vzorno udeležimo evropskih volitev – ki se kažejo kot en velik karierni sejem za elito – je na koncu jasno, da se naša evropska usoda, vsaj glede upravljanja z Evropo, v resnici reže na državnozborskih volitvah. Se pravi, da bi bilo pošteno, če že ne demokratično, ako bi stranke, ki tekmujejo na državnozborskih volitvah, pri nabirki obljub, načrtov, strategij in programov jasno povedale tudi, kdo bo njihov kandidat za evropskega komisarja. Če Evropo dojemamo količkaj resno in če resnično menimo, da je povezava politično-gospodarski koncept, ki nas bo popeljal v svetlejšo prihodnost, potem je takšna obljuba skoraj nujna. Po drugi strani pa spet nepotrebna, saj je jasno, da bo kandidat za komisarja eden izmed nacionalnih supermanov ali super žensk. Teh pa tudi v teh ekstra potentnih časih v posameznih državah članicah ni ravno v izobilju. Kako drugače, kot da pošiljamo za kandidata vsevednega multipraktika, si predstavljati dejstvo, da imamo evidentirane kandidate prej, preden izvemo, kateri resor bomo dobili. Samo kot teoretični model; Marta Kos, ki se trenutno kuha v kotlu coprnice Ursule, bi lahko dobila tako ribištvo kot človekove pravice. Ali pa širitev. Tako pričakujemo od nje, oziroma vemo, da se spozna na migracijske navade polenovk kot na zakonodajo političnega azila ali urejenost javnih financ v Črni Gori. In ko smo prej naštevali kriterije, po katerih coprnica Ursula izbira svoje kandidate, je neverjetno, kako kvalifikacij oziroma usposobljenosti za posamezno področje sploh ni med njimi. Se pravi, da so kriteriji spola, politične opredelitve in osebne presoje tako vlade, kot Ursule pomembnejši od strokovne primernosti posameznega kandidata. Prejšnji poskus Slovenije je bil računovodja. Ker nismo vedeli, kateri resor je namenjam Sloveniji, bi se mu lahko mirno zgodilo, da bi mu bil dodeljen resor "spodbujanje evropskega načina življenja"! Kaj pa si računovodje mislijo o Evropskem načinu življenja, pa je tako ali tako jasno iz evropskega načina življenja, ki ga živimo trenutno. Coprnica Ursula je zavzdihnila in v lonec z ozimnico zamešala še nekaj mačje dlake. Potem se je odločila, da bo komisijo izbrala s coprniškim urokom, ki se zmeraj obnese.Stopila je po čarobno palico in z mogočnim glasom začela kriliti po zraku: "Am, bam, pet podgan, štiri miši, v uh me piši!" Ko je končala in smo Evropejci dobili komisijo, se je spravila k načrtom, kako se maščevati velikemu vešču iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki ji je povzročil vse te težave.

Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?" Sogovorniki: Mateja Urbančič Jelovšek, ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik;  Nina Valenčič, ravnateljica Osnovne šole Domžale;  Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta v Ljubljani; Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; anonimna kandidatka za prosto delovno mesto učitelja; Doroteja Dolšak, organizatorka šolske prehrane na Osnovni šoli Domžale; Simona Šarlah, Osnovna šola Vojnik, učiteljica leta 2024. 

Poletni konec tedna, začetek počitnic v več delih Evrope in številne nesreče so danes znova zgostili promet na slovenskih cestah. Že od jutra so zastoji po celotnem avtocestnem križu, kot navadno pa je najhuje na primorski avtocesti. Da je v gneči še pomembneje poskrbeti za varnost, danes na bencinskih servisih ob avtocestah z letaki opozarjajo prostovoljci Agencije za varnost prometa. Ostali poudarki oddaje: - V Han Junisu se krepijo spopadi med Izraelom in Hamasom. - Požarov v Kaliforniji in Kanadi gasilci ne zmorejo omejiti. - Na olimpijskih igrah v Parizu odprli Slovensko hišo.

V Franciji bo potekal drugi krog predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah. V prvem je največ glasov zbral skrajno desni Nacionalni zbor, ki se mu zmaga obeta tudi v drugem krogu, sledita mu levosredinska Nova ljudska fronta in liberalna koalicija Skupaj predsednika Macrona. Po napovedih sicer noben politični pol v parlamentu ne bi osvojil absolutne večine. V oddaji boste slišali tudi: - V izraelskem napadu na šolo v Nuseiratu številni mrtvi - Slovenska Istra ni prenasičena s turisti, zaradi omejenih namestitev tega ni pričakovati - V polfinale evra še nogometaši Anglije in Nizozemske. Slovenskih košarkarjev ne bo v Parizu

Začelo se je največje romanje slovenskih navijačev v tujino doslej. Davi je iz Ljubljane proti Münchnu, kjer se bodo naši nogometaši na evropskem nogometnem prvenstvu pomerili s srbskimi, odpeljal posebni vlak. V bavarski prestolnici pričakujejo 20 tisoč Slovencev, od tega 15 tisoč na stadionu. Naša reprezentanca se znova veseli njihove podpore. Drugi poudarki oddaje: - Hezbolah se je na grožnje Izraela s totalno vojno odzval podobno in hkrati zagrozil Cipru, če bo v svojih oporiščih gostil izraelske sile. - Število prisilno razseljenih je znova preseglo rekord; po svetu jih je 120 milijonov, ob svetovnem dnevu beguncev opozarjajo Združeni narodi. - Najdaljši dan v letu znova prinaša Poletno noč; koncert RTV Slovenija, s katerim se začenja Ljubljana festival, letos posvečen trem mariborskim pevkam.

Nogometna reprezentanca je v pripravah na evropsko prvenstvo sinoči dosegla zmago, ki je po četrtkovem remiju na Malti ni upal napovedati nihče. V razprodanih Stožicah je prekinila niz 11-ih zmag sedme reprezentance na svetu s portugalskim zvezdnikom Cristianom Ronaldom na čelu. Druge teme: - Izrael kljub resoluciji varnostnega sveta Združenih narodov nadaljuje napade v Gazi. - Mladi za podnebno pravičnost za bolj pregledno in strokovno vodenje projekta drugega bloka jedrske elektrarne Krško še pred predvidenim posvetovalnim referendumom. - Na svetovni dan gledališča se drevi v Kranju začenja 54-ti Teden slovenske drame z 12-imi predstavami tekmovalnega in spremljevalnega programa.