Podcasts about slovenskih

V popoldanskih minutah bosta v ospredju košarkarski in kolesarski prispevek. Na dirki po Švici nastopata oba slovenska zvezdnika, Primož Roglič in Tadej Pogačar, ki je že po včerajšnji prvi etapi prevzel majico vodilnega na dirki. Slovenski košarkarski reprezentanti pa so začeli priprave na zadnji tekmi prvega dela kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo.

Konec minulega tedna je minilo 35 let od simbolnega, a zgodovinskega dogodka, ko je skupina 21 članov Gorske reševalne službe v Mojstrani in posebnega voda Teritorialne obrambe ob podpori Letalske enote tedanje slovenske milice ob Aljaževem stolpu na Triglavu razvila slovensko narodno zastavo, trobojnico. Dogodek so posneli tedanji urednik fotografije pri časopisu Delo Joco Znidaršič, fotograf Slovenskih novic Mirko Kunšič in snemalec Televizije Slovenije Janez Kališnik. Razvitje slovenske zastave ob Aljaževem stolpu je bila tudi zaveza, da bomo svojo samostojnost branili in - ubranili (ponovitev).

V turistični oddaji smo tokrat predstavili novo pohodniško pot – Pohorje-Kozjak trail; namenjena je raziskovanju narave, razgledov in lokalne ponudbe. Zatem amo obiskali še občino Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Izvedeli ste, kaj si je v tem manjšem kraju vredno ogledati in doživeti.

Lara Maria Vouk je koroška slovenska filmska in gledališka igralka, ki nastopa tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem, producentka, scenatristka in pedagoginja. Gledali smo jo lahko v serijah Takšno je življenje in V dvoje. Za igro v seriji Poklicani Televizije Slovenija je dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona, ki je njeno prvo priznanje zunaj Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nastopala je v več slovenskih celovečernih filmih, med drugim v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, režiserke Ester Ivakič, in v filmu Žige Virca Zemljo krast. Letos na filmska platna prihajata še dva filma, v katerih igra. Kljub temu, da so ji filmske vloge bliže kot gledališke, Lara Maria Vouk sodeluje z več gledališči v Sloveniji in s celovškim Teatrom Rampa. Igrala je v več predstavah tega razvijajočega se profesionalnega gledališča koroških Slovencev. Med drugim smo jo gledali v predstavi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, komediji, kjer je enakost pripeljana do absurda diktature, in v predstavi Prihodi - odhodi, ki pripoveduje o pregonu. Že tretje leto nastopa s svojo monokomedijo Pokržnikov Luka, izbranimi teksti Janka Messnerja v narečju. V tej predstavi zaigra na harmoniko, kar ni presenečenje, saj je tudi glasba zelo pomembna v njenem izrazu. Navdušuje jo tudi sodelovanje z dijakinjami Slovenske gimnazije v projektu, ki bo predstavljen konec meseca. Kako pa je s filmskimi vlogami v Avstriji?   Foto: Voranc Vogel  

V oddaji se posvetimo zadnji tekmi slovenskih hokejistov na svetovnem prvenstvu v Švici. Nastope na velikem tekmovanju so risi končali s tekmo proti italijanski izbrani vrsti. V ospredju bodo tudi dvoboji najboljših teniških igralk in igralcev na slovitem teniškem turnirju Roland Garros.

Slovesnost je vodil ljubljanski škof Franc Šuštar. Pred nekaj desetletji so naši rojaki v ZDA sprejeli pobudo, da se bodo vsako leto, na predvečer praznika Marije Pomagaj, zbrali k molitvi, s katero bodo prosili za blagoslov Slovenije in njenega naroda ter k utrditvi slovenskih krščanskih izročil.

Lani je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 37 odstotkov več kot leto prej. Tudi letošnje leto žal ne štedi z novicami, ki vzbujajo skrb. Obremenjene so predvsem avtoceste. Številke med drugim kažejo, da se veliko prometnih nesreč zgodi v območjih delovišč ter zapor in preusmeritev, nesrečam pa pogosto botruje nestrpnost voznikov. O tem, kako izboljšati prometno varnost na slovenskih avtocestah, v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Zvonko Zavasnik, vodja službe za upravljanje prometa na Darsu; Andrej Brglez, direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo, strokovnjak za mobilnost; Robert Vehovec, Uprava uniformirane policije.

Pri založbi Umco je izšla knjiga Zakon privlačnosti Jurija Hudolina, ki se giblje med potopisom, romanom in zgodovinsko čitanko, v njej pa avtor raziskuje območje med tržaškim dvorcem Miramar in Devinskim gradom. Pri Založbi ZRC SAZU pa so izdali Etimološki slovar slovenskih zoonimov avtorice dr. Metke Furlan, v katerem je zbranih več kot 6700 analiz poimenovanj za živali.

Kekec je v nadiškem narečju poimenovanje za petelinčka. To pa verjetno nima nobene zveze s filmskim junakom Kekcem. Zoonim kekec je tvorjenka iz nadiške besede keka in označuje srako, je razložila dr. Metka Furlan, avtorica Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, ki je nedavno izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Z doktorico Furlan smo se pogovarjali tudi o drugih zanimivih zoonimih, kot so volk, opica, kokoš in gož (Foto: Danganhfoto / Pixabay).

Spoznajte zgodovino in delovanje slovenskih kulturno prosvetnih društev na avstrijskem Koroškem: SPD Šentjanž v Rožu, SPD Srce Dobrla vas in SPD Edinost Škofiče, ki so jih predstavili predsedniki Nadja Keutschnig, Gitti Neuwersch in Mitja Rovšek. Gre za posnetek z letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, dogodek je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani, ki ga vodi Janez Stergar.

Družba Vleka in tehnika je hčerinska družba Slovenskih železnic, njen namen pa je prevoz vlakov, vzdrževanje in popravilo vozil, torej lokomotiv in vagonov, pa tudi opravljanje tehničnih pregledov na vozilih. Po državi ima več centrov, eden teh je tudi v Divači. Med železničarji in domačini znan kot "kurilnica" je med najstarejšimi pri nas. Letos namreč mineva 150 let, od kar so jo postavili, njena namembnost pa se do danes ni spremenila. Zaradi povečanega prometa na železnicah in gradnje novih tirov pa bo njena vloga zelo pomembna tudi v prihodnje.

Prevelika rast izdatkov in povečanje javnofinančnega primanjkljaja povzročata zaskrbljenost. Če se bodo zdajšnji trendi nadaljevali, bi lahko primanjkljaj do konca leta 2028 dosegel pet odstotkov bruto domačega proizvoda, opozarja fiskalni svet. . Druge teme: - Zavod za zdravstveno zavarovanje bo letos posloval z minimalno izgubo - EU voditelji bodo razpravljali o posledicah bližnjevzhodne krize - V Slovenski filharmoniji zaključek 40-ih Slovenskih glasbenih dni

Odkrito, pristno, neposredno nas bo med mlade popeljala premiera milenijske drame Konec epohe na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo predstava Buržoazija, navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, smešila ne le predstavnike elite, premožnežev, ki se skušajo zbrati na večerji, temveč nastavljala zrcalo družbeno-razrednemu ustroju v celoti. Subtilno, prepleteno z humorjem, ki se napaja iz absurda, v nadrealistični maniri. Režira jo Nina Ramšak Marković. In še zadnji koncert letošnjega koncertnega abonmaja z naslovom Sosedje Zavoda Celeia Celje napovedujemo, v okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dni pa je v Viteški dvorani v Križankah potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.

Iz celovitega nacionalnega poročila o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji izhaja, da so povprečni rezultati bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti najnižji doslej. Največji upad je pri bralni pismenosti, torej pri razumevanju in uporabi prebranega. Kje so vzroki?

Spoznavanje del s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh nadaljujemo s skladbo landscape (overexposed), ki jo je za Simfonike lani ustvaril Paul Clift. Pred ponovno izvedbo se s skladateljem spomnimo na konceptualna ozadja in zvočne posebnosti tega dela.

Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.

23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.

V okviru 40. Slovenskih glasbenih dnevov se je danes v Viteški dvorani ljubljanskih Križank začel dvodnevni Mednarodni muzikološki simpozij, na katerem so spregovorili o radijskih prenosih umetnostne glasbe. Poročamo tudi o knjižnih novostih Slovenske matice. To so dela Antona Žvana, Andreja Capudra in Jasne Blažič. Bili smo tudi v Novi Gorici, kjer je v tamkajšnji Mestni galeriji na ogled razstava treh domačih ilustratork : Ane Maraž, Tine Volarič in Ane Zavadlav.

V treh dneh pred četrtkovim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh v treh epizodah gledamo v ozadja treh del s sporeda Simfonikov. Najprej skladatelj in pianist Žiga Stanič predstavi dramaturško idejo, slogovne zamahe in rabo preparacij v svojem novem klavirskem koncertu, ki ga bo kot solist tudi izvedel.

Napovedujemo uvodni koncert 40. Slovenskih glasbenih dnevov.

Izseljevanje Slovencev v Nemčijo je na našem prostoru že desetletja tako močno prisotno, da verjetno tako rekoč vsakdo od nas pozna nekoga, ki je vsaj v določenem obdobju svojega življenja delal in živel v tej gospodarsko bolj razviti evropski državi. »Gastarbajterji«, ki so od konca šestdesetih let iz celotne Jugoslavije hodili delat v Nemčijo, so v naši družbi postali celo tako prisoten fenomen, da to nemško besedo danes uporabljamo kar za vsakega delavca na začasnem delu v tujini, vsaj kadar ta opravlja bolj fizična ali slabše plačana dela. Čeprav so verjetno prav v socialistični Jugoslaviji doživele višek, pa delovne migracije Slovencev v Nemčijo segajo že precej dlje v zgodovino, vsaj v konec 19. stoletja, ko so naši sorojaki polnili rudnike Porurja. V tokratnih Glasovih svetov se bomo skozi zgodovino slovenskih migracij v Nemčijo sprehodili ob delu nemškega zgodovinarja Rolfa Wörsdörferja, Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja": Migracije Slovencev v Nemčijo v 19. in 20. stoletju, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšlo pri založbi Sophia v sodelovanju z založbo ZRC. O tem, kakšno je bilo življenje naših rojakov v porurskih rudnikih, kdo se je v Nemčijo preseljeval po drugi svetovni vojni in kakšna je bila jugoslovanska gasterbajtarska priseljenska izkušnja bomo govorili z dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripavila Alja Zore. foto: Izsek iz naslovnice knjige Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja"

Višanje cen goriva in pomanjkanje gnojil bi lahko močno prizadelo tudi pridelavo slovenske hrane. Na vse večjem udaru so tako slovenski kmetje, ki jih ob omenjenih nenapovedanih težavah pestijo tudi vse pogostejše ujme, suše in vse bolj zahtevne evropske regulative. V kakšen položaju je torej danes slovenski kmet in ali lahko znova pričakujemo občutne podražitve hrane, smo poskušali izvedeti v tokratni radijski tribuni.

Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je (2025), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Na peto postno, tiho nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Šent Ilj v Slovenskih goricah. Mašuje župnik in dekan Igor Ignacij Novak. Pri maši sodeluje mešani cerkveni pevski zbor župnije Št. Ilj. Vodi ga zborovodkinja in organistka Gabrijela Grabušnik.

Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je eden ključnih nacionalnih projektov na področju izboljšanja dostopnosti in mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi ter drugih ranljivih skupin. Projekt poteka že enajsto leto, vodi in financira ga Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, izvaja pa Geodetski inštitut Slovenije, ki je za projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi na Dunaju februarja letos je prejel eno najuglednejših svetovnih priznanj na področju inovativnih rešitev izboljšanja življenja oseb z invalidnostjo Zero Project Award 2026, ki predstavlja pomemben korak k bolj dostopnemu in vključujočemu prostoru za vse. Danes so v Narodni galeriji v Ljubljani predstavili rezultate projekta. Več v prispevku Petre Medved.

»Ekipa, ki je opravila poseg, je bila res vrhunska. Po posegu sem hitro okreval,« je povedal eden od prvih treh operiranih bolnikov.Aorta je največja žila, po kateri teče kri iz srca v telo. Kadar se stena aorte prekomerno razširi, lahko žila poči in nevarna krvavitev ogrozi človekovo življenje. V UKC Ljubljana so decembra prvič v Sloveniji izvedli inovativen poseg, imenovan PEARS. Poškodovane aorte niso nadomestili z umetno žilno protezo, ampak so za oporo uporabili posebno mrežico, ki so jo med posegom ovili okrog bolnikove razširjene aorte. Metoda omogoča ohranitev lastne aorte in aortne zaklopke, prepreči njeno nadaljnje širjenje in zmanjša tveganje za življenjsko nevarno raztrganino. Slovenija je tako med 15 državami na svetu, ki že izvajajo tak poseg. V oddaji Ultrazvok je z nami kirurg doc. dr. Ivan Kneževič s Kirurške klinike UKC Ljubljana, ki je vodil zdravstveni tim pri prvih treh slovenskih operacijah. Foto: Ekipa med posegom/ UKC Ljubljana

V turistični oddaji smo se ustavili pri Združenju slovenskih zgodovinskih mest, ki povezuje 24 naših mest – od Ptuja do Pirana in od Tržiča do Črnomlja, in že več kot četrt stoletja ozavešča obiskovalce o pomenu kulturne dediščine v mestih, z različnimi aktivnostmi pa promovira njihove posebnosti, kulturno ustvarjalnost in ponudbo. Govorili smo o pomenu, izzivih in projektih združenja.

Začela se je liga narodov za nogometašice, v kateri se reprezentance potegujejo za preboj na mundial, ki bo prihodnje leto v Braziliji. V Dresdnu se je pomerila z Nemčijo.

Začela se je liga narodov za nogometašice, v kateri se reprezentance potegujejo za preboj na mundial, ki bo prihodnje leto v Braziliji. V Dresdnu se je pomerila z Nemčijo.

Napetost na Bližnjem vzhodu se zaostruje, posledično je tamkajšnji zračni prostor večinoma zaprt. Tam so obtičali tudi slovenski državljani, med drugim v Dubaju mnogi čakajo na vrnitev domov. Trenutne razmere v regiji je pojasnil zgodovinar in profesor na Oddelku za zgodovino na mariborski Filozofski fakulteti Dragan Potočnik, pogovarjali pa smo se tudi z Mariborčanom, ujetim v Dubaju.

Akademski slikar, kipar in fotograf Dušan Kirbiš se z razstavo Mundi Paralleli predstavlja v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Iz koprskega Studia Hendrix še odmeva glasbeno-literarni večer z nastopom članic Piuramaura kolektiva ter tria Violoncelli itineranti. Veliki oder Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana v znamenju uprizoritve Sovražnik ljudstva, v režiji Ivice Buljana. Vabimo vas k poslušanju!

Severovzhod države je prizadelo močno sneženje, ki je ohromilo cestni in železniški promet, več deset tisoč ljudi na Štajerskem in Koroškem je ostalo brez elektrike. Zaradi obsežnega snegoloma so ljudem ponekod odsvetovali zadrževanje zunaj. Intervencijske službe delajo s polno paro. Po besedah Darje Kocjan iz Slovenskih železnic vlaki zamujajo, a razmere se izboljšujejo. Na območju Ptuja utegne pitna voda postati kalna zaradi ustavljenih črpališč. Druge teme: - Opozicija z ustavno presojo nad prispevek za dolgotrajno oskrb. - Teheran in Washington znova izmenujeta grožnje in vabila k pogajanjem. - Mariborski svetniki z več pomisleki glede graditve sežigalnice.

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

Že po tradiciji se bo v tem tednu tudi v zamejstvu zvrstilo več prireditev v počastitev Prešernovega dne – slovenskega kulturnega praznika. Jutri bo slovesno v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah. Tam sicer tovrstno prireditev pripravijo prvi, a so jo morali letos zaradi vremenskih razmer prestaviti. Slavnostni govornik bo mag. Roman Verdel, sodelovali bodo še pevci MePZ Sele, Vokalna skupina Lipa in Kvartet Dobniško jezero ter pianistka Zlatina Riepl. Prireditev bo potekala pod naslovom »Kultura-jezik-identiteta: življenje v dveh kulturah«. Porabski Slovenci pa ob slovenskem kulturnem prazniku vabijo v Slovenski dom v Monoštru, kjer bo v nedeljo predstavitev 28. knjige v knjižni zbirki Med Rabo in Muro Daleč, daleč poje mila melodija Marijane Sukič. Slovenski kulturni praznik bodo v teh dneh med drugim obeležili v obeh Slovenskih kulturno-informacijskih centrih (Skica), ki sta na Dunaju in Berlinu.

Slovenski rokometaši se po tekmi s Ferskimi Otoki z Norveške selijo na Švedsko v Malmö, kjer bodo igrali v drugem delu prvenstva stare celine. Smučarske skakalke so v svetovnem pokalu zbrane v Japonskem Zau, kjer je po včerajšnji tekmi na sporedu še ena. Košarkarji Olimpije so se v Evropskem pokalu včeraj po več letih vrnili v dvorano Tivoli, kjer so v 15. kolu gostili Cluj.

O delu režiserja Bojana Stupice, ki je bil najprej in potem ves čas tudi scenograf, reformator in graditelj uprizoritvenih prostorov, pa tudi igralec, smo besedilo akademika Dušana Moravca, ki je Stupičevo delo v slovenskih gledališčih od zgodnjih 30. do sredine 60. let prejšnjega stoletja teatrološko in zgodovinsko obdelal, poslušali že v prejšnji oddaji; v njej spoznamo Stupičeve začetke v mariborski Drami, po krajši odsotnosti in angažmaju v Skopju, se je v mariborsko Dramo vrnil, kmalu po začetnem uspehu, pa so mu angažma ponudili v ljubljanski Drami. Drugi del besedila, ki ga je Moravec objavil v Dokumentih Slovenskega gledališkega muzeja, v 17. zvezku zbirke leta 1971, se še osredotoča na to obdobje, na sezoni 1935/36 in 1936/37, pred Stupičevim ponovnim odhodom iz Ljubljane, tokrat v Beograd. Če na hitro osvežimo ugotovitve iz prvega dela, ponovimo besede, objavljene v Akademskem glasu: »Kot inscenator je napovedal Stupica našemu teatru radikalno lekcijo, pometal je z odra vse zaprašeno platno, ki naj bi predstavljalo les, kamen in še dišeče rože po vrhu in je za desko dal na oder desko, za brezo brezo.« Poleg scenskih novosti, ki jih je v slovensko gledališče in posebej v ljubljansko Dramo prinesel Bojan Stupica, je njegovo ljubljansko obdobje pomembno tudi zaradi uprizoritev komedij ruskih avtorjev, ki so bile večinsko zastopane v njegovem režijskem delu in, z besedami Dušana Moravca: »nov Stupičev do skrajne mere poenostavljen način igranja ali igriva teatralika«. Vabimo vas k poslušanju!

Razgrnitev dogajanja na 56. Tednu slovenske Drame, razstava mask v Etnografskem muzeju, Čas je za Brechta! - dogodki ob 70. obletnici dramatikove smrti v Cankarjevem domu. Razstava v Galeriji Murska Sobota iz stalne zbirke Žula, Plasti Sonje Vulpes v Kosovelovem domu v Sežani, finančna ogroženost slovenskih manjšinskih kulturnih organizacij in društev.

Razprava na dogodku Money-How Live: Spopad bikov in medvedov je jasno poudarila tudi glavno tveganje LJSE: nizka likvidnost. Lahko to ogrozi preveč skoncentrirane portfelje slovenskih vlagateljev? Mimogrede, eden od sogovornikov že mesec dni prodaja delnice Telekoma Slovenije. Zakaj? Pred mikrofonom so: - Blaž Hribar, Pokojninska družba A - Andraž Grahek, Capital Genetics - Nikola Maljković, Optimtrader - Tilen Šarlah, Acex - Simon Logar, NLB Skladi - Saši Šmigić, Generali Investments ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 22. januar 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Kje je peron 94 ali 97? Ali je tudi tam blagajna za nakup vozovnice? Zakaj ne gre brez zamud? Kako dobro je Slovenija z vlaki povezana s tujino? Bo znova obujena parna lokomotiva vozila le Božička ali tudi med letom? To je nekaj od vprašanj, ki jih bomo zastavili v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo predstavnik Slovenskih železnic – potniški promet Primož Kokalj, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Po 10-tih letih je zlati orel novoletne skakalne turneje, kot rečeno, spet v slovenskih rokah. Uspeh Domna Prevca je včeraj v Bischofshofnu pospremilo tudi več tisoč slovenskih navijačev, ki so prišli navijat in čestitat junaku turneje. Druge teme: - Predsednica republike bo danes sporočila ime novega kandidata za guvernerja Banke Slovenije. - Povojno varnost v Ukrajini bodo zagotavljali tudi francoski in britanski vojaki, so sklenili voditelji koalicije voljnih. - Protesti po Iranu se ne umirjajo; po ocenah človekoljubnih organizacij po državi v 10-ih dneh ubitih skoraj 40 ljudi.

Tržaška rojakinja Andrejka Možina in koroški Slovenec Tonč Feinig sta zelo dejavna glasbenika s številnimi projekti. Konec lanskega leta sta se predstavila tudi s koncertoma na Radiu Slovenija. Jazz pianist, skladatelj in pevec Tonč Feinig je s svojo skupino gostoval v Studiu Hendrix na Radiu Koper in svoj nastop naslovil Med jazzom, pesmijo in svobodo trenutka. Violončelistka, skladateljica in vokalistka Andrejka Možina pa je s triom Violoncelli Itineranti nastopila v studiu 13 v oddaji Prva vrsta in predstavila nagrajeno knjigozvočnico Besede ne ubogajo več, s katero se je poklonila slovenskim pesnicam v Italiji. Foto: Tonč Feinig & The Band v Hendrixu

Po slovenskih vaseh je še danes mogoče opaziti rdeče traktorje z velikim napisom Štore. Med letoma 1977 in 1985 so v novozgrajeni tovarni v bližini Celja, ki je delovala v okviru kooperacije Železarne Štore in italijanskega giganta Fiata, izdelali več kot 35 tisoč traktorjev različnih modelov. Tovarno, ki je zaposlovala tudi do 320 ljudi, so zaradi finančnih težav nenadoma zaprli pred natanko 40 leti. Kakšna je zapuščina legendarnih "Štoročanov"? Koliko domačega znanja je bilo v teh traktorjih? In kaj je bilo v resnici v ozadju propada proizvodnje? V radijskem dokumentarcu Vala 202 poleg zgodovinskega in gospodarskega konteksta slovensko industrijo traktorjev umeščamo tudi v širši okvir sodobnega kmetijstva in tehnološkega razvoja. Sogovorniki: Jan Golavšek (lastnik traktorja Štore), Emil Amon (nekdanji zaposleni), Marjan Mačkošek (dolgoletni član poslovodstva Železarne Štore), Viktor Jejčič (strokovnjak za traktorje), Igor Lukić (kmetovalec in mehanik).

Na ta božični večer, ko bodo polnočnice obhajale in slavile Jezusovo rojstvo, smo v goste povabili rektorja bazilike na Sveti Gori nad Novo Gorico in frančiškanskega patra Bernarda Goličnika. V osrednjem romarskem središču na Primorskem in Marijinem svetišču je v preteklosti že služboval, potem je 15 let vodil župnijo Sveta Trojica v Slovenskih goricah, z letošnjim avgustom pa se je 72-letni pater Bernard znova vrnil na Sveto Goro, v frančiškansko skupnost še treh bratov. Tako dišeče kot so tu zdravilne rastline niso nikjer na svetu, nam med drugim zaupa v iskrivem in umirjenem pogovoru. Z njim so prišle tudi njegove čebele in tudi Svetogorska pokora še naprej poživlja kri romarjem in ostalim obiskovalcem, ki se povzpnejo na to duhovno in razgledno točko nad Novo Gorico. O tem in še marsičem, kar zaznamuje skupnost štirih bratov frančiškanov zdaj na Sveti Gori, se je s patrom Bernardom pogovarjal novinar Valter Pregelj.

Andrej Hauptman je eno izmed najbolj prepoznavnih imen slovenskega športa, ko govorimo o vrhunskem kolesarstvu, fokusu in zmagovalnem mindsetu. Nekdanji vrhunski kolesar in dolgoletni trener danes stoji ob strani najboljšim kolesarjem sveta, a njegovo delo presega šport. Andrej Hauptman je bil večkratni državni pravk, leta 2001 je postal prvi slovenski kolesar, ki je osvojil bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu, ki je potekalo v Lizboni na Portugalskem. S tem je postavil slovensko kolesarstvo na svetovni zemljevid.Po koncu tekmovalne kariere je postal kolesarski trener in pomagal trenirati in kovati mlade talente. Bil je osebni trener slovenskega kolesarja Tadej Pogačar ter tudi glavni trener in vodja selektorjev slovenske kolesarske reprezentance. V preteklosti je vodil tudi ekipo Pogi Team Gusto Ljubljana, kjer je med drugim vodil Pogačarja skozi njegovo kategorijo do 23 let. Andrej je treniral tudi Primoža Rogliča, ko je ta prešel iz smučarskih skokov v kolesarstvo in vozil za razvojno ekipo moštva. Maja 2019 se je Andrej pridružil moštvu UAE Team Emirates kot športni direktor (directeur sportif), potem ko se je Pogačar pridružil tej ekipi. Od takrat ekipa kroji sam vrh in vsako leto znova preseže svoje rezultate, ki so izjemni. V letu 2025 so ponovno podirali rekorde in osvojili kar 95 zmag. Od leta 2019, ko se je pridružil Andrej, so osvojili tudi 4 naslove Tour de France, kjer je blestel Tadej Pogačar, ki že velja za enega najboljših kolesarjev vseh časov in izjemen talent. Andrej ima tudi dva otroka in izjemno ženo Tejo ter tudi psa in mačka, kar ga še dodatno izpopolnjuje.  Najljubša serija: Kriminalne serijeHobiji: KolesarjenjeNajljubša hrana: Italijanska hranaNajljubši podjetnik: veliko Slovenskih podjetnikov, ki krojijo sam vrh svetaNajljubša aplikacija: WhatsAppZaključni nauk:Sledite svojim sanjam in če nekaj verjamete s srcem, to storite.

Od danes velja tako imenovani Šutarjev zakon. Med drugim prinaša dodatna policijska pooblastila ter prekvalifikacijo malih tatvin in poškodovanja tuje stvari iz kaznivih dejanj v prekrške. Stroka meni, da bo to povzročilo zmedo. Znane bodo panoge, ki bodo upravičene do državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. V streljanju blizu Bele hiše huje ranjena pripadnika nacionalne garde, osumljenec naj bi prišel v ZDA iz Afganistana. V nekdanjih skladiščnih prostorih Slovenskih železnic na novogoriški železniški postaji odprli razstavo o meji in mestu na meji

Danes začenjamo z novico iz sveta mode, ki se proti koncu poročila čudno zaplete. Ob robu tedna mode, ki je potekal v prestolnici in na katerem so pokazali oblačila, ki bodo na naših ulicah vidna po jedrski kataklizmi, je iz Londona prišla novica, da je slovenska moda osvojila prestižno nagrado. In sicer so se na modni pisti z nagrado, imenovano brunel, okitile uniforme Slovenskih železnic. Kot vemo, so bile te uniforme dolgo temno zelene, če pa ste imeli srečo v zadnjih letih videti na vlaku kakšnega železničarja, je ta nosil temno modro uniformo, ki jo je britanska ustanova prepoznala kot presežek, vreden nagrade. Tako so Slovenske železnice dobile eno najprestižnejših nagrad v svetu železnic. K njihovi točnosti to sicer ne bo pripomoglo, če pa se bo vlak iztiril, bo to storil pod vodstvom elegantno oblečenega strojevodje.Prav o iztirjenih bomo danes govorili, in seveda nismo neuvidevni do te mere, da bi za iztirjenja, skale na tirih, poškodovano signalizacijo in podobne rabote krivili železničarje. Še manj njihove uniforme. Imajo pa napadi na železniško infrastrukturo le dovolj zanimivih in potencialno katastrofalnih elementov, na katere velja opozoriti vsaj v naši oddaji, če se že javnost zaradi tega ne vznemirja preveč. Nazadnje, ko je kdo v Sloveniji namenoma poškodoval železniško infrastrukturo, je bilo to osemdeset in več let nazaj, ko so partizani minirali tire v želji zaustaviti okupatorsko logistiko. Okupatorji so jih brez usmiljenja imenovali banditi, kar se je po osemdesetih letih, ko ponovno doživljamo identične napade, omililo v vandale. Ni treba posebej poudarjati, ne nazadnje so to storili odgovorni pri Slovenskih železnicah, da gre za izjemno nevarno situacijo. Razumni se ne more domisliti ničesar potencialno bolj nevarnega, kar se nam je zgodilo kot narodu od osamosvojitvene vojne sem ... Celo katastrofalne poplave ali avtocestne nesreče, ki so nas doletele, se ne morejo meriti z nevarnostjo, ko se iztiri, bog ne daj, nabito poln potniški vlak. Zato čudi lahkota, s katero tako javnost kot tudi država obravnavamo ta dejanja. Nekaj je treba razjasniti; v sodobni terminologiji galopirajočega nasilja smo kategorije brezsmiselnih dejanj pomensko natančno opredelili. In nameren napad na civiliste, na splošno populacijo za doseganje kakršnihkoli parcialnih ciljev že, se nikjer ne imenuje drugače kot terorizem. V obravnavanih primerih gre za teroristična dejanja in kot zaskrbljenim ter primerno paranoičnim državljanom nam ni jasno, kako se po zadnjem primeru poškodovanja kretnice in posledičnega iztirjenja ni sestal svet za nacionalno varnost. Če kje v naši soseščini doživijo teroristični napad, se to telo nemudoma sestane; nato na zasedanju ugotovijo, da je Slovenija varna država, da je pri nas stopnja ogroženosti nizka, nevarnost terorizma pa zanemarljiva. No, zdaj ni več tako. Teroristična grožnja ni več le grožnja, temveč so napadi na železniško infrastrukturo že sami po sebi teroristični napadi. Odgovorni pa so primere prepustili običajnemu policijskemu delu, ko možje postave med ustavljanjem prometa, lovljenjem prekupčevalcev z barvnimi kovinami in varovanjem nogometnih derbijev še malo povprašajo po sumljivih tipih, ki brkljajo po tirih. Povedano drugače; storilce išče kriminalistična policija, kot da bi šlo za dejanje splošne kriminalitete … Po našem skromnem prepričanju pa gre za teroristično dejanje, ki zahteva povsem drugačen angažma in sestavo varnostnih sil. Ker le gola naključja so vsaj v treh napadih preprečila, da nismo imeli večdnevnih žalovanj, družinskih tragedij in posebne izdaje medijev. Se pravi, da je samo – pod navednicami – sreča preprečila teroristični napad in ga v brezmejni modrosti odgovornih zmanjšala na stopnjo običajnega kriminala. V Sloveniji premoremo dokument, ki se glasi »Državni načrt za zaščito in reševanja ob uporabi orožja ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma ob terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi«. Ob teoretični opredelitvi terorizma, ki ga dokument razume kot »vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom ali ustanovam ter ga lahko izvajajo nedržavne skupine, posamezniki in države«, načrt predvideva kup dejavnosti, ki se jih sproži ne le po, temveč tudi ob teroristični grožnji. Vsi elementi napada na železniško infrastrukturo natančno sovpadajo z definicijo terorizma, kot ga razume državni načrt, zato bi bilo od odgovornih, ki imajo na tiskovnih konferencah polna usta varnosti, modro in nujno, da ga sprožijo, oziroma da stopnjo teroristične ogroženosti povečajo na »zelo visoko« vse do takrat, dokler se teroristov, ki napadajo železniško infrastrukturo, ne aretira.  

Želimo si prihodnosti, v kateri odpadki ne bi več bili problem, ampak vir. Toda odpadki ostajajo eden večjih izzivov sodobne družbe. O premisleku pred nakupom nove stvari, ponovnem življenju oblačil, elektronskih naprav, obnavljanju pohištva – predvsem torej o ponovni in trajnostni rabi ter recikliranju kot zadnjem koraku v vrsti številnih, ki pripomorejo k daljši življenjski dobi predmeta – več v sredinem Svetovalnem servisu z Marinko Vovk, dr. bioloških znanosti, iz Okoljsko raziskovalnega zavoda v Slovenskih konjicah.

Potem ko je smučarski skakalec Domen Prevc na svetovnem nordijskem prvenstvu v Trondheimu osvojil naslov svetovnega prvaka, kolesar Tadej Pogačar pa je vnovič zmagal na legendarni klasiki Strade Bianche, je sinoči slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej še tretjič zapored osvojila srebrno medaljo na dvoranskem evropskem prvenstvu v atletiki. Druge teme: - Nadaljevanje pogovorov za podaljšanje premirja v Gazi. - V Nemčiji za prihodnji teden napovedan začetek koalicijskih pogajanj. - Nova zakonodaja na področju kmetijstva in lovstva prinaša nepremišljene rešitve, opozarjajo na Lovski zvezi.

Slovenska smučišča so na pragu prestrukturiranja v celoletna gorska središča, ki bodo morala ponuditi nekaj več vse leto. Čeprav snega letos ni v izobilju, večina slovenskih smučišč obratuje ob pomoči umetnega zasneževanja. Še več, ponekod celo zaznavajo rekorden obisk. Z dopisniki bomo preverili dogajanje v različnih delih Slovenije. Rogla prav zdaj dobiva nove lastnike, Kanin ostaja zaprt, a prepoln turnih smučarjev. Ob vsem tem so pogostejše tudi nesreče na smučiščih. Več v tokratnem Studiu ob 17.00.