Samoumiritev

Jaz? Umirjen? S slušalkami na ušesih? Zakaj pa ne! Na svetovni dan duševnega zdravja smo v začetku oktobra 2022 na Avdiofestivalu pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja. Radijski poslušalci Samoumiritve psihiatra, prof. dr. Boruta Škodlarja, že zelo dobro poznate, na delavnici pa se mu je pridružil tudi David Zupančič, dr. med., specializant infektologije in spletni vplivnež, ki je v svet avdio produkcije zaplul s podkastom Umetnost Lenarjenja, v katerem se loteva tudi tem čuječnosti in duševne dobrobiti. Sodelovala sta že kot profesor in študent, tokrat pa sta ponovno združila moči! Pogovarjali smo se o izzivih premagovanja stresa in razburkanosti notranjega sveta, naredili pa smo tudi dve praktični vaji samoumirjanja! Več na: https://www.avdiofestival.si/

Druga sezona oddaje Samoumiritev je pri koncu. Začeli smo jo z vajo "Vdihni mir, izdihni strah", nato pa smo se z vajami srečali še 85-krat. Sedem mesecev nepretrgoma je oddaja sledila svojemu osnovnemu poslanstvu, to je, da prinese nekaj konkretnih napotkov, strategij in tehnik, s katerimi si lahko vsak pomaga, ko se znajde v stiski in ko je notranje ravnovesje pred izzivi. Mojca Delač in psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar se bosta v nadaljevanju ozrla na vaje in dodala nekaj priporočil za poletne mesece. Ker bomo za konec poskrbeli tudi za posladek, pa vas vabimo, da si pripravite košček čokolade!

Vztrajnost potrebujemo malodane pri vsem, česar se lotimo, sploh, če se lotevamo nečesa novega, če so pred nami izzivi, ki jih je lažje odložiti. A z odlašanjem ne pridemo daleč, čeprav je lahko mamljivo. Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar se v pogovoru znova dotaknete tega, zakaj je vztrajnost pomembna za notranji mir, zakaj je, če jo gojimo, vse lažje, kako lahko vaja pomaga tudi pri pisanju diplomske naloge in podobnih izzvih, ki zahtevajo potrpežljivost.

Vztrajnost je usmerjena pozornost na neko dejavnost oziroma na cilj, ki si ga zadamo. Pot do cilja je lahko dolga, posuta z mnogimi preizkušnjami, tudi za našo vztrajnost. Slednja pa pomeni neko dolgoročno in skozi čas razširjeno delovanje, s katerim sledimo zastavljenemu - pa naj si bo, da se nečesa novega naučimo, kaj dokončamo ali pa kaj drugega. Prizadevnost, da to dosežemo, pa lažje zori, če se pomirimo in znamo soočiti tudi z napetostjo in dvomi ter odlašanjem. O vsem tem nam pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v tokratni vaji.

Koliko stvari ste ta teden doživeli? Jih videli, prebrali, slišali? Koliko ste si jih zapomnili, naučili, ponotranjili? Učenje na pamet je pomembna protiutež pozabljanju in hitremu procesiranju. Zakaj "učenje na pogled" razpršuje, učenje na pamet pa osredišča, sta se pred ponovitvijo oddaje tega tedna pogovarjala Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar.

Človek se celo življenje uči. In tokrat se bomo naučili nekaj o učenju. Kaj ima to opraviti s samoumiritvijo? Kot pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar, učenje na pamet prinaša ponotranjanje znanja, z njim se ognemo tesnobi prenasičenosti z vsemi podatki in informacijami, ki olešejo okoli nas, v svoji trajnosti in dolgotrajnosti pa nas učenje na pamet lahko tudi pomirja in osredišča.

Poslušanje, glas drugega, beseda, ki jo izreče. Glas v nas. Vse to je zelo pomembno, a se velikokrat umakne vidnim dražljajem, s katerimi smo zasičeni na vsakem koraku, v živo in na spletu. O tem v tokratni epizodi oddaje Samoumiritev, v kateri se bomo z vajo lotili osredotočanja na zvok in posledično umirjanja. Še prej pa besede v eter zvoka pošljeta prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač.

Zvok je srce radia. Z njim slikamo svetove, barvamo zgodbe in rišemo slušne zaznave. Seveda pa ob zvoku človek prejema še vrsto drugih dražljejev iz svojega okolja, pri tem pa v ospredje silijo vidni, ki nas lahko tako zasičijo, da še poglobijo naš stres, kadar se soočamo s tem, hkrati pa nam mnogokrat tudi ne dovolijo, da se s površja dojemanja preselimo globlje, v notranjost. Kako je tu lahko koristen prav zvok in kako se z njegovo pomočjo umirimo, nam bo povedal in pokazal prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, v tokratni vaji.

Tudi, če ste s samoumiritvijo čakali na maj, nikakor ni prepozno, da si vzamete čas zase. Pri tem je seveda lahko narava odlično okolje, v katerem najdemo mir in poiščemo notranje ravnotežje. Izvrstno je, če se seveda vanjo lahko odpravimo, a tudi, če to ne gre, si lahko s pomočjo vizualizacije predstavljamo svoje najlubše kotičke, pa naj si bo to morje, gozd, prostrani travnik ali razgledi z vrha gora. Kateri pa je za vas najljubši kotiček v naravi? Predstavljajte si ga in Mojca Delač vas skupaj s prof.dr. Borutom Škodlarjem odpelje tja.

Tokrat si bomo privoščili odmik v naravo. Vsak si lahko, če se tja ne more odpraviti, predstavlja svoj najljubši kotiček, delček narave, kjer ga napolni spokojnost in pomirjenost. Travnik, gozd, reke, morje, hribi in doline, brezmejna prostranstva naravnih lepot, kjer črpamo različne čutne dražljaje. Skupaj z naravnim dogajanjem okoli nas se spodbudijo tudi naravna stanja v nas, pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar, v tokratni vaji.

Samoumevnost je nekaj, kar je v časih, kot jih doživljamo, seveda postavljeno pred številne izkušnje in preizkušnje. Zlasti zato, ker stresne situacije zamajajo naš občutek varnosti in zaupanja v to, da bo v življenju vse vredu. Prav na vsem tem pa zraste ščit samoumevnosti. Kaj ima pri tem zdrava pamet? O tem se bosta pogovarjala Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar, preden se ponovno lotimo vaje.

Prav gotovo ima vsak med nami kakšno izkušnjo s tem, kako je koga ali kaj jemal kot samoumevnega, samoumevno, dokler je bilo, dokler ni odšel. Če pobrskamo po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ob samoumevnosti najdemo tudi pojasnilo, da je to nekaj, kar je razumljivo samo po sebi. Pri tem pride prav tako imenovana zdrava pamet, ki je prav tako kot samoumevnost pogosto postavljena na preizkušnje. Sploh v časih, ki jih živimo. Psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar tokrat z vajo pretočnosti naslovi samoumevnost in njen pomoč za dobrobit in ščit pred nemiri in razrvanostjo.

Preden ponovovimo vajo "Kako vem, da sem na dobri poti", se bosta Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar pogovarjala o tem, kakšnih načinov umerjanja uspešnosti te naše poti lahko izberemo, kako delujejo in se povezujejo ter tudi, kaj se zgodi, če se naše doživljanje ne sklada z doživljanje naših pomembnih drugih.

V tokratni epizodi oddaje Samoumiritev se bomo posvetili pogledu na našo prehojeno pot in ugotavljanju, ali nam gre dobro, ali se nam življenje vrti v pravi smeri. Kako to sploh merimo, tehtamo, ocenimo? Kaj nam pri tem lahko pomaga? In zakaj je to tako pomembno za občutek zadovoljstva in pomirjenosti? Na vsa ta vprašanja tudi tokrat odgovarja prof. dr. Borut Škodlar, ki je za nas pripravil tokratno vajo.

Kaj dobrega se vam je danes zgodilo ali pa ste vi doprinesli v ta dan? "Imamo pred očmi, pa ne vidimo. Dogaja se, pa ne začutimo. Ali začutimo le za hip in nam potem teža negativnega preglasi ta občutja." Tako razmišlja prof. dr. Borut Škodlar v vaji "gledati dobro", s katero se naučimo, kako v večerno bilanco dneva doprinesti tudi dobro. Preden jo ponovimo, bosta z Mojco Delač govorila o tem, kako lahko tudi glasnost lepih stvari malo ojačamo v hrupu napetosti in negotovosti vseh vrst.

Tokrat bomo svojim občutljivim delom, ki jih prežemajo strahovi, odpor in neprijetne misli, namenili sočutje in sprejemanje. Vaja, ki jo je pripravil prof. dr. Borut Škodlar, nam bo pomagala, da ozavestimo oziroma povečamo zavedanje dobrega v našem življenju. Vabljeni, da jo naredite z nami!

Koliko trenutkov v današnjem dnevu je steklo mimo vas, brez da bi se sploh zavedali? Ste naredili stvari rutinsko? So misli plavale naokoli? Zakaj je tako pomembno, da se znamo ustaviti in čim bolj polno doživeti trenutek, ki ga imamo? O tem Mojca Delač v pogovoru s prof. dr. Borutom Škodlarjem, preden se ponovno lotimo vaje "Sedanji trenutek".

Velikokrat se zdi, da čas brzi in da v neskončnosti obveznosti, pričakovanj in dela, komaj najdemo čas zase, kaj šele, da bi se ustavili in zares doživeli trenutke. Prav to je seveda v srčiki samoumiritve in tudi tokratne vaje, ki jo je pripravil psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.

"Občutja varnosti so drugo ime za občutja notranjega miru, saj v stanjih nevarnosti skrbimo za okope in varovanje zidov naše utrdbe in ne za življenje znotraj nje. Ko nas preplavlja nevarnost, so vsi naši telesni in psihični mehanizmi v službi sistema za varnost. Ni prostora za igrivost in ustvarjanje, ni ga za različne odtenke naklonjenosti in ljubečnosti v odnosih, tudi ne za prepoznavanje vrednosti odnosov in rezreševanje vozlov v njih, ni iskanja veselja, ni interesov, ni mirnega brezdelja." Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt nam v tokratni epizodi znova približa vajo, s katero se dotaknemo usedlin krivde in zamer v naših odnosih.

"Občutja varnosti so drugo ime za občutja notranjega miru, saj v stanjih nevarnosti skrbimo za okope in varovanje zidov naše utrdbe in ne za življenje znotraj nje," pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v uvodu tokratne epizode. Kaj pa, ko so odnosi vir ne-varnosti, ko se nam zaradi tega kopiči občutek zamere ali pa kritike, slabe vesti in obžalovanja? Kako te usedline odpravimo iz naših odnosov in poskrbimo za več ljubečnosti - do sebe in drugih? O tem v tokratni vaji!

"Neprestano tuhtanje prispeva k izgubljenosti, ne k rešitvi," pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v tokratni epizodi Samoumiritve. Zato nam predlaga vajo prizemljitve, s katero se lahko znova osredotočimo na telo in skušamo usidrati misli in občutja, ki se v času stisk in težav neprestano vrtijo naokoli. Pred vajo se bo z njim pogovarjala Mojca Delač.

Če v Slovar slovenskega knjižnega jezika vtipkamo "prizemljiti", najdemo tudi opis: "narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno, oz. da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega". Kaj pa če prizemljitev povežemo z notranjim ravnotežjem, stabilnostjo in umerjenostjo? Najbrž se vsi strinjamo, da, če smo v stisku in nas pestijo težave, misli uhajajo na vse strani. Kako nam pomaga prizemljitev? To nam bo v nadaljevanju povedal in pokazal prof. dr. Borut Škodlar.

Vsi se odzivamo na prijetno in neprijetno. Prvo nas navadno bolj vleče, drugo pa odbija. Vsak dražljaj, ki pride do nas, se nam takoj obarva v eni ali drugi luči ali v kombinaciji obeh, pripoveduje psihiater in psihoterpevt prof. dr. Borut Škodlar. To je temeljno v našem ustroju zavesti in pogosto nimamo možnosti vplivanja na to, lahko pa vplivamo na našo reakcijo in na občutja, ki so s tem povezana, saj je to lahko naš vir težav. Sprašuje in oblikuje: Mojca Delač.

Skozi vsakdan doživimo vrsto dražljajev vseh vrst, ki se nas dotikajo na različnih ravneh doživljanja. Vsakemu dražljaju neposredno sledi vrednotenje na osi prijetno-neprijetno. In že se, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, prožijo "programi", torej naša ravnanja, odzivanja, da bi prijetno zadržali, od neprijetnega pa se odmaknili. O tem v tokratnem razmišljanju in vaji Samoumiritev!

Na gregorjevo se v Samoumiritvi znova posvečamo odnosom. Varnost je temelj v njih in kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v pogovoru z Mojco Delač, se moramo, če se pojavijo vrzeli, z njimi ukvarjati, jih nadomeščati in premoščati. Pomembno je torej, da znamo te vrzeli premagati, če tega ni, še ni pravi odnos. Zakaj, izveste v tokratni epizodi.

V tokratni epizodi se prof. dr. Borut Škodlar loteva naših odnosov. Vsi stopamo vanje in imamo od njih različna pričakovanja. Brez varnosti odnosa pa ni varnega življenja. Hkrati pa ima odnos lahko tudi senčne plati, ranljivost, ne-varnost. Za naše notranje ravnovesje in pomirjenost je pomembno, da vemo, kako stopamo v odnose. In tudi pri tem vam bo lahko v pomoč nova vaja Samoumiritve.

Skoraj ga ni človeka, ki si ne bi česa želel. Želje so različne. Želje pomenijo pričakovanje, srečo, motivacijo, lahko pa tudi breme, pričakovanje in razočaranje. Kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, je senčna stran želja strah. Zakaj, bo povedal v tokratni epizodi v pogovoru z Mojco Delač.

Želje. Veliko jih imamo. Nekatere so življenjske, globoke, druge trenutne, hipne, ene se dotikajo odnosov, druge stvari... Zdaj je že jasno, da niso vse enake. Katere med njimi pa so tiste, ki nas lahko vodijo na naši poti do pomirjenja in notranjega ravnovesja? Prof. dr. Borut Škodlar se v tokratni epizodi loteva prav tega vprašanja. Vabljeni, da ji prisluhnete in z nami naredite tudi vajo!

Ko se nas lotevajo strahovi, tesnobe, neprijetne občutki, nastanejo blokade za našo pretočnost. Po domače rečemo kar, da smo "v krču". Cilj vaje, ki se je bomo znova lotili tokrat pa je doseči prav to pretočnost ki, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, v sebi nosi pomiritev in ravnovesje, z njim pa tudi zdravje. S tokratno vajo se torej znova obračamo k svojemu telesu.

V novi vaji se bomo znova osredotočili na naše telo, ki mu prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt pravi tudi "najintimnejše sredstvo življenja". Velikokrat smo v stresnih situacijah, časih negotovosti, težav, zakrčeni, pojavijo se blokade, v telesu, če se mu posvetimo, prav čutimo, kako se ta pretočnost na nekaterih mestih ustavi. O tem, kako je spodbudimo, vadimo in živimo pa v tokratni epizodi!

Ste si v tem tednu že vzeli kaj časa zase, za stvari, ki vas pomirjajo in dajejo energijo, ste se morda celo lotili katere izmed vaj naših oddaj Samoumiritve, s katerimi na Prvem skušamo v času mnogih stisk in vprašanj pomagati pri vzpostavitvi notranjega ravnovesja in dobrobiti? V nadaljevanju bo znova čas za to. Preden bomo ponovili vajo "sredica", se bo Mojca Delač s prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjala o tem, zakaj je v času stisk in tesnob vseh vrst tako mamljivo, da pokukamo v globine in globočine notranjega brezna. In zakaj se je bolj pametno odmakniti in preusmeriti pozornost v našo trdnost, v našo moč.

Vsakemu od nas se je že zgodili, da je imel kdaj v življenju občutek, da mu je spodletelo, da je popolnoma zavozil in da bi moral kaj radikalno spremeniti. Takrat se nam lahko zgodi, da začnemo kopati po naši notranjosti in se poglabljati v našo ranljivo sredico. Zakaj to, zlasti v že tako zahtevnih časih, ni najboljše, nam bo v tokratni vaji pojasnil prof. dr. Borut Škodlar.

Besede bogatijo, umirijo, zbližujejo, modrujejo. Besede nosijo zgodbe in nosijo varen pristan, ko nam je hudo. Besede lahko tudi prizadanejo in ranijo. Besede odpirajo nove svetove in zapirajo vrata za seboj. Prav to njihovo izjemno moč pa lahko črpamo za našo pomirjanje in notranje ravnotežje ter, seveda, ravnotežje v odnosih. Besede znanih pesnikov, kot je dr. France Prešeren, imajo, ker nas spremljajo od zgodnjih letih, lahko še toliko večjo moč kot besede, ki jih slišimo prvič. O tem pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v pogovoru z Mojco Delač pred tokratno vajo, ki se je bomo lotili znova.

Besede imajo posebno moč, da nas v trenutku umirijo, potolažijo, ponudijo smisel, luč v temi. Z besedam lahko zdramimo mnoga človeška občutja, pesniki, kot je dr. France Prešeren, pa z besedami znajo umetelno doživljanja in odnose preliti na papir in položiti na piedestal človeške ustvarjalnosti. Če besedam le pustimo, če najdemo prave, nam lahko v težkih časih pomagajo, da je soočanje s strahovi in stiskami vseh vrst vsaj malo enostavnejše. Tudi v tokratni epizodi Samoumiritve, je besede za vas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.

Zdi se, da z vseh strani pritiska na nas in utesnjuje naš dih. Tako je, ko pomislimo na stiske in skrbi aktualnega časa. Zato si ta naš dih zasluži - oddih. In prav o tem, kako ga poiskati v zelenju notranje moči, nam pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar pred tokratno vajo. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.

Bremena in skrbi, ki jih prinašajo dnevi nas pripeljejo do tega, da si res zaželimo in res potrebujem oddih. Vsega zunanjega se nam nabere preveč in prav v tem zunanjem skušamo poiskati rešitev - od nezdrave hrane in drugih substanc do drugih škodljivih stvari za naše telo in psiho. Pri tem pa pozabljamo, da je pravzaprav vse, kar potrebujemo za rast, ravnovesje in zdravje veliko bližje - v nas. Ste že slišali za viriditas? Prof. dr. Borut Škodlar nam bo o tem konceptu pripovedoval v tokratni epizodi.

Narcisizem je (razvojna) os našega življenja. Skozenj vzpostavimo občutje zase, ki nam z varnostjo omogoča, da potujemo skozi različne okoliščine in razmere. Pomembno pa je, da ob varovanju sebe vidimo tudi druge ljudi. Da odpremo vrata do njih. Pri tem sta ključna iskrena "oprosti" in "hvala". Da ju res začutimo, pa moramo biti umirjeni oziroma pomirjeni. Vaja, ki se jo lotevamo znova, nam bo pri tem pomagala. Pripravljata prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač.

V tokratni epizodi se skupaj s prof. dr. Borutom Škodlarjem posvetimo naši ranljivosti in občutjem ogroženosti ter predvsem krčevitemu branjenju pred njimi, branjenju samega sebe. Zakaj nam to lahko preprečuje, da odpremo vrata do drugih ljudi in zakaj je kljub strahu in občutku ranljivosti to vredno narediti? Kdaj ste se nazadnje iskreno komu zahvalili ali opravičili? Vse to so poti do notranjega ravnovesja in umirjenosti. Vabljeni, da se skupaj z nami lotite tudi tokratne vaje.

Skupna značilnost zdajšnjega časa, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, je to, da smo preplavljeni z novimi razmerami, s kopico vprašanj in dvomi. Se ob vsem tem sploh zavedamo, kaj nam je v življenju pomembno? O tem razmišljamo v tokratni epizodi, v kateri bomo ponovili tudi vajo "Svetovni nazor in mir v njem".

Po dvotedenskem premoru se znova družimo ob Samoumiritvi, v kateri nam prof. dr. Borut Škodlar znova postavlja izzive pri iskanju duševne dobrobiti in notranjega ravnovesja ter odpira vprašanja kot so: Kaj mi je v življenju res pomembno? Kaj me v življenju žene in kam? Pa živim in uravnavam svoje življenje tako, da me nese proti tem pomembnim stvarem? Kje se zatikam, kako to, da nekaj verjamem, da je pomembno, živim pa ne v tej smeri? Je dovolj verjeti? Vsa ta vprašanja bomo naslovili tudi s to vajo.

Da bi se veliko smejali! To si lahko zaželimo v letu, ki je pred nami. Smejali od sreče, od radosti, nasmejali sebi, ko kaj ne bo šlo tako, kot bi si želeli, nasmejali okoliščinam, ki nam ne bodo kdaj najbolj povšeči. Zelo pomembno je, da se ne jemljemo preresno, pravi prof. dr. Borut Škodlar, s katerim se bomo znova lotili vaje "Notranji smeh".

Če se ozrete nazaj na to čudno leto - kaj lahko rečete? Ste ga, kljub vsemu, polno živeli? Ste izkoristili trenutke, ki so se vam ponudili? In s kakšnimi željami se ozirate naprej? Boste v prihodnjem letu kaj naredili drugače? Prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač vam predvsem želita, da ga čim bolj bogato doživite.