Podcasts about koristi

Koristi

Prijava za februarsku ponudu:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://bit.ly/42DSPEB⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Mejl za prijavu:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠jovana@jovanamiljanovic.com⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Prijava za Biznis bazu:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza

Naši poslušalci nam kar pogosto pišete, češ da opažate nenavaden pojav na nebu: kot da bi se čez nebo peljal vlak zvezd. Tja gor, v orbite nad nami namreč zadnja leta množično potujejo sateliti podjetja SpaceX. Zaradi tega pa vse več ljudi dviguje obrvi. Ne le da nam krnijo pogled v nebo, ampak postajajo tudi potencialna grožnja. Potem ko je še pred petimi leti nad nami krožilo približno 300 satelitov, naj bi jih čez pet let tam zgoraj potovalo 60.000. Posledično bo tam vse več vesoljskih smeti, ki postajajo resen in večplasten problem. Sogovornika: Iva Ramuš Cvetkovič, Inštitut za kriminologijo na Pravni fakulteti v Ljubljani; prof. dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani.

Teden je zaznamovala odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da se odreče kandidaturi za svoj drugi predsedniški mandat. Vse več možnosti za novembrski politični dvoboj proti republikancu Donaldu Trumpu ima zdajšnja podpredsednica Kamala Harris. Na Kitajskem se je več kot 10 palestinskih gibanj in strank dogovorilo o sodelovanju v vladi narodne sprave po koncu vojne v Gazi. Odzivi na napoved sodelovanja med sprtimi palestinskimi gibanji ne prinašajo pretiranega optimizma. Medtem podporo svoji politiki v ZDA skuša krepiti izraelski premier Benjamin Netanjahu. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo popeljal Matjaž Trošt.

Nauči četiri situacije u kojima se koristi would uz primere rečenica koje imaju tu reč. Preslušaj ovu epizodu i nauči. Ukoliko želiš da učiš engleski u English Lane školi sa Zoranom, pogledaj kako da se prijaviš ovde: https://englishlane.net/onlineskola/ Link ka ovoj epizodi podkasta na blogu: https://englishlane.net/onlineskola/156-kada-se-koristi-would/

Parkinsonova bolest je neurodegenerativno oboljenje za koje ne postoji lijek, uzrokovano je propadanjem nervnih ćelija u mozgu što dovodi do gubitka dopamina, koji reguliše kretanje, a simptomi se progresivno pogoršavaju tokom vremena. Međutim, prošle godine u Kardifu su organizovani časovi bubnjanja u ritmu sambe za pacijente s Parkinsonovom bolešću, i ta inovativna metoda je bila toliko uspješna da istraživači planiraju studiju, kako bi ispitali može li samba zaista ublažiti simptome Parkinsonove bolesti.

Iznenađujuće velik broj Australaca postaje žrtvom iskorištavanja djece putem aplikacija za upoznavanje, kako se navodi istraživanju Australskog instituta za kriminologiju, koje opisuje svoje nalaze kao iznenađujuće i zabrinjavajuće. Također se navodi da su određeni Australci posebno osjetljivi na ovu prijetnju.

Piše: Iztok Ilich, bereta: Maja Moll in Ivan Lotrič. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je tako za Slovence v osamosvojeni državi kot za rojake, pripadnike manjšin v stikih z večinskimi narodi v sosednjih državah, marsikaj spremenilo. Odpirati so se začele možnosti za samozavestnejše nastopanje in enakopravnejše sodelovanje, za vzajemno približevanje, upoštevanje in preseganje stoletnih stereotipov in predsodkov. Bolj na ravni kulture kot politike, ki ne more čez noč zapustiti okopov delitev, od katerih živi. Prepih je najmočneje zavel na robu večinsko slovenskega in večinsko italijanskega sveta. Meja med državama je bila formalno odpravljena, ne pa tudi izbrisana z zemljevidov. In še manj iz glav ljudi, ki so jih na vsaki strani učili drugače gledati na tudi skupno preteklost. Jernej Šček, mladi tržaški Slovenec, učitelj filozofije, publicist in prevajalec, je v zbirki pogovorov z italijanskimi književniki, filozofi, zgodovinarji, psihologi in drugimi razumniki Kavarna Italija naravnost zapisal: »Ni več izgovorov, da se ne bi poskušali izkopati iz nikogaršnje zemlje, ki zija med slovenskim in italijanskim svetom, zakrpati vrzel, ki jo je v zahodno mejo vsekalo 20. stoletje, nadoknaditi zamujeno«. Sam je sklenil to vrzel krpati z dialogom. Dialogom kot obliko komuniciranja in dialogom kot metodo iskanja skupnih izhodišč in sodb s sobesedniki in sobesednicami. Od poletja 2020 do lanske pomladi se je v Sobotni prilogi Delo zvrstilo kar 26 pogovorov z njimi. Za objavo v knjigi so bila besedila strokovno in slogovno dopolnjena, tako da so prerasla, kot pravi avtor, »v široko razvejane in globoko dihajoče pogovore z imenitnimi predstavniki italijanske kulture, ki ne odstirajo le jedrnih živcev posameznih del in življenj, temveč nas spremljajo skozi ključne prehode in prelome novejše italijanske idejne in duhovne, družbene in politične kulture«. Ker smo si, čeprav sosedje, v kulturnem smislu tujci, še dodaja Šček, je Kavarna Italija celo pomembnejša za nas kot zanje. Piko na i ji je s spremno besedo dodal Miran Košuta. Po avtorjevih besedah več kot učitelj in prijatelj, s katerim se je mogoče pogovarjati kot s komaj kom v Trstu. Ni nepomembno, da je Ščekov prvenec izšel pri eni tamkajšnjih kljub majhnosti prodornih slovenskih založb. Z namenom, da nastavlja dvojno zrcalo »na relaciji slovenski in italijanski narod, Slovenci na tej in oni (bivši) strani meje, mi in oni, naši in vaši, preteklost in prihodnost«. In z željo, da bi spajal nasprotja: podrobno in splošno, narodno in svetovno, meje in središča, mesto in deželo, družbeno in duhovno, stvarno in abstraktno. Jernej Šček, ki v zvestobi slovenstvu vidi srčno vprašanje, je suveren sogovornik izbranim osebnostim današnjega italijanskega kulturnega, znanstvenega in javnega življenja. Od furlanskega književnika, kiparja in alpinista Maura Corone ter novinarja in pisatelja Paola Rumiza prek radikalne političarke, senatorke Emme Bonino, do pisatelja Maria Covacicha, ki se zaveda slovanskih korenin, medtem ko se je njegov polstric sam italijaniziral v Fabretta. In nato zgodovinarja filozofije Micheleja Ciliberta, poznavalca Machiavellija, Bruna in Croceja, pa psihoanalitika Massima Recalcatija in po priporočilu senatorke Tatjane Rojc umetnostnega kritika Vittoria Sgarbija, 'kosmatega sogovornika in dvoživko na kubik', kot pravi. Sledijo še pisateljica, omikana revolucionarka Dacia Maraini, v prevodih znana tudi slovenskim bralcem, Tatiana Bucci iz družine istrskega rodu, ki je s sestro preživela tovarno smrti Auschwitz Birkenau, in mlajši književni in filmski ustvarjalec Paolo Cognetti s kar štirimi slovenskimi prevodi, tremi s podpisom Jerneja Ščeka! Zgodovinar velike vojne Roberto Todero še ni preveden, a bi njegovi pogledi pomembno dopolnili znane analize dogajanja med Sočo in Piavo, saj tisočero zgodb, ki jih pripoveduje kot vodnik po bojiščih velike vojne, daleč presega »vojaško zgodovino, ki zna reči le ta enota sem, druga tja«. Osrednja osebnost zadnje četrtine zbornika je Susanna Tamaro, s katero se je Šček sestal v zgodovinski tržaški kavarni San Marco. V njej vidi čistokrvno pisateljico, a tudi priučeno kmetico s čebelarsko šolo in poznavalko slovenskega sveta. Ko si je zaželela brati Kosovela v izvirniku, ji je bilo v pomoč tesno prijateljevanje z Markom Sosičem. Jernej Šček se je na vsa srečanja temeljito pripravil z branjem knjig in spremljanjem nastopov izbranih sogovornikov in sogovornic. Stike, zastavljene med koronsko pandemijo, je prisilna izolacija večidel preselila na splet. Nevralgična tema italijansko-slovenskih odnosov – fojbe in istrsko-dalmatinski eksodus – je počakala skoraj do konca, do pogovora s člani umetniškega kolektiva Wu Ming. Med drugim o pogostih odkritjih »letečih fojb«, za katere preverjanje pokaže, da sploh ne obstajajo. Še vedno pa obstajajo primeri fašističnih veljakov, ki jim država kot domnevnim žrtvam slavokomunistov po smrti podeljuje visoka odlikovanja. Še globlje v preplet teh občutljivih vprašanj zareže pogovor z zgodovinarjem Raoulom Pupom; Šček, tudi sam prepričan, da ob politizaciji zgodovine nihče nima čistih rok, dobi potrditev, češ: »Obe narodni skupnosti se vidita v vlogi žrtve, kar za sabo neizogibno potegne valjenje krivde, obtoževanje, celo demonizacijo drugega«. Dnevi spomina in tematski filmi, kot je Srce v breznu, dodaja sogovornik, le …»podžigajo čustva, namesto da bi pojasnjevali razloge, če že, pa to počnejo porazno«. Zadnji Ščekov sogovornik, tržaški psihiater in psihoanalitik Pavel Paolo Fonda, živi razpet med družinsko slovensko in kulturno italijansko identiteto. Sodeloval je pri zapiranju umobolnice pri Sv. Ivanu in vključevanju duševnih bolnikov v odprto življenje, predvsem pa si prizadeva za odpravljanje travm, ki jih prinaša zaslepljeno sovraštvo. Obmetavanje s krivdo in očitki nikamor ne vodi. »Koristi le tistim, ki sprave nočejo, ki se istovetijo z nerealnimi ideali lastne nedolžnosti in skozi takšno čustveno manipuliranje ohranjajo vpliv na somišljenike.« Gradimo mostove, ne zidov! v štirih besedah povzema Fonda.

1. Navrhované zmeny v obstarávaní by zväčšili pokušenie korupcie. 2. Maďarský prezident bol horší ako ruské vojská. 3. SNS prináša nechcenú komiku i množstvo zloby.

AVtor v komentarju opozarja na naraščanje migracijskega kriminala v Sloveniji ter poudarjamo potrebo po odločnih ukrepih za reševanje teh težav. Kritizira pasivnost politike in pomanjkanje obsodb terorističnih groženj. Zanikanje teh problemov preprečuje reševanje in ogroža javno varnost. Potrebna je transparentnost in ustrezni ukrepi za zaščito državljanov. Celoten komentar lahko tudi preberete na domovina.je.

Ksenija Roganović je diplomirani psiholog i psihoterapeut pod supervizijom, psihodramske psihoterapije. Edukuje se i usavršava u oblasti shema terapije individualne i grupne, EMDR-a, terapije posvećenosti i prihvatanja ACT-a, tehnika telesno orijentirane terapije, kao i psihološke i neuropsihološke dijagnostike i procene ličnosti. Koristi različite tehnike u psihoterapijskoj praksi, neguje otvoren pristup u atmosferi sigurnosti i prihvatanja. Direktan odnos sa ljudima sagledava kao svoj životni poziv i smisao. Zaljubljenik u gupe, more i stihove. Radi u Beogradu. Ksenijina pesma sa pocetka podkasta: Sinoc sam listao žene no neka melodija mi cvrkuće iz uha ne bih li na tren uhvatio malo njezina duha ona pesma morima znana kojima sam jezdio davnih dana možda tu sam ugledao obrise njezinoga ruha i ona ruka, što se u mraku spustila na mene i izvukla me s dna na kopna suha, i šta sam? čovek il' riba? oh, kako je na kopnu teško disati iz pluća, kada more te je odgajalo i bilo ti kuća sinoća sam listao žene, da u nekom liku ugledam sebe, pa se setih da lik mi je gore kod planina na svakom vrhu svakoga prsta, po jedna je mala duša. kojom klizim preko Njena tela, koju močim u slane vode, kojom zadržavam tren slobode. jer šta sam do kolekcionar trenutka šta sam do ratnik izgubljena puta šta sam do dečak što lovi osmeh čiji let bio je otet i opet, u listanju svakog zadržanog trenutka, koračam obalom od oblutka do oblutka. Being Human and Doing Psychotherapy je podkast koji otkriva ljude u psihoterapeutima i psihoterapeute u ljudima. Kojom god da se profesijom bavimo mi u nju najpre ulazimo sa našom ljudskošću i punoćom celog bića. Kroz ovaj podkast sa radoznalošću istražujem koji su to “tajni sastojci” raznih psihoterapeutskih pravaca i kako se oni integrišu kroz specificne zivotne i ljudske priče terapeuta koji ih praktikuju i žive. Za sve linkove ka ovom podkastu: Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Jednokratne donacije kanalu: ⁠ https://paypal.me/beinganddoing Vise informacija o podkastu I Being and Doing: Facebook: https://www.facebook.com/beinganddoin... Instagram: https://www.instagram.com/being_and_d... Twitter: https://twitter.com/beinganddoing_p Newsletter: https://crafty-trader-7519.ck.page/68... Sounder.fm: https://beinganddoing.sounder.fm Spotify: https://open.spotify.com/show/05UVsrG... Apple podcasts: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0... Stitcher: https://www.stitcher.com/podcast/bein... Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Ovaj podkast predstavlja lične stavove i mišljenja mojih gostiju i mene. Sadržaj ovde ne treba shvatiti kao medicinski ili psihološki savet. Sadržaj je namenjen u informativne svrhe, a kako je svaka osoba jedinstvena, konsultujte odgovarajućeg stručnjaka za sva konkretna pitanja koja imate. S'ljubavlju,⁠ Aleks

Možnost prostovoljne odločitve za 30-urni delovnik, ki hkrati zaposlenemu zagotavlja vse pravice polne zaposlitve, je eden izmed predlogov iz osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je prejšnji teden poslalo v javno obravnavo ministrstvo za delo. S sprejemom se zelo mudi zaradi rokov za implementacijo evropske zakonodaje, zato bo javna razprava trajala le še nekaj dni. Čeprav zakonsko podlago za 30-urni delovnik s tem šele dobivamo, so nekatera podjetja tako organizacijo dela že preizkusila in tudi uveljavila in bo vsaj v nekaterih branžah skoraj zagotovo postal stalnica, podobno kot delo od doma. Kakšne so praktične izkušnje, prednosti, spremembe, kakšne so pasti takšne ureditve, ki je ob vse pogostejši praksi nenehne dostopnosti in tudi vse pogostejši izgorelosti vse bolj nujen ukrep?

Tehnološki preskok, ki ga predstavljajo veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, in druge oblike generativne umetne inteligence, bo imel daljnosežne in izjemno globoke učinke na celotno družbo. Glede tega se strokovnjaki strinjajo. Kakšni konkretno ti učinki bodo, je mnogo manj jasno. Nedvomno se bo cela paleta t. i. intelektualnih poklicev temeljito spremenila, veliko jih bo tudi izginilo. Zagotovo so se povečale tudi možnosti za manipulacijo in zlorabe, pa tudi za nadaljnjo fragmentacijo družbe in razslojevanje. Pričakujemo pa lahko tudi učinke, ki se jih v naprej ne da napovedovati. Kako torej uporabljati in regulirati tehnologijo, ki se razvija hitreje, kot jo lahko dohajamo, je bilo v središču razprave, v kateri so sodelovali: dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI in sopredsedujoča delovni skupini za upravljanje podatkov pri Global Partnership on Artificial Inteligence; dr. Nina Cvar, raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko in docentka na oddelku za sociologijo kulture Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; filozof, sociolog kulture, heker in še kaj Filip Dobranić z Inštituta Danes je nov dan ter prof. dr. Aleš Završnik, direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kako se umjetna inteligencija već koristi u hrvatskom zdravstvu? Uz pomoć aplikacije koja pretvara govor u tekst, a specijalizirana je za hrvatski jezik i medicinsku terminologiju liječnici već danas diktiraju nalaze, umjesto da ih kuckaju s dva prsta. Digitalna asistentica Megi pacijentima koji boluju od povišenog krvnog tlaka pomaže prikupljati informacije kako bi liječnicima omogućila da vrijeme koje bi inače potrošili na to posvete pacijentu.Sve su to primjeri iz trenutne prakse, a još više takvim primjena dobit će priliku kroz javno-privatni konzorcij "AI4Heatkg Cro" koji okuplja tehnološke kompanije, javne i privatne zdravstvene ustanove, akademsku zajednicu, stručne udruge i inovacijske centre, a sve kako bi tehnološkim inovatorima i startupima olakšali razvoj i testiranje njihovih proizvoda. Koordinator projekta je Institur Ruđer Bošković, a s Anjom Barešić, koordinatoricom za partnere s IRB-a, razgovarali smo o:00:00 Što je AI4Health.Cro i kako pomaže inovatorima da njihove ideje zažive u hrvatskim ambulantama i bolnicama05:32 Uzletu healthtecha u Hrvatskoj07:42 Može li algoritam zamijeniti liječnika11:37 Digitalizacija hrvatskog zdravstva14:27 Primjeri korištenja AI-ja u hrvatskom zdravstvu19:23 Regulativa i sigurnost pri dijeljenju i korištenju osjetljivih zdravstvenih podataka 22:46 Može li blockchain riješiti dio problema pristanka i prikupljanja podataka24:47 Digitalno zdravstvo nije budućnost, već sadašnjost_______________

Vatikan je službeno odbacio povijesnu 'Doktrinu otkrića' korištenu za opravdavanje otimanja zemlje iz kolonijalne ere.

Koristi savnanja so poznala že antična ljudstva, do danes pa se je razvilo veliko vrst različnih savn in potilnic. V sodobnem času se na tovrstno razstrupljanje organizma večina odpravi v t.i. spa centre, vse več pa je tudi domačih savn. Kako izbrati pravo, na kaj vse morate biti pozorni, pa tudi, kakšna so pravila in koristi savnanja ter komu je obisk savne odsvetovan, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu pojasnila Ivica Flis Smaka, dr. med., specialistka fizikalne medicine in rehabilitacije.

Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.

Društvo V tujini izobraženih Slovencev - VTIS - je skupaj z ministrstvom za izobraževanje v Ljubljani pripravilo Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Cilj simpozija je vzpostavljanje in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in profesorji, raziskovalci ter študenti v Sloveniji, in sicer na različnih področjih. Med sodelujočimi je tudi socialna antropologinja, doktorica PINA SADAR, ki že več kot desetletje živi v Veliki Britaniji, zadnja leta v Londonu, kjer trenutno deluje v okviru ene od vladnih agencij, ki se ukvarja z vključevanjem državljanov v politične procese in razvoj politik.

Naučite tri najbitnije situacije kada se koristi Present Perfect, kao i priloške odredbe za vreme koje se koriste u tim situacijama. Preslušajte ovu epizodu i naučite kada se koristi Present Perfect. Ukoliko želiš da učiš engleski u English Lane školi sa Zoranom, pogledaj kako da se prijaviš ovde: https://englishlane.net/onlineskola/ Link ka ovoj epizodi podkasta na blogu: https://englishlane.net/onlineskola/kada-se-koristi-present-perfect/

U ovoj epizodi pričamo o tome kako da koristiš online programe i da li ti uopšte sada treba online program ili nešto drugo. Pre 11 godina nervirala sam se jer nisam bila sposobna da primenim stvari koje su bile očekivane od mene da mogu samostalno da uradim u kursevima koje sam kupovala i plaćala po 2000eur što mi je tada bila ogromna suma. Onda sam shvatila da je do mene i prestala da ulažem u kurseve i okrenula se psihoterapiji. Tada su se stvari promenile. Možda nekome od vas treba da čuje da nije lud ako mu nešto ne radi, ali da rešenje ne treba da traži na drugom online programu nego na psihoterapiji.

Poslušalka peče rolado na peki papirju, ki ga namasti, a se vseeno prime, zato izdelek ni lep in se drobi. Sestra Nikolina jih je svetovala, naj da rolado peči v vročo pečico, da bo pečena v desetih minutah na klasičen način (brez ventilacije). Pazi naj tudi na količino moke: na 1 jajce pride 1 žlica sladkorja in 1 žlica moke (25 g). Tako je bolj elastična. Koristi tudi, če pečen biskvit pokrijemo z ožeto servieto.

Poslušalka peče rolado na peki papirju, ki ga namasti, a se vseeno prime, zato izdelek ni lep in se drobi. Sestra Nikolina jih je svetovala, naj da rolado peči v vročo pečico, da bo pečena v desetih minutah na klasičen način (brez ventilacije). Pazi naj tudi na količino moke: na 1 jajce pride 1 žlica sladkorja in 1 žlica moke (25 g). Tako je bolj elastična. Koristi tudi, če pečen biskvit pokrijemo z ožeto servieto.

✅ YouTube kanal - BIBLIJA UČI - mr Zoran Marcikić https://bit.ly/3aH6f6K ✅ BLOG https://biblija-uci.com/ ▶️Posetite dopisnu biblijsku školu: https://www.biblijagovori.info/ ✅Poseti knjižaru Preporod: https://www.preporod.rs/

Max koristi prilike. Ferrari ih propušta. Analiza Grand Prix du CanadaKupite naše majice, knjige i podržite nas na: https://shop.infinitylighthouse.com Postanite član na YouTube-u: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinPodržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/infinitylighthouse Ponosni sponzori filma Top Gun Maverick https://taramountfilm.com/Zapratite nas na društvenim mrežama ️ Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsKod za Fantasy ligu je 7e3b2bc89eSve sportske vesti pratite na: https://sportsmagazin.rs i https://sportklub.comDomaćini: Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#F1#skf1#topganmaverik  #topgunmaverick =======HUMANITARNI KUTAK======Pomozimo Branku!Slanjem SMS poruke: Upišimo 917 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human917 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000000795270-51Uplatom na devizni račun: 160600000079558770IBAN: RS35160600000079558770SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=917)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=917)Datum: 21. jun 2022.Autor: Srđan ErcegLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/

Sadržaj je odavno bitan ne samo za marketing, već i employer branding, podršku, ali i dijeljenje znanja. Iako uvijek možete 'outsourcati' stvaranje sadržaja, bilo bi idealno da se blogovi, playbooks pa i podcastovi stvaraju unutar timova. Kako potaknuti svoj tim da stvara sadržaj raspravljam s Krešimirom Končićem, direktorom agencije Neuralab, koja je uspjela stvoriti tzv. 'content kukturu' u svom timu. ► Što je za content kultura? ► Zašto je stvaranje sadržaja bitno za marketing, podršku, employer branding itd. ► Od čega je krenula content kultura u Neuralabu - i zašto kreće piše ► Najveći izazovi u stvaranju content kulture u tvrtki ► Koristi od content kulture za članove tima, a ne samo tvrtku ► Alati za poticanje content kulture u tvrtki ► Što kao CEO-ovi možemo učiniti da potičemo sadržaj u tvrtki ► Formati sadržaja koji imaju smisla: Tekst, audio, video… i zašto ih biramo _______________

Kroz izraze i primere rečenica sa članom, nauči nekoliko situacija gde je potrebno da upotrebiš član u engleskom. Preslušaj epizodu i nauči izraze ispred kojih se koristi član. Ukoliko želiš da učiš engleski u English Lane školi sa Zoranom, pogledaj kako da se prijaviš ovde: https://englishlane.net/onlineskola/ Link ka ovoj epizodi podkasta na blogu: https://englishlane.net/onlineskola/9-neocekivanih-izraza-reci-ispred-kojih-se-koristi-clan/

Nauči četiri situacije u kojima možeš upotrebiti can i could, zajedno sa primerima rečenica gde se koriste ti glagoli. Preslušaj epizodu i nauči kako da razlikuješ can i could. Ukoliko želiš da učiš engleski u English Lane školi sa Zoranom, pogledaj kako da se prijaviš ovde: https://englishlane.net/onlineskola/ Link ka ovoj epizodi podkasta na blogu: https://englishlane.net/onlineskola/kada-se-koristi-can-i-could/

Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Matjažev instagram: @matjaz.feelgood Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Turizem za vključujočo rast! Glede na posledice pandemije, ki jih občuti ves svet, je geslo letošnjega svetovnega dneva turizma še kako na mestu. Osrednja tema tako obravnava turizem kot gospodarsko panogo, ki naj bi s ponovnim zagonom in rastjo ustvarila nove in pravične poslovne priložnosti za vse deležnike. O tem, kako letošnje geslo izpostavlja aktualno tematiko vključujoče transformacije turistične industrije, pa razloži direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak: "Turizem mora v prihodnje še tesneje vključevati turiste, zaposlene in - kar je še posebej pomembno - lokalno prebivalstvo. Sodelovanje vseh ključnih deležnikov je izjemno pomembno za ponovni zagon in uspešno poslovanje v prihodnje." Čeprav Slovenija zadnja leta izpostavlja svoj trajnostni razvoj, pa po mnenju redne profesorice na primorski Turistici Maje Uran Maravič v določenih delih turizem še ni sprejet na tak način: "Začnimo pri vrhu. Precej pogrešam večjo angažiranost političnih strank, odločevalcev. Mi smo sicer dali v strategijo, da je najpomembnejša gospodarska panoga, vendar v določenih aktivnostih tega ne udejanjamo." Veliko smo naredili na sistemskem razvoju trajnosti, nadaljuje strokovnjakinja za turizem, predvsem pri okoljskem delu. Več bomo morali narediti na področju družbene in ekonomske trajnosti: "Kar se ekonomske trajnosti tiče, se mi zdi, da bodo še vedno, sploh v prizmi korone, podjetja težje vračala dobičke v okolje. Kar se družbene trajnosti tiče, pa predvsem menim, da je velik izziv pred nami najprej pridobiti kader, ki bo želel delati v gostinstvu, potem pa ga tudi ustrezno plačati".

Prieks satikties. Drusku kā dziesmusvētki. Iegūt kopības sajūtu – tādas ir koristu un diriģentu emocijas izteiktas vārdos, pulcējoties XII Skolu jaunatnes dziesmu svētku noslēguma koncertam „Dziesmubērns”. Televīzijas ieraksts notika Mežaparka Lielajā estrādē, kopā sanākot vien nelielai daļai no ierastā dziesmu svētku kopkora. Koncerta idejas autori atzīst, ka “Dziesmubērns” ieguvis citu rakursu, taču tā noteikti būs sēkliņa nākotnei. Augusta pēdējā dienā 11 kori no dažādiem Latvijas novadiem pulcējās Mežaparka Lielajā estrādē, lai piedalītos koncerta „Dziesmubērns” filmēšanā. Koristi glīti saposušies, sastājušies nelielos pulciņos, priecīgā noskaņojumā gaida uznācienu kopdziesmām. Pirmos sastopu Jelgavas Spīdolas Valsts ģimnāzijas jauktā kora dalībniekus un kora diriģenti Agiju Piziku. Emocijās dalās Līva, Rēzija un Viesturs. Uzklausām arī Lielvārdes mūzikas un mākslas skolas bērnu kori „Lielvārde” diriģentes Evitu Konošu un Baibu Kleperi, dziedātājas Kristīni un Evelīnu. Starp koriem, kas piedalās noslēguma koncertā, ir arī Rīgas Doma meiteņu koris „Tiāra” , diriģente Aira Birziņa, viņa arī dziesmu svētku virsdiriģente un uzver, ka katra diena ir sagaidāma ar kādām izmaiņām un, ja tādu nav, tas esot pat labi. Virsdiriģente Līga Celma-Kursiete un viņas Jelgavas 4. vidusskolas jauktais koris dienu iesākuši agri. Līga Celma-Kursiete bilst, ka visi ir priecīgi būt estrādē, jo nav zināms, ko nesīs tuvākā nākotne. Kopdziesmas „Saule, pērkons, Daugava” ierakstīšana tiek atkārtota vairakkārt, šī ir Skolēnu dziesmu svētku īpašā dziesma, jo pirmo reizi Mežaparka estrādē tā skanējusi tieši skolēnu dziesmu svētkos 1989.gadā. Brīdī, kad kopkoris gatavojas Latvijas himnas ierakstam, ko diriģēs svētku Goda virsdiriģents Jānis Erenštreits, noslēguma koncerta „Dziemsubērns” režisorei Ingai Cipei laiks sarunai par noslēguma koncerta ideju. Koncerta mākslinieciskais vadītājs, diriģents Edgars Vītols atklāj tā sarežģīto ceļu pie klausītājiem. Esam ielūkojušies koncerta „Dziemsubērns” ieraksta tapšanā, dienā, kad katrs koris iedziedāja vienu dziesmu, un tikai Valsts himna un Mārtiņa Brauna „Saule, pērkons, Daugava” skanēja visiem kopā.

Zašto i kako pisati školski udžbenik? Tvrtko Pleić, srednjoškolski i fakultetski profesor geografije, upustio se u avanturu stvaranja udžbenika koji neće biti glomazan, obilan tekstom, nego poput časopisa kojeg će učenici htjeti listati. U dijalogu s maturantima želi da shvate da sve ima veze s prostorom i da su oni za taj prostor odgovorni. No, kako udžbenik komunicira s generacijom učenika koja odrasta na modernim tehnologijama? Koristi li se smartphone alatima? Tvrtko se oslanja na grafičke prikaze – karte, ilustracije, fotografije, tablice – jer da ima samo 10 sati geografije s učenicima, naučio bi ih karte. Karte, tvrdi, govore sve. --- Kako se pretplatiti? Google: bit.ly/2UFZZ6C Apple: apple.co/2UivogF Spotify: spoti.fi/2DzXmyn Deezer: bit.ly/2CCtxwA Stitcher: bit.ly/3btbKEa TuneIn: bit.ly/3dqpz8m Pratite nas i javite nam dojmove: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti

Tretja mini davčna reforma znova obljublja višje neto plače, tokrat zaradi povečanja neobdavčenega zaslužka. Doslej so znižanje enih davkov običajno uravnotežili z zvišanjem drugih. Tokrat takega prestrukturiranja ne bo, temveč vlada načrtuje samo nižje obremenitve. Je povzročanje dodatnega izpada proračunskih prihodkov prava pot za okrevanje po pandemiji? Bo nižji davek na kapitalske dobičke spodbuda vlaganjem v delnice? Bodo manj obdavčene najemnine zamejile oddajanje na črno? Bodo podjetja izkoristila novo olajšavo za digitalno in zeleno preobrazbo? In navsezadnje, bo v državnem zboru dovolj podpore davčnim spremembam? O vsem tem Zdenka Bakalar in gosti - finančni minister Andrej Šircelj, - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič - in analitik na Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc.

Evropska agencija za zdravila in Svetovna zdravstvena organizacija ocenjujeta, da ima cepivo britansko švedske družbe AstraZeneca več koristi kot tveganj. Več držav je medtem starostno omejilo uporabo cepiva, saj je po cepljenju več ljudi, predvsem žensk, umrlo ali imelo resne zdravstvene težave zaradi krvnih strdkov. Amnesty International ugotavlja, da so svetovni voditelji izkoristili epidemijo za povečanje napadov na človekove pravice. Evropska unija si prizadeva izboljšati močno načete odnose s Turčijo. Vnovič se je obudilo upanje za obuditev sporazuma o jedrskem programu Irana, od katerega so pred tremi leti enostransko odstopile Združene države Amerike.

Vse več držav prekinja cepljenje s cepivom podjetja AstraZeneca, pristojni pa zagotavljajo, da so njegove koristi večje od tveganj. Pogostost krvnih strdkov po cepljenju po dosedanjih ocenah ne presega pogostosti v splošni populaciji, pravi vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Evropski regulator EMA bo v četrtek sporočil odločitev glede varnosti cepiva AstraZenece. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija se je lani zanašala predvsem na naročila pri Astrazeneci, priznavajo na ministrstvu za zdravje. - V Mjanmaru vojska stopnjuje krvavo nasilje nad protestniki - Tadej Pogačar novi vladar kolesarske dirke 'dveh mórij'

Dešava se da i posle izvesnog perioda učenja osećaj da imaš “pasivno” znanje engleskog. To je znak da moraš da se aktiviraš i da to preokreneš u svoju korist. Učenje ne sme biti pasivno. U ovoj epizodi, naučićeš nekoliko vežbi koje će ti pomoći da aktiviraš svoje znanje. Preslušaj ovu epizodui nauči kako da aktiviraš svoje znanje. Ukoliko želiš da učiš engleski u English Lane školi sa Zoranom, pogledaj kako da se prijaviš ovde: https://englishlane.net/onlineskola/ Link ka ovoj epizodi podkasta na blogu: https://englishlane.net/onlineskola/kako-da-aktivno-koristis-engleski-jezik/

Ste si v tem tednu že vzeli kaj časa zase, za stvari, ki vas pomirjajo in dajejo energijo, ste se morda celo lotili katere izmed vaj naših oddaj Samoumiritve, s katerimi na Prvem skušamo v času mnogih stisk in vprašanj pomagati pri vzpostavitvi notranjega ravnovesja in dobrobiti? V nadaljevanju bo znova čas za to. Preden bomo ponovili vajo "sredica", se bo Mojca Delač s prof. dr. Borutom Škodlarjem pogovarjala o tem, zakaj je v času stisk in tesnob vseh vrst tako mamljivo, da pokukamo v globine in globočine notranjega brezna. In zakaj se je bolj pametno odmakniti in preusmeriti pozornost v našo trdnost, v našo moč.

Iako Google Translate jeste koristan alat, ne smeš koristiti to kao pomoć kada učiš engleski, a u ovoj epizodi ćeš saznati i zašto. Preslušaj epizodu i saznaj kada i zašto ne treba da koristiš Google Translate. Ukoliko želiš da učiš engleski u English Lane školi sa Zoranom, pogledaj kako da se prijaviš ovde: https://englishlane.net/onlineskola/ Link ka ovoj epizodi podkasta na blogu: https://englishlane.net/onlineskola/zasto-ne-treba-da-koristis-google-translate/

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili dr. Žiga Turka. Kam gremo glede na trenutno politično situacijo?

Gotovo svi Cochraneovi sustavni pregledi koriste sustavnu metodologiju u kojoj su pravila za uključivanje studije unaprijed jasno definirana, a istraživači pokušavaju pronaći i uključiti sve takve studije te traže procjenu opsega učinka intervencije ili točnosti dijagnostičkog testa. Međutim, neki istraživači žele podrobnije sagledati zašto i kako djeluju intervencije ili akcije, a realan pristup bi mogao biti prikladniji za njihove preglede. Jedan od prvih takvih Cochrane sustavnih pregleda objavljen je u lipnju 2019. godine u kojem se procjenjuju intervencije savjetovanja zlostavljanih žena. Carol Rivas sa University Collegea, London, Velika Britanija, nam je kao glavna je autorica ovog istraživanja o njemu ispričala nešto više. Nina Raguž, ovlašteni sudski tumač za engleski i talijanski jezik, suradnica hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor, a doc. dr. sc. Irena Zakarija-Grkovic, specijalistica obiteljske medicine i članica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu će nam ga pročitati.

Gotovo svi Cochraneovi sustavni pregledi koriste sustavnu metodologiju u kojoj su pravila za uključivanje studije unaprijed jasno definirana, a istraživači pokušavaju pronaći i uključiti sve takve studije te traže procjenu opsega učinka intervencije ili točnosti dijagnostičkog testa. Međutim, neki istraživači žele podrobnije sagledati zašto i kako djeluju intervencije ili akcije, a realan pristup bi mogao biti prikladniji za njihove preglede. Jedan od prvih takvih Cochrane sustavnih pregleda objavljen je u lipnju 2019. godine u kojem se procjenjuju intervencije savjetovanja zlostavljanih žena. Carol Rivas sa University Collegea, London, Velika Britanija, nam je kao glavna je autorica ovog istraživanja o njemu ispričala nešto više. Nina Raguž, ovlašteni sudski tumač za engleski i talijanski jezik, suradnica hrvatskog Cochranea, prevela je razgovor, a doc. dr. sc. Irena Zakarija-Grkovic, specijalistica obiteljske medicine i članica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu će nam ga pročitati.

Vladimir živi u Njujorku i, kako radi u organizaciji javnih događaja, sa izbijanjem pandemije ostao je bez posla. Za Radio Karantin kaže da ovo vreme pokušava da iskoristi za profesionalno usavršavanje i objašnjava zašto je tokom karantina pranje veša u Njujorku postalo pravi izazov.

Ali veste kaj morate v vaše spremno pismo napisati tam kjer opisujete svoje osebnostne lastnosti? To izveste v tej novi epizodi. Vaše lastnosti morajo biti v drugem planu in služiti predvsem temu, da podkrepijo tisto o čemer govorite PRED njimi. Spoznajte 3 konkretne primere kako to uporabite v praksi. Za vaši specifični karierni situaciji prilagojene nasvete, pa obiščite https://prosnja.si --- Send in a voice message: https://anchor.fm/zaposlitev123/message

"Stvari se u životu uvijek vrate, možda zaobilaznim putem ali se vrate"-Marino BašićProf. Kin. // Autor // Basic PRO Coach Marino Bašić @ Human LAB Podcast Poznavanje buisness-a i vlastitog tržišta nešto je najvrjednije što možete posjedovati u današnje vrijeme. Online treninzi i poslovanje od presudne je važnosti za jednog "modernog" trenera. Biti prisutan na društvenim mrežama i približiti se ljudima točno tamo gdje se nalazi njihova pažnja nešto je što Marino jasno razumije i implementira u svom obliku poslovanja. On ne samo da je vrhunski stručnjak u svijetu kineziologije već je i vrlo uspješan na poslovnom planu. Sportaši poput Alistair Overeeim-a, Borne Čorića te braće Sinković samo su neki od poznatih imena koje je imao priliku trenirati. Kondicijski je trener hrvatskog teniskog i skijaškog saveza. CrossFit lvl. 1 trener, UEFA-A nogometni trener te pisac za Mens Health i 24sata. Svoje znanje i inspiraciju pronašao je čitajući razne knjige, slušajući mnogobrojne podcaste i tutoriale na internetu. Koristi maksimum od onoga što ima. Vrlo kompleksne stvari riješava sustavno korak po korak i kako on kaže da riješava zadatke u danu jedan po jedan, i tako i do 15h dnevno. U svoj posao uložio je ne samo svoj novac već i velik broj godina života, istraživanja i konstantnog "update-a" svog znanja. Vrlo rano je shvatio da ako želi uspjeti, prvo mora sebe dati cilju koji si je zacrtao. U razgovoru objasnio mi je na koji način on gleda uspjeh, gdje i od koga traži savijete, te kako je došao mjesta gdje se sad nalazi. Razgovarali smo i o teretanama koje vodi te o nekim njegovim planovima za budućnost. Njegov početak iz malenog sela vrlo je zanimljiva priča koja može biti vrlo inspirativna za sve koji misle da je za uspjeh jedino bitno gdje se nalaziš i koga poznaješ. Moram priznati da sam u ovom razgovoru pronašao jako veliku osobnu korist. Motivacija i znanje koje sam stekao od ovog čovjeka biti će usmjerena na kvalitetniji život i boljitak ovog podcasta. Marino ovim putem ti se želim zahvaliti na svemu! uživajte, Vaš –Mateo Zahvale Hvala Vam svima koji pratite i podržavate ovaj podcast. Hvala mom gostu Marinu na vremenu koje je odvojio za ovaj razgovor. BASIC GYM ONE: Adresa: Avenija Dubrovnik 15, Zagrebački velesajam, paviljon br. 6/1. kat, 10000, Zagreb Telefon: 091 160 0660 SHOW NOTES Pozadina, kontekst, Poveznice Marino Bašić https://www.marinobasic.com Facebook: https://www.facebook.com/marino.basic https://www.facebook.com/marinobasic.page/ Instagram: https://www.instagram.com/marinobasic/?hl=hr Youtube: https://www.youtube.com/user/marinobasic Basic GYM One WEB: https://www.basicgymone.com/ https://www.youtube.com/channel/UCTiUMem2X1yXro00nDMEF8g https://www.facebook.com/basic.gym.one/Basic PRO Certifikacija https://www.basicgymone.com/basic-pro-certifikacija/ TED Talk https://www.youtube.com/watch?v=tAgqEE7JNes&pbjreload=10 Steave Maxwell https://www.youtube.com/user/MaxwellStrengthCond Mike Boyle http://www.bodybyboyle.com/ Gregg Cook https://www.deephealthevolution.com/ Tony Robbins https://www.tonyrobbins.com/ Grand Carodne https://grantcardone.com/ NK Lokomotiva https://nklokomotiva.hr/ UKTH Nagrada http://www.ukth.hr/hr/ Rafael Nadal https://hr.wikipedia.org/wiki/Rafael_Nadal Michael Jordan https://en.wikipedia.org/wiki/Michael_Jordan Gary Vaynerchuck https://www.garyvaynerchuk.com/ Goran Ivanišević https://hr.wikipedia.org/wiki/Goran_Ivani%C5%A1evi%C4%87 Mirko Filipović https://hr.wikipedia.org/wiki/Mirko_Filipovi%C4%87 Bedros Keulian https://bedroskeuilian.com/ Craig Ballantyne https://www.craigballantyne.com/ John R. Wooden (story) https://en.wikipedia.org/wiki/John_R._Wooden_Award Jeff Bezos https://en.wikipedia.org/wiki/Jeff_Bezos Avi Kowalski - Maccabi trener http://www.maccabi.co.il/News.asp?id=4966&lang=en Martin Rooney https://www.trainingforwarriors.com/our-team/ Dan John http://danjohn.

VEČER V ŽIVO PODKAST: Gregor Obronek, ajurvedski terapevt Ajurveda je veda o dolgem, srečnem in zdravem življenju. Čeprav zapisi o ajurvedi segajo več kot 5000 let nazaj, ajurveda tudi človeku moderne dobe omogoča, da se s pomočjo znanja, nasvetov in naravnih, zeliščnih preparatov, ki nimajo stranskih učinkov, vrne v ravnovesje po naravni poti. Gregor Obronek se je z ajurvedo prvič srečal pred več kot 27 leti in pot ga je kmalu popeljala k študiju Vedske znanosti v tujino. Leta 1992 se je odpravil na nekajletno raziskovanje in izobraževanje v tujini na Maharishi European Research University. V pogovoru boste med drugim izvedeli: Kateri tip človeka smo (katera doša) in kaj je za nas dobro Kaj so vata, pitta in kapha doše? Kako s pravilno izbiro hrane vzpostavljamo ravnovesje Kaj pokaže diagnoza pulza? Koristi ajurvede boste spoznali 11. maja na FESTIVALU ZDRAVJA IN OBILJA v Mariboru. Poleg Gregorja bomo gostili še: Manco Rampre – trenerko transurfinga in Sanjo Lončar – strokovnjakinjo, ki pozna številne naravne rešitve za zdravje in dobro počutje. Z nami bo tudi zeliščar Bene Behrić, ki bo govoril o naravni pomoči pri boreliozi. Vstopnice vas čakajo v prizidku Večera ter na Eventimu. Več informacij najdete na www.vecer.com/vzivo.

O paradoksu spletnih zmenkarij je spregovorila novinarka Lara Paukovič, ki je napisala naslovno temo ter o tem govorila s številnimi strokovnjaki. Zakaj torej ljudje vztrajajo na portalih za zmenke, tudi če jim to prinese več razočaranj kot koristi? Prisluhnite pogovoru, članek pa si lahko preberete na tej spletni povezavi >> https://www.mladina.si/190903/paradoks-spletnih-zmenkarij/ #podcast #Mladina18 #Tinder

Predavanje održano: 12.09.2017 Ciklus predavanja: Komentar djela "Četiri bitna pravila" Posjetite nas na našoj facebook stranici: U.G."Elif" Kalesija https://www.facebook.com/ElifKalesija

Koristi vjerovanja u Sudnji dan

Koristi bogobojaznosti u životu

Važnost i koristi zekata

Koristi braka