Podcasts about france pre

»Prijat'lji, obrodile so trte vince nam sladko« – pravi velikan slovenske poezije France Prešeren, »ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi.« Žlahtna kapljica oživlja žile in zaziblje človeka, če povemo z manj poetičnim zanosom, v ugodje. In v trenutke globljega zavedanja o samem sebi. Takrat želimo, da spregovori resnica. Ko smo izpraznili blagodejno čašo dragocene tekočine, smo vzneseni, nastopaški in razposajeni, samovšečni, imenitni in gosposki. A če smo žrtev zvrhane mere in večnega nazdravljanja, se prvotni up lahko prevesi v žalost. Veselje odpira prostor grenkobi, morda celo obupu. Pijanost nas izroča fantomom, ki jih nosimo s seboj kot nepotrebno, ubijajočo življenjsko prtljago. Pred našimi očmi se hihitajo majhni vražiči. Smešijo nas. Kresnemo jih po licu, da bi se razbežali. S kletvicami se zaženemo za njimi, da zatrepetajo vsi prijatelji, s katerimi popivamo. Kmalu so prijatelji hudiči. Na zdravje zmešnjavi in vinjenosti! Na zdravje svetu, ki ga podiramo! Bistvo alkoholizma je, da ničesar ne rešuje, prinaša pa velike križe. Kajti po prekrokani noči nas čaka budnost novega dne, zahtevnost sveta, ki terja pametne odgovore in modre odločitve. In ne dovoljuje, da bi svoje skrbi utapljali v vinu. Strahopetno in potuhnjeno. Krivično in hinavsko. Brez obetavnosti življenja.

Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Bruslju. Sinoči so v novih prostorih slovenskega veleposlaništva v Belgiji in stalnega predstavništva pri EU nastopili učenci in dijaki slovenskega jezika na Evropski šoli ter učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Deklamirali so Prešernovo Vrbo in uprizorili Povodnega moža. V kulturnem programu je sodelovala tudi trojica odraslih Belgijcev, ki se slovenskega jezika uči v okviru lektorata na bruseljski univerzi. Pred tem je v Evropskem parlamentu potekalo odprtje razstave portretov 10 ključnih osebnosti slovenske kulture, med njimi so France Prešeren, Ivan Cankar, Primož Trubar in Ivana Kobilca. Danes pa so krajši dogodek po poročanju STA pripravili še pri spomeniku v evropski četrti, na katerem je prvi verz Zdravljice v vseh uradnih jezikih EU.

Kako so v socialistični Jugoslaviji vzpostavili kult Franceta Prešerna in preoblikovali pesnikovo prejšnjo podoboVerjetno ni pretirano reči, da je - vse odkar smo Slovenci skozi nacionalna gibanja druge polovice 19. stoletja sebe začeli razumeti kot narod s svojo lastno kulturo in identiteto - ključen del tega samopojmovanja tudi France Prešeren. Če se nam zdi danes skorajda samoumevno, da so imeli kulti velikih pesnikov močno vlogo pri širjenju nacionalnih idej, pa bi bil verjetno marsikdo presenečen, da je množično in organizirano čaščenje Prešerna na našem prostoru vrh v resnici doseglo šele kasneje, in sicer v socialistični Jugoslaviji, katere ideologija in materialna resničnost sta se vsaj na prvi pogled le malo skladali s svetom romantičnega pesnika iz prve polovice 19. stoletja. Kako je Jugoslavija slavljenje Prešerna uspela vpeti v svojo ideologijo in kako se je pogled na tega pesnika spreminjal skozi pol stoletja obstoja naše nekdanje države, se bomo pred tokratnim kulturnim praznikom za oddajo Kulturni fokus pogovarjali z zgodovinarjem dr. Ivanom Smiljanićem z Inštituta za novejšo zgodovino, ki je te procese podrobno opisal v knjigi z naslovom Lovorovi gozdovi in krompir: Prešernov kult v socializmu. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: ilustracija Zorana Smiljanića, objavljeno z dovoljenjem avtorja

Jeseni je Glasbena mladina ljubljanska stopila v svojo jubilejno – 60. koncertno sezono. Jubilej je praznovala z mislijo na mlade izvajalce, in to z dogodkom Prešerna glasbena mladina, ki je na dan kulture (3. 12. 2024) na treh prizoriščih povezal glasbenike različnih starosti. Prireditev je bila neke vrste polscenski koncert, ki prikazuje pot razvoja mladega glasbenika. Začela se je v atriju ljubljanskega Magistrata, kjer je deklica Zala zaslišala glasbo in se odločila za vpis v glasbeno šolo, nadaljevala z leti študija, ki jih je simboliziral odlomek, izveden na Akademiji za glasbo (izpuščen), in končala z zaključkom študija – magistrskim koncertom v Klubu Cankarjevega doma. Eva Hribernik, režiserka Leon Firšt, glasba Jakob Barbo in France Prešeren, libreto Danaja Koren, deklica Zala Domen Koren, gospod Srečko Trobilni kvintet Contrast (Gregor Turk in Blaž Avbar – trobenti, Jože Rošer – rog, Žan Tkalec – pozavna in Uroš Vegelj – tuba) Pihalni kvintet (Jana Trošt - flavta, Pavli Kac - oboa, Andrej Zupan - klarinet, Jan Gričar - saksofon, Lorenzo Contaldo - fagot) Godalni kvartet Accadémia (Mojca Fortin in Beti Bratina - violini, Gea Pantner Volfand - viola, Zoran Bičanin - violočelo) MePZ Veter, zborovodkinja Tereza Podlogar.

Prvo decembrsko epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija prevzemajo dame, prva dama slovenske zabavne glasbe Helena Blagne, prva drama slovenske scene Salome in prva mama slovenskega šansona Svetlana Makarovič, ki ji bodo v studiu za Prešernovo nagrado čestitali številni znani Slovenci. Vrača se duhovna misel, ki bo tokrat posvečena klofuti iz nebes, Franc Kangler se nam bo oglasil iz Trsta, Uroš Slak pa bo v studiu gostil Roberta Goloba, ki bo razložil, kaj je povedal na zaslišanju na KPK. Kako praznuje rojstni dan France Prešeren, kdo bo nastopil v filmu z naslovom Film, ki ga Janša ne bo videl, kakšne težave imajo Miklavž in parklji in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.

V oddaji se odpravljamo k rojakom v Severno Makedonijo, kjer so Slovenci v Skopju v začetku tedna proslavili tri desetletja delovanja združenja France Prešeren, obiskal pa jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Ustavljamo se na srečanju Mavrica v Subotici, ki je združilo učence slovenskega dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Seznanjamo vas z dogajanem na tem tradicionalnem srečanju slovenskih učencev, izveste pa tudi, kako so v programu sodelovali otroci iz Beograda. Pogovarjali pa smo se tudi z novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v nemškem Tübingenu Petro Seitl.

Rojake v Bitoli in Skopju v Severni Makedoniji je v minulih dneh obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Slovenskemu združenju France Prešeren Skopje je ob 30. obletnici delovanja podelil priznanje in zahvalo. Sestal je tudi s predstavnikoma nevladne organizacije Slovenski center Skopje, ki je bila ustanovljena leta 2010 in svoje aktivnosti usmerja predvsem v mlajše generacije in pripravlja projekte, s katerimi želi predstaviti slovensko skupnost lokalnemu prebivalstvu, ima tudi nogometno ekipo in vzpodbuja prevajanje tradicionalnih slovenskih besed v makedonščino. V Bitoli, na jugu države, Slovence že vse od leta 2007 povezuje Slovensko društvo Triglav. Tam imajo zbor in dopolnilni tečaj slovenskega jezika. No znotraj Slovenskega združenja France Prešeren pa deluje tudi Komorni pevski zbor, ki je eden najboljših v državi, v njem so tudi profesionalni operni pevci. Podpredsednik slovenske vlade Arčon je po srečanjih z rojaki v Severni Makedoniji dejal, da je prepoznal energijo in poslanstvo, ki ga rojaki nosijo v sebi, da ohranjajo slovenski jezik in kulturo.

Curious about moving to France? In this episode of "Join Us in France," Ignacio Martinez shares his inspiring journey from Argentina to France. Discover his experiences of cultural integration, finding love, and becoming a French citizen. Learn about the challenges and rewards of starting a new life in a different country. Perfect for anyone dreaming of a French adventure!

Tone Kuntner je dramski igralec in pesnik, ki je neizmerno ponosen na svojo domovino, samostojno državo Slovenijo. Rad praznuje in se odzove povabilom, ko ga ljudje povabijo medse, da bi skupaj praznovali. Navdihujeta ga Ivan Cankar in France Prešeren, njegov vzornik med igralci je Stane Sever. Za igralca ni pomembno, da je lep, biti mora iskren, da ljudi prepriča, vsi moramo biti v življenju iskreni ter povezani, kajti vsak človek ima dve roki, levo in desno, vsak voz pa dvoje levih in dvoje desnih koles. Za uspešno delo sta potrebni leva in desna roka, za uporabnost voza pa vsa štiri kolesa.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu na izseljensko nedeljo, ki bo pojutrišnjem, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravlja 30. Tabor Slovencev po svetu. Ob 17.00 bo sveta maša za Slovence doma in po svetu, ki jo bo daroval škof Anton Jamnik. Osrednji del tabora bo okrogla miza: Ali Slovenija dovolj pomaga priseljenim Slovencem? Izkušnje slovenskih izseljencev ob prihodu v Slovenijo. Voditelj bo Federico V. Potočnik, gostje pa: dr. Andrej Fink, predavatelj na Katoliškem inštitutu, Marija Voglar, ki je v Slovenijo repatriirala iz Venezuele, Tatjana Marušič, mlada zdravnica v Pediatrični kliniki, Natasha Urbančič, vzgojiteljica v vrtcu France Prešeren. V kulturnem programu bodo sodelovali: Dijaki iz Argentine RAST 53, Slovenski plesni ansambel Triglav iz Winnipega v Kanadi in ansambel Ostanki iz Argentine, pripravili bodo razstavo Tabori Slovencev po svetu.

V prvi epizodi oddaje 'Radio Ga Ga ‒ nova generacija” bomo priča ustanovnemu sestanku nove generacije, na katerem bo minister Šarec skupaj z Marcelom, Jocem, Martelancem in drugimi starostami razdelil naloge za novo sezono oddaje. Z ministrico Stojmenovo Duh in njenim asistentom bomo poiskali skrivnostno skladišče s 13.000 računalniki ter “za po pot'” vzeli še malo kredita, medtem pa bo Branko Grims na prosojnicah našel dokaze in edino logično razlago, zakaj v zadnjih dveh tednih odstopajo vsi razen Dominike in kako je za to kriv Andrej Stare. Za kulturo bomo poskrbeli med oglasi, v katerih nas bo poleg telekomunikacijskega podjetja ESDEMAH nagovoril sam dr. France Prešeren, poslušali pa bomo tudi številne čestitke, ki smo jih ob začetku sezone prejeli od znanih slovenskih in tujih pomembnežev. Vse to v petek dopoldne na Prvem!

Današnji dan je kot slovenski kulturni praznik zaznamoval France Prešeren, krščen na ime …

Piše Miša Gams, bereta Ivan Lotrič in Lidija Hartman. Neža Vilhelm je profesorica latinskega in grškega jezika ter svobodna prevajalka. Prevaja tako filme kot knjige ter vodi literarne prireditve. Njena pesniška zbirka z naslovom Sotto voce je razdeljena na štiri sklope. V ciklu Drobtinice se pesnica predaja eksistencialnim občutjem in želji po preprostem bivanju, razgalja svoje strahove in željo po bližini sočloveka, ki pa jo hkrati utruja: “Rada bi samo bila. / Pomirjena in zadovoljna,” v drugi jo tišina navdaja z navdušenjem in obenem z grozo, ki se izkaže za dialektično nasprotje hrepenenja: “Ko sem tu, / bi bila rada tam. / Ko sem tam, / hrepenim po tu. / Hrepenim in se bojim.” Zdi se, da za pesnico vse stvari v življenju prihajajo v polarnih dvojicah, ki so v osnovi “naelektrenega” značaja – podobno kot France Prešeren ugotavlja, da ni upanja brez strahu in nasprotno. Strah in bližino sprejema kot del življenja in hrepenenj in to v eni izmed “drobtinic” izrecno zapiše: “Hrepenim po bližini, / a se je bojim. / Strah sprejemam, / saj vem, da živim.” Neža Vilhelm pesmi večkrat začne s pomenljivim vprašanjem, na primer Kdo sem?, ali s ponavljajočim se nizom besed, ki ustvarja napetost z repeticijo posamične besede ali sorodne besedne zveze. Psihično razpoloženje se tu in tam prelije v doživeto občutenje trenutka tukaj in zdaj. “Čutim vodo. / Čutim veter. / Čutim vsak zavesljaj. / Čutim vsak premik. / Sup. / Super.” V drugem sklopu pesniške zbirke Sotto voce z naslovom Veselje avtorica opisuje vsakdanje stvari, ki razbarvajo sivino ter ji omogočijo vsaj začasen pobeg iz realnosti. Najsi gre za preživljanje prostega časa z jazbečarjem, ki ga imenuje “svobodni vilinec”, ali za čisto in plemenito ljubezen do prijatelja, ki jo sprejema takšno, kot je. Včasih ji je v pomoč že kratek filmski pobeg, drugič zadošča izlet na morje, kjer se nahaja kip “vražje dobrega glasbenika”: “Rada bi ujela staccato jezika, / ga prenesla v svojega.” Tudi naslov knjige Sotto voce je izposojen iz glasbe in pomeni navodilo, naj glasbenik nadaljuje v bolj umirjenem ali subtilnem tonu. In res se nam med branjem pesmi zazdi, kot da slišimo avtoričin nežni glas, ki išče načine, da se prebije skozi kaos zunanjih zvokov v upanju, da se tišina v njej razleže po vseh kotičkih (pre)glasnega sveta. V pesniškem sklopu z naslovom Iskanje se znova zateče k eksistencialnim vprašanjem in spraševanju, kdo v resnici je: “Sem igralka? / Seveda. / Imam masko? / Več mask. // Koliko vlog obvladam? / Precej. / Mi katera dela težave? / Kako biti čisto prava, pravcata jaz.” Pesnica se sprašuje, ali ima smisel raziskovati sebe, če ni nikogar ob njej, in se razglasi za največjo, a koristno laž v vesolju. V pesmih se trudi, da bi si povrnila zaupanje vase in v svoje delo, čeprav tu in tam ponikne v nihilistične misli: “Prevajam. / Zanič. // Pišem. / Zanič. // Sem. / Zanič. // Zakaj? / Za nič.” V zadnjem sklopu z naslovom Telo se Neža Vilhelm sooča z bolečinami v telesu, ki jih prinaša fibromialgija – bolezen, o kateri se šele v zadnjem času govori kot o psihosomatski bolezni, ki obolelemu bistveno otežuje življenje, zdravila zanjo pa ne poznamo. Pesnica tako že na začetku cikla ugotavlja “Telo je vsota bolečin. / Vsota diagnoz.” … ter se posveti doživljanju tegob v telesu “Spustim se in spremljam. / Čutim. / Butanje v glavi. / Trganje v mišicah. / Mrcvarjenje v križu. / Špikanje v lakteh. / Ščemenje v okončinah. / Teža.” Na več mestih motri diskrepanco med dušo in telesom, pri tem pa poudarja, da ji večina s svojimi pronicljivimi dovtipi in naivnim zasliševanjem ne pomaga, temveč ji zgolj otežuje vsakdanje življenje. Pravi, da ji nazadnje ostanejo tisti “pravi, čeprav nepričakovani,” ki jo sprejmejo takšno, kot je, brez sprenevedanja in utopičnih pričakovanj. Pesniški izraz Neže Vilhelm je skromen in minimalističen, brez grandioznih metafor – pesnica s svojimi krhkimi, a neposrednimi vzkliki drega v srž človekove biti in odtujenih medčloveških odnosov. Je glas vpijočega v puščavi, ki se ne pusti spreminjati zgolj zaradi družbenih stereotipov in obeta morebitnega udobja. Je vzklik nekoga, ki si v življenju zavestno izbere težjo pot in se prav zaradi prestanih muk razvije v najbolj žarečo “sončnico” na obzorju. Lahko bi rekli, da pesmi Neže Vilhelm s svojo enostavnostjo in neposrednostjo razgaljajo lažni dualizem in kažejo na to, da se pod številnimi statusi in družbenimi vlogami nahaja ista prestrašena in hrepeneča bit, ki jo med branjem zbirke Sotto voce začutimo tudi v sebi.

Prešernov dan zaznamujejo zamejci tako v Avstriji kot na Hrvaškem. V katoliškem domu prosvete v Tinjah je že 29. januarja potekala proslava pod geslom Jezik je naše bogastvo. Konec januarja so v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu predstavili literaturo Alme Karlin in Srečka Kosovela. Osrednji prireditvi za Koroško in Štajersko bosta v četrtek. V Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu bo otroško gledališče skupina KUD Transformator gostovalo s predstavo Vrvica, ki je rešila svet, v velikem javnem studiu ORF v Celovcu pa bo pripravili igrani recital Oh, kak se po rožah toži mi, slavnostna govornica bo pisateljica Ana Grilc. V Zagrebu bodo danes odprli razstavo Pod istim nebom, kjer bodo na ogled dela šestih umetnikov, prejemnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada s področja vizualne umetnosti. Na praznik bo glasbeno-pesniški recital, v petek pa ogled dokumentarnega filma Dr. France Prešeren - življenje in delo. Včeraj so prireditev pripravili tudi v Varaždinu.

V oddaji smo zabeležili utrinek s slikarske kolonije za slovenske izseljenske umetnike, ki je ta teden potekala na Mostu na Soči, gostili smo slovenskega rojaka s Švedske Lada Lomška, ki že skoraj 35 let živi v Goeteborgu in tam več let vodi tudi slovensko društvo France Prešeren, ustavili smo se pri Slovencih v Banja Luki, kjer so pripravili koncert slovenskih pevskih zborov in v Bruslju, kjer so Slovenci pripravili zgodnje poletno srečanje.

Piše: Iztok Ilich Bere: Matjaž Romih Ivan Cankar, umetnik mnogih izjemnih razsežnosti, je tako kot France Prešeren eden temeljnih mejnikov naše nacionalne zgodbe. In kajpada ena ključnih stalnic v izobraževalnem sistemu. Kljub vsej neizogibnosti pa zlasti pri mlajših bralcih vzbuja bržkone več odpora kot navdušenja. Že v pisateljevem času so mnogi menili, da je »težak«, da ga je težko umeti. Vsaka generacija zato bolj potrebuje svojim času in sprejemanju dejstev prilagojene napotke in opozorila na ključne sestavine in poudarke v literarnih delih, kot zgolj vabljenje ali celo priganjanje k branju v okviru obveznosti, predpisanih v šolskem kurikulu. Tudi bibliografija strokovne literature o pisatelju je iz leta v leto bogatejša. Razprave Dušana Pirjevca, Franceta Bernika, Borisa Paternuja, Janka Kosa in drugih dopolnjujejo nove raziskave o Cankarjevem delu in življenju, ki jih podpisujejo Igor Grdina, Irena Avsenik Nabergoj, Marcel Štefančič in tudi Vesna Mikolič, avtorica knjige Ali bereš Cankarja?. Kljub odmevnosti v znanstvenih krogih pa večina teh besedil ni segla do širšega občinstva, posebno ne do mladine, da bi povečala priljubljenost klasika nacionalne literature, o katerem po besedah Ženje Leiler »vsi vse vemo, ali vsaj mislimo, da vemo, zares pa ga bere komajda kdo. V takšnih razmerah se je jezikoslovka, publicistka in esejistka Vesna Mikolič odločila za inovativen pristop in strategijo, ki naj zlasti učiteljem ter dijakom in študentom odpre bolj mikaven vpogled v Cankarjevo literarno zapuščino. Njegovemu jeziku oziroma besedišču in njegovi simboliki, ki sta Slovencem blizu, saj zajemata slovenskega duha in sooblikujeta slovenski nacionalni značaj, kot piše, se je s podrobno, numerično izraženo analizo približala v petih korakih. Najprej z vidika ključnih besed, nato moči ter idejne plasti in etosa besede, v nadaljevanju pa z osvetlitvijo pisateljevih kulturnih pogledov in nazadnje s preusmeritvijo bralske pozornost od ključnih besed na besedilo kot celoto – na razpoloženje besedila, ki je pri Cankarju vedno v ospredju. Eno od pomembnejših izhodišč knjige Vesne Mikolič: Ali bereš Cankarja? je misel, da je treba razumeti vsako umetniško govorico, »kot moramo razumeti vsak jezik, ki ga želimo uporabljati. In če želimo, da se nam ti svetovi začnejo razpirati,« dodaja, »moramo poznati vsaj temeljno besedišče nekega literarnega dela ali avtorja, da se nam bodo na tej osnovi začeli povezovati še vsi ostali pomeni.« Tak pristop je pripeljal do nabora ključnih besed, izluščenih s pomočjo funkcij orodja SkechEngine iz elektronske zbirke Cankarjevih besedil, ki je dostopna na Wikiviru in obsega dobrih 1.205.000 besed. Delovni korpus besedil, nastal po tej poti, sestavlja skoraj četrtina osnovnih oblik besed, lem, blizu 92.000 povedi, dobrih 30.000 odstavkov in 214 besedil. Vesna Mikolič je izmed 500 besed dodatno izpostavila desetino besed in na vrh seznama postavila oči. V korpusu se pojavijo kar 4843-krat in, kot pravi, izražajo najgloblja človekova čustva in občutja. Sledijo človek, roka, srce, obraz in lice, med človekovimi dejanji in stanji gledati, videti, vedeti in misliti, med čustvi pa ljubezen, strah, bridkost, žalost itn. Nedvomno osrednja ključna beseda Cankarjevega opusa pa je tako na nacionalni, kolektivni kot na individualni ravni hrepenenje – ne kot tragični, temveč predvsem kot aktivni, vitalni koncept. Avtorica na koncu povzema, da se je s knjigo Ali bereš Cankarja?, ilustrirano s številnimi izbranimi odlomki ter grafikoni in risbami, namenila bralcem pomagati k lažjemu vstopu v Cankarjev svet. »Tako da si ga najprej približamo z njegovim najpogostejšim besediščem in poznavanjem njegovih najpomembnejših idej ter slogovnih postopkov, nato pa želi knjiga bralce in bralke prepričati, da se na tej osnovi kar spustijo v branje in prepustijo zvoku in ritmu Cankarjeve besede. Novi pomeni se bodo slej ko prej odpirali sami …,« verjame Vesna Mikolič. Temu ali onemu se bo morda res kaj odprlo, saj digitalna anatomska preiskava pisateljevega jezika razkriva marsikaj zanimivega, odpira pa tudi nova vprašanja. Na primer: kako meriti njeno učinkovitost in kaj neki bi na vse to porekel Ivan Cankar?!

Luka Knafelj, slovenski duhovnik, je ob svoji smrti leta 1671 premoženje zapustil štipendijski ustanovi. Od začetnih štirih je ob dobrem gospodarjenju njegovih naslednikov število štipendij pred prvo svetovno vojno naraslo na 39 na leto. Prav zahvaljujoč tej ustanovi so se na Dunaju šolali številni slovenski intelektualci, znanstveniki in kulturniki, ki so kasneje tvorili slovensko meščansko in intelektualno elito. Med štipendisti so bili tudi France Prešeren, Ivan Tavčar, Oton Župančič, Janez Trdina in številni drugi. Knafljeva ustanova deluje še danes in izpolnjuje svoje poslanstvo.

Toneta Škrjanca poznamo po prizemljeni, izrazito neizumetničeni poeziji, polni vsakdanjih vtisov in prizorov, ki pa vendarle vedno znova dajejo občutek, da – pa čeprav le posredno in nevsiljivo – nagovarjajo zelo temeljna človeška vprašanja. Čeprav je Škrjanec danes med najbolj uveljavljenimi slovenskimi pesniki in je prevajan v več tujih jezikov, priznanje pa je konec koncev dobil tudi s kar nekaj pomembnimi pesniškimi nagradami, pa nikakor ne gre za enega tistih piscev, ki so že v mladosti izdajali prve zbirke in so tako v svojih kot v tujih očeh celotno življenje preživeli kot »pesniki«. In to ne le zato, ker je Tone Škrjanec svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Blues zamaha izdal šele pri 44-ih letih, pred tem pa dolgo opravljal zaposlitve, ki pravzaprav niso imele nobene povezave s poezijo, ampak tudi zato, ker še danes nikakor ne ustreza stereotipu romantičnega umetnika ter po svoji drži prej daje vtis ležernega obstranca, ki nevsiljivo in distancirano motri svet okoli sebe. O nekaterih postajah njegovega življenja – od odraščanja v ljubljanski Šiški in potovanj na bližnji vzhod, pa do novinarskega dela v Litostroju, programskega vodenja ljubljanskega KUD-a France Prešeren in izdaje prve pesniške zbirke – se je s Tonetom Škrjancem za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore. Foto: DK

Pesnitev Povodni mož Franceta Prešerna. Pripravila knjižničarka Tanja Erlah.

Pet dijakinj je nadaljevalo delo svojih predhodnic, s katerimi na Gimnaziji Kranj želijo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas. Portrete je ustvarilo pet dijakinj, ki so bile tudi naše tokratne gostje, Ula Simonič, Monika Sunesko, Klara Stariha in Lavra Šubic. Dijakinje so slovenske velikane ustvarile v tehniki svinčnika (rjava barvica), potujoča razstava pa je svojo pot začela v knjižnici Gimnazije Kranj. Pridružila se nam je tudi njihova mentorica Nataša Kne. Nastali so: Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985), Janez Bleiweis (1808–1881). Skupaj so tako od leta 2020 ustvarili že 36 portretov Slovenskih velikanov. Do zdaj so upodobili: Leto 2020: Jože Plečnik, France Prešeren, Lili Novy, Jurij Vega, Ana Mayer – Kansky, Primož Trubar, Ivana Kobilca, Janez Puhar, Jakob Aljaž, Zofka Kveder, Rudolf Maister in Ivan Cankar Leto 2021: Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung Leto 2022: Alma Karlin, Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj, Franja Bojc Bidovec in Janez Bleiweis

Če drži, da je France Prešeren nekakšen oče slovenskega naroda, tedaj bi lahko rekli, da je Francesco Petrarca pravzaprav naš ded. Ko je namreč začel pisati sonete, se je Prešeren povsem zavestno zgledoval oziroma učil pri velikem italijanskem pesniku ljubezni iz 14. stoletja, ki je veljal – in velja, kajpada, še danes – za bržčas največjega mojstra sonetne oblike v vsej evropski poeziji. V eni izmed pesmi Prešeren tako celo popisuje sanjski prizor, ko v raju s Petrarco dajeta vsak svoje sonete na tehtnico, in se naš genij ogne porazu šele takrat, ko se tekmujoča pesnika odločita primerjavo tehnične dovršenosti napisanega dopolniti še s presojo odlik obeh dam, ki sta ju slavila s svojimi verzi, in se pokaže, da je čednost Julije po vsem sodeč precej prekašala čare Petrarcove Laure. Če si torej Prešerna absolutno ne moremo predstavljati brez Petrarce, tedaj smo lahko vsaj malce presenečeni, da v slovenščini doslej še nismo imeli na voljo kompletnega prevoda Italijanove lirske poezije. No, to se je naposled spremenilo, ko je pred nedavnim pri založbi Goga v umetelnem prevodu Srečka Fišerja luč sveta ugledala razkošno oblikovana dvojezična izdaja vseh 366 pesmi, ki tvorijo Petrarcov Canzoniere, njegov opus magnum. In vendar Petrarca za sodobnega bralca in bralko še zdaleč ni zanimiv samo zato, ker je vplival na Prešerna. Katere pravzaprav so ključne odlike njegove poezije, ki nas v živo nagovarja celo sedem stoletij po nastanku, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Srečka Fišerja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goga

V okviru Glasbene mladine ljubljanske bo v Klubu Cankarjevega doma potekal koncert iz cikla Mladi mladih. V prvem delu koncerta bo nastopila harfistka Taja Rijavec, v drugem delu pa Trobility kvintet. V Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani potekal tudi koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, ki bo nastopil skupaj s solisti in orkestrom. S koncertom, ki ga organizira Kulturno društvo Schellenburg, bo zbor praznoval deseto obletnico delovanja

Správy. Téma dňa. Cez víkend na Slovensku štartuje Tour de France pre amatérov. Július Satinský by sa dožil 80-tich narodenín. Peter Havran zanietený lovec zvukov.

Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.

Knjiga je stara, če je izdana pred letom 1880. Za ostale knjige uporabljamo izraz rabljena knjiga oziroma knjiga, ki je prebrana, čeprav ima to v slovenskem jeziku lahko slabšalni pomen. V antikvariatih so najbolj iskane knjige avtorjev svetovne književnosti, klasični priročniki kot so kuharice in starejše otroške knjige. Med starješimi knjigami pa slovenski klasični avtorji: Srečko Kosovel, France Prešeren, Ivan Cankar.

Besede bogatijo, umirijo, zbližujejo, modrujejo. Besede nosijo zgodbe in nosijo varen pristan, ko nam je hudo. Besede lahko tudi prizadanejo in ranijo. Besede odpirajo nove svetove in zapirajo vrata za seboj. Prav to njihovo izjemno moč pa lahko črpamo za našo pomirjanje in notranje ravnotežje ter, seveda, ravnotežje v odnosih. Besede znanih pesnikov, kot je dr. France Prešeren, imajo, ker nas spremljajo od zgodnjih letih, lahko še toliko večjo moč kot besede, ki jih slišimo prvič. O tem pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar v pogovoru z Mojco Delač pred tokratno vajo, ki se je bomo lotili znova.

Besede imajo posebno moč, da nas v trenutku umirijo, potolažijo, ponudijo smisel, luč v temi. Z besedam lahko zdramimo mnoga človeška občutja, pesniki, kot je dr. France Prešeren, pa z besedami znajo umetelno doživljanja in odnose preliti na papir in položiti na piedestal človeške ustvarjalnosti. Če besedam le pustimo, če najdemo prave, nam lahko v težkih časih pomagajo, da je soočanje s strahovi in stiskami vseh vrst vsaj malo enostavnejše. Tudi v tokratni epizodi Samoumiritve, je besede za vas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.

The Slovenian cultural holiday, is a public holiday celebrated in Slovenia on 8 February. It marks the anniversary of the death of the Slovenian national poet France Prešeren on February 8th, 1849 and is the celebration of the Slovenian culture. - Slovenski kulturni praznik je državni praznik, ki ga praznujemo 8.februarja, ko obeležujemo smrt največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Danica Petrič in Zora Johnson bosta recitirali Prešernovo pesem Od železne ceste.

France Prešeren je v svoje verze zavil toliko sporočil, da jih bomo lahko še dolgo odkrivali, ob tem pa tudi njegovo osebnost in življenje ter nenazadnje naš materni jezik. K vsemu temu so sistematičen prispevek dodali pri Celjski Mohorjevi družbi s knjigo Prešernovih poezij, ki so jo opremili z razlagami manj znanih besed in pojmov tik ob pesmih, z naglasnimi znamenji pa so ponudili izhodišče za fonetično ustrezno recitacijo. Za to sta zaslužna slovenist in romanist Jože Faganel in pa naravoslovni znanstvenik dr. Jure Zupan.oddajo je pripravil Žiga Bratoš.

Jeseni 1844, okrog praznika sv. Martina, je France Prešeren napisal prvo inačico pesmi, ki je ob nastanku imela naslov »Zdravica ob novini leta 1844«. Tankočutni bralci so v poznejših različicah tedaj spočete pesmi začutili slavospev bratstvu, svobodi in enakosti. Ta duh je na pomlad narodov 1848 odprl vrata gibanju, po katerem v monarhiji tudi s Slovenci nič več ni bilo tako kot dotlej. Besedilo je vznemirilo glasbenega ustvarjalca izpod Nanosa, duhovnika in skladatelja Stanka Premrla. Leta 1917, ko je bila v dunajskem parlamentu prebrana Majniška deklaracija s slovenskimi narodnimi zahtevami, je bila Premrl-Prešernova pesem prvič javno izvedena. Sedem desetletij zatem, v času političnih sprememb, zlasti od leta 1987 naprej, so začeli ljudje ob njenem prepevanju spontano vstajati. Slovenija je dobila himno, ki jo je bilo treba le še formalno potrditi. Da je postala državna himna, pa je morala najprej nastati še slovenska država.

Dvojni doktor Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Študijsko se posveča preučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, preučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Leta 1993 se je vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1997 končal, naslov njegove magistrske naloge pa je bil Slovenska karikatura 1869–1941 – pregled, gradivo in interpretacije. Leta 2000 se je vpisal na doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani; naslov njegove doktorske disertacije je bil Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti, podnaslov pa Pregled pesnikovih portretov, ilustracij njegovih del in karikatur od leta 1850 do konca 20. stoletja, ustvarjalni opusi posameznih pesnikovih upodabljavcev, zlasti opus Franza Kurza zum Thurn und Goldensteina, in likovna umetnost v Prešernovem času. Doktorski študij je končal julija 2005 in pridobil naziv doktor znanosti s področja umetnostne zgodovine. Leta 2012 je končal doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika – pomožna zgodovinska vira. Z ddr. Damirjem Globočnikom se je pogovarjal Milan Trobič. Na fotografiji: karikatura Damir Globočnik, Aljana Primožič, 2014 (iz Arhiva Damir Globočnik)

Ob današnjem kulturnem prazniku je pozornost usmerjena v našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki so ga od nekdaj preučevali številni raziskovalci iz različnih področij, od literature do umetnostne zgodovine. Eden takšnih je tudi naš današnji gost. Damir Globočnik je dvojni doktor, doktor umetnostne zgodovine in doktor zgodovine. Dela in živi v Radovljici. Po končani gimnaziji v Kranju se je vpisal na samostojni študij umetnostne zgodovine, ki ga je končal leta 1989. Dve leti pozneje se je zaposlil kot kustos za umetnostno zgodovino in galerijsko dejavnost v muzeju v Kranju. Med pripravništvom je bil njegov mentor umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Cene Avguštin, ki ga je usmerjal z napotki in svojim lastnim zgledom. Nato se je Damir Globočnik vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani, ki ga je končal leta 1997, naslov njegove magistrske naloge je : »Slovenska karikatura 1869–1941, Pregled, gradivo in interpretacije«. Leta 2005 je nato končal tudi doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani – naslov doktorske disertacije: »Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti«. Damir Globočnik je nato leta 2012 končal še doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovine filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika - pomožna zgodovinska vira. In Damir Globočnik je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Ljudje radi kopljemo po preteklosti krajev, v katerih živimo. Ljubljančani so se s svojo antično dediščino začeli ukvarjati pred približno sto leti, ko se je razmahnila tudi arheološka dejavnost, Ljubljana pa je doživljala arhitekturno prenovo. V oddaji Kulturni fokus bomo tako pričarali čase, ko so prebivalci mesta lahko občudovali maketo rimske Emone, ki je znova na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. Legendarno mitološko zgodbo o tem, kako so Emono ustanovili grški junaki argonavti, pozna marsikdo, še pred nekaj stoletji pa so ljudje verjeli, da je zgodba zgodovinsko dejstvo, Emona pa je bila ustanovljena leta 1222 pred našim štetjem. France Prešeren je v Elegiji svojim rojakom v podporo, skoval tudi nekaj priložnostnih verzov: »V sedem gričih je prebival volk in jastreb tankovid, ko je že Navport umival več sto let Emone zid.«

Obletnico rojstva Franceta Prešerna kulturne ustanove po vsej Sloveniji tudi letos obeležujejo z Dnevom odprtih vrat. Današnji že 20-i Ta veseli dan kulture ponuja več kot 300 brezplačnih prireditev. Podroben opis dogodkov je na posebni spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ljubljansko-filmsko festivalsko dogajanje se decembra tradicionalno konča z Mednarodnim festivalom animiranega filma Animateka. Letošnji 16. bo do nedelje v Kinodvoru, Slovenski Kinoteki in Stari mestni elektrarni v različnih sklopih prikazal 348 kratkih in 12 celovečernih animiranih filmov. V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled razstava sodobne umetnosti Nemogoči mehanizmi priznane slovenske umetnice srednje generacije Mete Grgurević, ki svoje kinetične skulpture razstavlja doma in v tujini. Posebnost pregledne razstave avtoričinih del je, da poteka v dveh delih: v Umetnostni galeriji Maribor in v galeriji Künstlerhaus v Gradcu. Brigita Mohorič. Zaključni dogodek praznovanja stoletnice trnovskega KUD-a France Prešeren ''100 let KUD-a'' bo nocoj v Gala hali Metelkove v Ljubljani.

Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.

Kot vemo, je France Prešeren sicer bil nezakonski oče, ni pa bil nezakonska mati. Tega banalnega truizma seveda ne bi bilo treba posebej izpostavljati, ko bi Prešeren v prvi osebi ednine ne napisal Nezakonske matere. Če namreč pesnik sam ni bil nezakonska mati, tedaj se najbrž lahko vprašamo, kdo neki pravzaprav je ta, ki v znameniti pesmi govori? – V šoli so nas poučili, da to zagato lahko razrešimo tako, da v razmišljanje o poeziji vpeljemo koncept lirskega subjekta. Šolska modrost pač ve povedati, da v nobeni pesmi – pa naj bo ta videti še tako neposredna, intimno izpovedna – ne govori zares njen empirični avtor, temveč vselej nekakšna izmišljena, fiktivna oseba, ki ji po dogovoru rečemo lirski subjekt. Naloga pesnika ali pesnice torej ni v tem, da sta čim bolj iskrena v izpovedovanju svojih lastnih čustev in misli, ampak v tem, da sta – podobno kakor dramatik – čim bolj prepričljiva pri oblikovanju nekega glasu, neke osebe, ki ji lahko verjamemo, kakor da bi bila resnična. Zveni dovolj preprosto, kajne, a v literarni vedi se o naravi lirskega subjekta, njegovem pomenu za umetniško učinkovanje pesmi pišejo dolge in zapletene razprave. A če je to tema, ki se ji posvečajo številni znanstveniki in znanstvenice po svetu, pri nas vprašanja lirskega subjekta donedavna nihče ni vzel v kritičen precep. To se je zdaj naposled spremenilo, saj je pred nedavnim predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Varja Balžalorsky Antić, pri založbi ZRC SAZU objavil študijo Lirski subjekt : rekonceptualizacija. Do kakšnih zaključkov se je dr. Balžalorsky Antić navsezadnje dokopala, smo preverjali v tokratnih Podobah znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva dr. Varje Balžalorsky Antić

Minulo soboto in nedeljo se je v Vipavski dolini odvijal Mednarodni pomladni festival petja.Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični vabi na razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko.APZ France Prešeren Kranj pripravlja jubilejni koncert ob 50. sezoni delovanja, v soboto 18. maja ob 19.30 uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.Društvo SiBRASS že tretjič zapored prireja serijo petih koncertov klasične glasbe.

Katoliško kulturno društvo Ivan Šopar pripravlja v Vojniku tretjo velikonočno razstavo.Med 12. in 14. aprilom bo v dvorani Union v Mariboru spet Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor 2019.V okviru Goriških zborovskih srečanj bo v 13. aprila, ob 19.30 v Domu kulture Kromberk, nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja.Dežela Koroška je z najvišjim priznanjem za ljubiteljsko delo odlikovla zakonca Katz, Lenarta in Rosino.

This week, Rich sits down with Dr. Karen Quandt and students prior to their spring break immersion trip abroad to France, discussing the perspectives of WWII in Normandy, looking forward to homestay experiences, and the anticipation of European cheese (Episode 233).

Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!

The Slovenian Cultural Day, marking the death of Slovenia's greatest poet, Dr. France Prešeren is celebrated every year on the 8 February. This particular day is also a national holiday in Slovenia. The Slovenian Community in Melbourne marked this special event with Holy Mass in the Saints Cyril and Methodius Slovenian Church in Kew, followed by a rich cultural program in the church hall. The Slovenian Drama Group in Melbourne, along with other well known performers within the Slovenian Community participated in the program, which was capably organized and led by Mrs Draga Gelt OAM. During the event, there was also a book launch for the new book OD TU DO TAM, NIKJRE DOMA by author, Mrs Cilka Žagar from Lighting Ridge in NSW. Prešeren Day was also marked at the Slovenian Assocation Planica in Melbourne with a short program and an afternoon of great music and entertainment by the world button accordion champion, Denis Novato. He was accompanied on guitar by John Ferfolja from Canada. Katarina Vanderlinden, one of the broadcasters for the Slovenian Program on SBS Radio organized the cultural program, in which she also performed by reciting Prešeren's world famous poetry and singing a number of popular Slovenian songs. We were fortunate enough to speak with two special guests from Slovenia, who were present at the event held at Kew. Jasmina Ilič-Drakovič is the main secretary for the organization of the Slovenian Emigrant Society. Barbara Suša has a masters in Slovenian Literature and has visited Australia numerous times. We also spoke to artist, Stephanie Jakovac from Wadonga in Victoria about her work as a painter. Helena Leber, who was a former broadcaster on the Slovenian Program on SBS and 3EA and a popular member of the Slovenian Community in Australia also joined us for a chat. - Prešernov Dan, slovenski kulturni praznik, je 8. februarja, Ta dan je tudi državni praznik v Sloveniji. Slovenci v Melbournu smo ga praznovali v nedeljo, 3. februarja pri sveti maši v slovenski cerkvi, svetih bratov Cirila in Metoda v Kewju, in nato s posebnim kulturnim programom v dvorani pod cerkvijo. Ob enem je bila tudi predstavitev pesniške zbirke Cilke Žagar iz Lightning Ridge NSW z naslovom OD TU DO TJA, NIKJER DOMA. Slovenska igralska skupina Melbourne ter posamezni glasbeniki, pevci in plesalci so pod odličnim vodstvom Gospe Drage Gelt OAM pripravili bogat kulturni program. Gostji iz Slovenije, Jasmina Ilič Draković – glavna tajnica Združenja Slovenska izseljenska matica ter Barbara Suša – magistra slovenske književnosti sta prav tako sodelovali pri predstavitvi Cilkine pesniške zbirke. V Slovenskem Društvu Planica so na isti dan prav tako obeležili slovenski kulturni praznik kjer se je zbralo lepo število obiskovalcev. Nastopal je svetovni prvak diatonične harmonike, Denis Novato ob spremljavi kitarista, Johna Ferfolija iz Kanade. Katarina Vanderlinden, radijska napovedovalka slovenske oddaje na Radiu SBS je organizirala ta nastop s kulturnim programom, v katerem je tudi sama nastopila. Po proslavi, smo se pogovarjali z Gospo Jasmino Ilič Drakovič, ki je glavna tajnica Združenja Slovenska Izseljenska Matica. Gospa Barbara Suša, magistra slovenske književnosti, se je prav tako predstavila našim poslušalcem.. Umetnica in slikarka, Gospa Stephanie Jakovac iz Wadonge v Viktoriji je tudi predstavila njeno umetniško delo. Na zadnje se je oglasila nam vsem priljubljena Gospa Helena Leber, ki je več kot 20 let delala kot radijska napovedovalka na Radio 3EA in SBS.

Kakšen ustvarjalec bi bil France Prešeren danes? Bogati založnik, obubožani pesnik, samostojni kulturni delavec, ugledni umetnik ali obstranec? Andrej Kokot in Boštjan Soklič sta v projektu Zaigrajmo pesnike uglasbila Prešerna, mu dodala sodobni pridih in ga aktualizirala.

Február 8-án évről évre a szlovén irodalom első európai színvonalú alkotójának-France Prešerennek- halálára emlékezünk. Ennek kapcsán tartják meg országszerte a Szlovén Kultúra Napját. Tegnap este a Lendvai Színház és Hangversenyteremben kiosztották a kultúra területén végzett eredményes munkáért járó kitüntetéseket.

Več kot 50 let uspešne glasbene kariere, številna sodelovanja in pesmi, ki so se zapisale v naša srca: Tu sem doma, Julija, Siva pot, Krila, Ljubav preko žice. V dolgih letih ustvarjanja v Londonu, daleč od rojstne Žirovnice, so se mu v stihe prelivali utrinki iz domačih krajev: lepote narave, človeška srečevanja in občudovanje umetnosti - še posebno tiste, ki jo je stoletje in pol pred njim ubesedil France Prešeren. Kantavtor Aleksander Mežek, v tujini znan tudi kot Alexander John, je te dni praznoval 70 let.