Podcasts about boste

Kako poskrbeti za premoženje že za čas našega življenja, kdaj napisati oporoko, kako ravnati v primeru kripto premoženja ali vrednostnih papirjev pri tujih borznih posrednikih, koliko premoženja “propade”, kdo ima podatke o našem premoženju, kako podariti delnice otrokom ...

EPIZODA 101Danes z nami Lupo MC, Toni in Gajšo. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam.Dobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siTIMESTAMPS 00:00 Intro02:04 Iz kje ste?02:57 Kako zbežat policiji?05:00 Kako bi predstavu zipa nekomu ki se ne spozna na motorje?08:02 Kaj delajo ko nehodijo po zadnji?09:25 Kakšno muziko poslušate?13:02 Kako se lotijo delat komad?16:09 Kaj je smisel življenja?19:12 Kakšen imaš okus za punce ?21:20 Kako ste nardili en komad?21:20 Kaj boste pisali tudi kakšne komade ki so klasičen rap?27:48 Kakšne imate cilje?30:34 Boste sami na koncertu?34:36 Vaši starši so slišali komade?36:30 Kakšen komad zdej delate?40:04 Kakšen zid bi bil Jure?41:00 Vam vaš najljubši komad?43:36 Mnenje o drogah in droljah?45:17 Vprašanja za Chlane?47:06 Kakšen nasvet bi dali mladim??51:57 Kaj bi Jure pri sebi izboljšal da bi užival?52:44 VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih (Matejev evangelij 18, 10).

Podprite naše delo s prijavo v člansko skupino na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na: Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Mariov instagram: @mario_sambolec Matjažev instagram: @matjaz_macuh Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Boste letos drzni in se bo na vaši silvestrski mizi znašla penina, ki je še niste poskusili, ali pa se boste držali preverjene klasike? Poznate razliko med mehurčki, ki nastanejo pri charmat in tistimi, ki nastanejo pri klasični metodi? Kako vam lahko pri določanju roka trajanja penine pomaga podatek o tem, kdaj je bila degoržirana? Dobrodošla seveda tudi vprašanja o izboru vin, s katerimi boste silvestrsko večerjo obogatili in jo povzdignili na nov (ali vsaj precej višji) nivo. Gost Svetovalnega servisa bo sommelier in vinski publicist Jože Rozman.

Predpostavimo, da si nameravate omisliti nov avto, zdaj pa cincate. Kako boste torej sprejeli odločitev, katerega kupiti? Boste gledali le na ceno in porabo ali boste upoštevali tudi količino toplogrednih plinov, ki jih vaši ogledani modeli izpustijo na 100 kilometrov? Pa res hočete podpreti nemško industrijo – ali raje stavite na Italijane? In kaj je z barvo avtomobila? Ste se nemara potihoma tudi vprašali, ob katerem jeklenem konjičku bodo vaši nadležni sosedje hitreje in temeljiteje pozeleneli? Morda pa na vas vsaj malo vpliva, kateri zvezdnik nastopa v reklami za ta in katera zvezdnica v reklami za drugi avto, med katerima pač omahujete? Kako, skratka, navsezadnje pridete do odločitve? – Ko gre za vprašanje nakupa osebnega avtomobila, se vprašanje komu še utegne zdeti dovolj lahkotno, nemara celo trivialno, ko pa gre za to, katero politično stranko boste podprli v volilni kabini, na katero fakulteto se boste vpisali ali s kom se boste poročili, no, to pa zagotovo niso več odločitve, katerih morebitne negativne konsekvence lahko razmeroma hitro in neboleče popravimo. Zato se velja z vso resnostjo vprašati še enkrat: kako neki ljudje sprejemamo svoje odločitve? V kolikšni meri smo pri vlečenju svojih življenjskih potez avtonomni in svobodni, v kolikšni meri pa naše izbire že vnaprej zožijo drugi dejavniki – od strogo nevrofizioloških do družbeno oziroma kulturno prevladujočih vrednot? – To je vprašanje, ki zaposluje številne znanstvenike od psihologov do ekonomistov, zaposlovalo pa je tudi nas v tokratni Intelekti na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili filozofinjo dr. Olgo Markič z ljubljanske Filozofske fakultete in filozofa dr. Tomaja Strleta s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki sta za založbo Aristej napisala znanstveno razpravo O odločanju in osebni avtonomiji. Avtorjema pa sta se v studiu pridružila še dva gosta: dr. Urban Kordeš, predavatelj za področje kognitivne znanosti na Pedagoški fakulteti, in dr. Andrej Ule, filozof in matematik, ki je dolga leta predaval logiko, teorijo znanosti in analitično filozofijo na Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: qimono (Pixabay)Smo pri odločanju res avtonomni in svobodni, ali pa nam naše izbire pravzaprav vsilijo drugi dejavniki – od nevrofiziološkega ustroja naših teles do vrednot, ki prevladujejo v družbi, v kateri živimo?Predpostavimo, da si nameravate omisliti nov avto, zdaj pa cincate. Kako boste torej sprejeli odločitev, katerega kupiti? Boste gledali le na ceno in porabo ali boste upoštevali tudi količino toplogrednih plinov, ki jih vaši ogledani modeli izpustijo na 100 kilometrov? Pa res hočete podpreti nemško industrijo – ali raje stavite na Italijane? In kaj je z barvo avtomobila? Ste se nemara potihoma tudi vprašali, ob katerem jeklenem konjičku bodo vaši nadležni sosedje hitreje in temeljiteje pozeleneli? Morda pa na vas vsaj malo vpliva, kateri zvezdnik nastopa v reklami za ta in katera zvezdnica v reklami za drugi avto, med katerima pač omahujete? Kako, skratka, navsezadnje pridete do odločitve? Ko gre za vprašanje nakupa osebnega avtomobila, se vprašanje komu še utegne zdeti dovolj lahkotno, nemara celo trivialno, ko pa gre za to, katero politično stranko boste podprli v volilni kabini, na katero fakulteto se boste vpisali ali s kom se boste poročili, no, to pa zagotovo niso več odločitve, katerih morebitne negativne konsekvence lahko razmeroma hitro in neboleče popravimo. Zato se velja z vso resnostjo vprašati še enkrat: kako neki ljudje sprejemamo svoje odločitve? V kolikšni meri smo pri vlečenju svojih življenjskih potez avtonomni in svobodni, v kolikšni meri pa naše izbire že vnaprej zožijo drugi dejavniki – od strogo nevrofizioloških do družbeno oziroma kulturno prevladujočih vrednot? To je vprašanje, ki zaposluje številne znanstvenike od psihologov do ekonomistov, zaposluje pa tudi nas v tokratni Intelekti na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo filozofinjo dr. Olgo Markič z ljubljanske Filozofske fakultete in filozofa dr. Tomaja Strleta s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki sta pred nedavnim za založbo Aristej napisala znanstveno razpravo O odločanju in osebni avtonomiji. Avtorjema pa se v studiu pridružujeta še dva gosta: dr. Urban Kordeš, predavatelj za področje kognitivne znanosti na Pedagoški fakulteti, in dr. Andrej Ule, filozof in matematik, ki je dolga leta predaval logiko, teorijo znanosti in analitično filozofijo na Filozofski fakulteti.

Različni kuharski mojstri in mojstrice so stalni gostje Svetovalnega servisa. V tokratnem, zadnjem pred božičnim večerom, boste za spremembo naši gostje vi, poslušalke in poslušalci. Šli bomo v vaše kuhinje in vas vprašali, kakšne kulinarične specialitete ali morda že znane in preizkušene tradicionalne jedi boste ustvarjali. Je na vaših prazničnih jedilnikih tradicionalen puran, morda divjačina ali ste se odločili za obisk ribarnice? In ali imate kakšen zanimiv recept za preprosto in hitro sladico?

Danes beremo evangelij o slepem beraču Bartimaju, ki je tudi proti volji tam navzočih ljudi prosil Jezusa, naj ga ozdravi slepote. Od slepega berača se lahko učimo tudi mi. Prvič: slepi Bartimaj je človek vztrajnosti. Kolikokrat srečamo v trgovskih središčih otroke, ki vztrajno moledujejo starše, naj jim kupijo določeno stvar. Današnji evangelij nas uči, da moramo biti vztrajni v molitvi, podobno kakor so vztrajni otroci v trgovini. Če menimo, da naše molitve niso uslišane prvič, ne smemo odnehati, ampak vedno znova prosimo. V vztrajanju moramo biti prizadevni. Slepega Bartimaja ni moglo nič ustaviti, da se ne bi srečal z Jezusom. Bil je obupan, a prav to ga je spodbudilo, da se je odločil srečati Jezusa. Večkrat smo tudi mi v življenju obupani. Trudimo se in naredimo vse, da bi premagali težave, a se zdi, da nič ne deluje. Spoznamo, da so naše moči omejene. In h komu se bomo zatekli v takih trenutkih, če ne h Kristusu? Drugič: Bartimaj je vedel, kaj želi doseči: da bi spregledal. Ko molimo k Bogu, moramo biti določni v svojih molitvah. Vedeti moramo, kaj želimo. Ko vemo, kaj želimo, spoznavamo, kaj je dobro za nas. Boga moramo celo moledovati, to je vztrajno, skoraj sitno prositi. Ne obupajmo in ne mislimo si, da se ne meni z nas. Evangeljska pripoved nas uči, da nas Bog najbrž ne bo uslišal, če ga bomo prosili avtomatično, iz navade. Bog hoče, da si tisto stvar, za katero prosimo, res iz srca želimo in še iskreneje prosimo. Učimo se od Bartimaja. Ta je vpil in klical Jezusa, tudi ko so ga drugi mirili, naj umolkne, a je on še glasneje vpil. Sveta mati Terezija iz Kalkute takole opisuje moč vztrajne in iskrene molitve: Nekoč me je obiskal zakonski par, dva obupanca sta se razgovorila: »Poročena sva že šestnajst let in nimava otrok. Tako hrepeniva po otroku. Boste molili za naju?« Dala sem jima čudodelno svetinjo, čeprav sta bila oba hinduista, in jima rekla: 'Čez dan pogosto ponavljajta: 'Marija, Jezusova Mati, daj nama otroka!' Tako sta tudi naredila: molila sta in molila. Čez nekaj mesecev se je mož vrnil in dejal: 'Mati, moja žena pričakuje otroka.' Ali vidite? Treba je samo globoko verovati vanjo. Je Jezusova in naša mati. Neprestano se ji priporočajte, da naredi iz vas starše!« (Misli in prigode, 18.) Končno je bil Bartimej hvaležen in je tudi nam zgled hvaležnosti: ko je spregledal, je začel slediti Jezusu. Tudi nas je Bog obdaril s številnuimi darovi. Ozdravil nas je mnogih ran. Dajal nam je moč, ko smo bili nemočni. Več kot dovolj vzrokov, da smo mu hvaležni in hodimo za njim.

Kdor je bil zadnje čase na bencinski črpalki, je ugotovil, da je vrag cene odnesel v nebo. Za tretjino se bodo podražili tudi drugi energenti. Dobro obveščeni viri pravijo, da je med njimi tudi bukovina. Tem trendom med drugimi sledi blagajna v lokalni trgovini. Vse se draži, a ostanimo pri energentih. Ali bomo temu rekli energetska kriza, koronska inflacija ali kaj tretjega, še ne vemo, se pa dogaja in bojimo se, da je to šele začetek. Nebuloze tokrat preverjajo, ali že imate družinsko ali osebno strategijo za cenovno vnebovzetje energentov? Peč na drva? Kolektivna vožnja v službo? Električni avto? Izolacija? Selitev?

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.

Različni narodi imajo odgovor na vprašanje zakaj je zajec brez repa. Hrvaška narodna pravljica krivi lisico. No, pravzaprav volka … Ah, kar oba. Boste slišali.

Različni narodi imajo odgovor na vprašanje zakaj je zajec brez repa. Hrvaška narodna pravljica krivi lisico. No, pravzaprav volka … Ah, kar oba. Boste slišali.

On this day in Tudor history, 24th July 1594, in the reign of Queen Elizabeth I, Catholic priest John Boste was executed in Durham. Find out more about Boste and what led to his brutal end in this edition of #TudorHistoryShorts from historian Claire Ridgway. You can see this podcast as a video at the following link: https://youtu.be/URKH7aj9qc0 Claire is the founder of the Tudor Society, an online membership site for those who love Tudor history. There, you can learn from Claire and many other expert historians and authors, enjoy Tudor-focused magazines and live Q&A sessions with experts, and have access to all kinds of talks, articles, quizzes, virtual tours and more. Try it with a 14-day free trial - https://www.tudorsociety.com/signup/   Claire has written some bestselling Tudor history books:   On This Day in Tudor History - https://amzn.to/3oceahH The Fall of Anne Boleyn: A Countdown - https://amzn.to/3m8KaSi George Boleyn: Tudor Poet, Courtier and Diplomat - https://amzn.to/2TdwyZr The Anne Boleyn Collection - https://amzn.to/3kiQc1T The Anne Boleyn Collection II - https://amzn.to/3o9LUwi The Anne Boleyn Collection III - https://amzn.to/3kiQc1T The Life of Anne Boleyn Colouring Books - https://amzn.to/3jkJ5Vz   Claire has also done an online history course, The Life of Anne Boleyn, for MedievalCourses.com - https://medievalcourses.com/overview/life-anne-boleyn-mc06/   You can find Claire at: https://www.theanneboleynfiles.com  https://www.tudorsociety.com https://www.facebook.com/theanneboleynfiles/ https://www.facebook.com/tudorsociety/ https://twitter.com/AnneBoleynFiles  https://twitter.com/thetudorsociety  https://www.instagram.com/tudor.society/  https://www.instagram.com/anneboleynfiles/

A res ne gre brez nespodobnih besed in "neljubih pripetljajev"? Teden ožema Tatjana Pirc.

Težka je ta beseda, kdo bi jo mogel …

Evropska agencija za varnost hrane je za mangan sprejela štiri zdravstvene trditve. V grobem je vpleten v metabolizem, prispeva k ohranjanju normalnega vezivnega tkiva in kosti ter ima tudi vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, zaradi katerega bi se veliko hitreje starale. Sogovornik: prof. dr. Aleš Obreza, mag. farm. s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Če se ozrete nazaj na to čudno leto - kaj lahko rečete? Ste ga, kljub vsemu, polno živeli? Ste izkoristili trenutke, ki so se vam ponudili? In s kakšnimi željami se ozirate naprej? Boste v prihodnjem letu kaj naredili drugače? Prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač vam predvsem želita, da ga čim bolj bogato doživite.

27. oktobra je PUBEC 2020 doživel veliko premiero!S svojo sadnostjo, aromo in mladostjo bo zgodbo letošnjega leta naredil za odtenek lepšo. Z vsako kapljico, ki v sebi nosi ure dela, nešteto skrbi in ljubezni vsakega izmed vinarjev, vam bo pričaral vsaj delček jeseni, ki smo si jo želeli, ko smo lani obljubili, da bo zgodba Pubeca letos še večja, pravijo pubeci in dekline in pri tem jih podpira tudi Tadeja Vodovnik Plevnik, svetovalka specialistka s KGZ Maribor. Boste poskusili njihova letošnja mlada vina?

Delo v zdravstvu je eno izmed najbolj cenjenih, a pogosto zapostavljenih, saj na zdravstvene delavce pomislimo šele, ko jih potrebujemo. Z nami v studiu bodo dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki nam bodo predstavili svoje izobraževanje in poslanstvo skrbi za druge, saj bo to postalo njihov poklic. Govorili bomo tudi o poklicnih tveganjih medicinskih sester in srednjih zdravstvenikov in kako na njihovo izobraževanje vplivajo razmere, ki jih ustvarja novi koronavirus.

Nina Križnik iz Zveze potrošnikov Slovenije o nedavnem tržnem pregledu sladkovodnih ribogojnic.

Po pozivih k odstopu vlade protestniki in protestnice, ki vztrajajo že 22. petkov zapored, svoje kritike usmerjajo tudi v delovanje opozicije. Kaj torej počnejo...

Na področju prometne varnosti se nam v prihodnjih mesecih obeta kar nekaj sprememb. Infrastrukturno ministrstvo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele Zakona o pravilih v cestnem prometu, ki predvideva nekaj novosti. Podrobneje določa uporabo vse bolj priljubljenih električnih skirojev v prometu, zvišuje globo za uporabo mobilnega telefona med vožnjo, predvidena je tudi možnost zavijanja desno ob rdeči luči na semaforju. Nova pravila morajo zeleno luč dobiti najprej v vladi in nato še v Državnem zboru, po mnenju ministrstva pa bodo prispevala k izboljšanju prometne varnosti pri nas. O tem, kaj utegnejo predvidene spremembe prinesti v praksi in kakšni so najnovejši trendi prometne varnosti, voditelj Jure Čepin ter državni sekretar Aleš Mihelič, inštruktor varne vožnje pri AMZS-ju Manuel Pungertnik in v.d. direktorja Agencije za varnost prometa Jože Hribar.

Toplejši dnevi prinesejo tudi toplejše noči. Ni treba, da se prebudite premočeni, rajši počakajte na polnoč in potem pokličite na Prvi program, pravi voditeljica Mojca. Boste videli, kako dobro boste potem zaspali, ko boste malo poklepetali. Saj sploh ni treba, da poveste kaj posebnega, par besed. Ali pa samo poslušajte, kaj pravijo drugi.

180 centimetrov velik človek mora za nanos sončne kreme uporabiti 40mililitrov izdelka in to potem vsaki dve uri oziroma po prihodu iz vode obnoviti. Vendar to je le en steber zaščite pred soncem. Zdravega sončenja namreč ni, tako kot ni zdrave zagorelosti. V torkovem Svetovalnem servisu o zaščitnih faktorjih in drugih oznakah na kremah, pa tudi o zgodnjem odkrivanju kožnega raka. Gostja: prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje.

Spomnimo se svoboščin, ki smo jih odgovorno darovali za korona varnost. Mimogrede pa se opozorimo še na tiste, ki se jim šele bomo odrekli

Novi koronavirus bo spremenil tudi naše počitniške navade. Zato vas bomo poslušalke in poslušalce po polnoči vprašali, kakšni so vaši letošnji dopustniški načrti. Boste obiskali katerega izmed slovenskih krajev, ali boste kljub vsemu skušali oditi v tujino? Koliko boste pripravljeni odšteti za različne usluge in kako boste dopuste skušali prilagoditi situacijam, ki se bodo še pojavljale. Bomo sploh še kdaj počitnikovali tako, kot si želimo? Na telefonski številki 01 475 22 22 bo vaš klic pričakoval voditelj nočnega programa Aleš Ogrin.

Vitamin B12 je eden od ključnih vitaminov v našem telesu in je v nečem poseben. V zelenjavi in sadju ter stročnicah ga ne boste našli.

Prof. dr. Maryanne Wolf je nevroznanstvenica, specializirana za področje razvojne psiholingvistike, predavateljica, avtorica knjig in člankov, ki je svoje delo posvetila predvsem otrokom in pismenosti povsod po svetu. Pravi, da ljudje niso bili rojeni za branje, da je to »nova iznajdba«, stara komaj kakšnih 6000 let, in da gre, tudi z vidika kompleksnosti možganskih omrežij, ki pri tem sodelujejo, za eno najkompleksnejših stvari, ki se jih človek lahko nauči. Seveda zato pogosto nastajajo težave. Tudi o tem bo govorila v četrtkovi epizodi oddaje Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Oddajo je pripravila Mojca Delač.

Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?

Peter Lovšin ima morda enako ime kot znan slovenski glasbenik, a to ni on. Je pa novinar časopisa Dnevnik. Ker je soimenjak znanemu Slovencu, ima večkrat popestren vsakdan. Ko včasih rezervira mizo v restavraciji, ima občutek, da so natakarji pozneje razočarani, saj niso pričakovali njega. Redno tudi dobiva vabila na glasbene dokumentarce in razne obletnice. Ko se predstavi, ga ljudje vedno pohecajo, npr: "Boste kaj zapeli?" Ta pravega" Petra Lovšina je tudi spoznal, saj je njegov oče glasbeno sodeloval z njim.

V Sloveniji porabimo povprečno po osem sveč na prebivalca letno, kar nas uvršča na tretje mesto držav po porabi nagrobnih sveč. Razlogi so tudi kulturni, nekateri pa jih prižigajo bolj za še živeče znance kot za pokojnike. Ostanki sveč vsekakor predstavljajo velik okoljski problem, ne glede na to, ali smo prižgali mojco, blaža, petro ali morda elektronsko svečo. Ste pripravljeni glede na pogubne okoljske vplive plastike prižgati kakšno ‘mojco iz akcije' manj?

V današnji oddaji POINT OUT Weekly ti ponovno ponujamo vpogled v naše knjižne police: * The Presentation Secrets of Steve Jobs * Start With Why * The Challenger Sale - Taking Control of the Customer Conversation * The Marketing Agency Blueprint - The Handbook for Building Hybrid PR, SEO, Content, Advertising, and Web Firms * Delivering happiness - A Path to Profits, Passion and Purpose **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

Toplovod se pripravlja na volitve. Mogoče.

Pogovor je nastal na podlagi člankov: Boste streljali? - http://www.mladina.si/170461/boste-streljali/ Maš smrti - http://www.mladina.si/170509/mars-smrti/ Pričevanja beguncev - http://www.mladina.si/170511/pricevanja-beguncev/

Vabljeni k poslušanju enajste številke podcasta v zvezi z vedeževanjem s tarot kartami. Kratek povzetek vsebine: zakaj in kako sem spremenil sistem podcasta; kako se lahko hitro naučite intuitivnega vedeževanja s tarot kartami; zaupati vase: Verjamete vase? Verjamete v tarot? Verjamete, da vam lahko tarot pomaga in daje nasvete? Boste sprejeli dejstva vsake položene karte v otvoritvi? Tarot… Read More » The post 011 – Podcast Tarot karte appeared first on Podcast.si.