POPULARITY
Bernarda Škrabar Damnjanović je mednarodno priznana strokovnjakinja na področju gospodarske obveščevalne in preiskovalne dejavnosti. Certificirana mednarodna preiskovalka s skoraj 20-letnimi izkušnjami je magistra in doktorandka varstvoslovja. Je direktorica Detektivsko varnostne agencije, soustanoviteljica tehnološkega podjetja Next Sight, predsednica Inštituta za varnost in strateške raziskave ter članica izvršnega odbora Council of International Investigators (CII) v ZDA. Kot častna dekanja detektivske šole v Bukarešti in vodja programa za globalno izmenjavo preiskovalcev je pionirka na področju detektivske dejavnosti. Njeno strokovno delo pokriva širok spekter področij, od korporativne varnosti, notranjih preiskav in preverjanja poslovnih partnerjev do kibernetske varnosti, forenzičnih analiz. Leta 2024 je postavila prvi globalni sistem izmenjave preiskovalcev, ki omogoča detektivom pridobivanje znanj in vpogled v preiskovalne prakse po svetu. Kot govorka in mentorica sodeluje pri razvoju varnostnih politik na nacionalni in mednarodni ravni. Fun fact: Bernarda je na ena redkih žensk v detektivskem svetu na svetu, ki je dosegla tako visoko prepoznavnost in bila povabljena tudi na Europolove konference o kibernetskem kriminalu in varnostnih strategijah prihodnosti. Najljubši citat: "Find a job you love and you'll never work a day in your life." – Konfucij. Opazujte in poslušajte več kot govorite. Najljubša knjiga: Tao Te Jing (Knjiga poti) ali Daodedžing, na kratko Dao, je zbirka verzov, ki jih je v šestem stoletju pred našim štetjem napisal kitajski mislec Lao Tzu. Verzi govorijo o Tau ali Dau, kar v slovenščini prevajamo kot »Pot«, toda pomen besede je mnogo širši, saj glede na rabo v stavku lahko pomeni tudi vodenje po poti, kar se lahko nanaša na filozofsko razsvetlitev oziroma na etično in moralno vodstvo. Nekateri verzi so preprosti, vsakomur razumljivi, kot na primer: »Dober človek se ne prepira, tisti, ki se, pa ni dober.« Drugi vabijo, da se vanje poglabljamo in osmišljamo z zavestnim ubiranjem Poti, v iskanju presežne, vseprisotne modrosti. Najljubša serija: Sem človek dokumentarcev. Hobiji: Potovanja, slikanje, igralska šola, golf, tenis, jahanjeNajljubša hrana: Rada kuham, rada imam jedi na žlico, slow foodNajljubši podjetnik: nekaj jih je, ampak ne bi delala krivice in nekoga posebej izpostavila, pa drugih ne. Predvsem so mi navdih ljudje, ki so sami ustvarili nekaj iz nič, so vizionarji in si upajo iti svojo pot ter uspejo tudi v tujini. Zaključni nauki za poslušalce:· Varnost in preventiva sta ključ do uspeha – Ne čakajte, da se zgodi težava, ampak vedno razmišljajte korak naprej.· Resnica vedno pride na dan. Bolje prej, kot slej. – Poštenost in sistematično delo vedno obrodita sadove.· Znanje in mreženje odpirata vrata – Vedno vlagaj v svoje znanje in bodi povezan s pravimi ljudmi. Upaj si biti sam svoj in samosvoj!
V epizodi 176 je bil gost Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB d.d. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razumevanje gospodarskih ciklov in bančne strategije Strateško odločanje v bančništvu Vloga bank pri gospodarskem razvoju Izzivi v bančnem sektorju Družbeno zaupanje in gospodarski sistemi Demografski izzivi in priseljevanje Ekonomske politike in globalna konkurenca Vloga države in strategija Bitcoin in prihodnost bančništva Vpliv regulacije na bančne storitve ============= Celodnevna AIDEA podkast konferenca o tehnologijah prihodnosti, AI revoluciji in podjetništvu v 21. stoletju. https://aidea.si/konferenca-2025
V ospredju tokratnega zasedanja voditeljev Evropske unije sta vnovič iskanje rešitev za končanje vojne v Ukrajini in tudi pričakovano povišanje obrambnih izdatkov. Razprava bo poleg oboroževanja zaobjela širše vprašanje varnosti in odpornosti stare celine, tudi v smislu njene gospodarske konkurenčnosti. Premier Robert Golob ob tem poudarja, da obramba ni samo orožje, temveč tudi varnost in predvsem odpornost celotne družbe. Drugi poudarki oddaje: - Izrael s kopensko ofenzivo vnovič razdelil Gazo na sever in jug - KPK: imenovanje Jušiča na čelo policije kaže korupcijska tveganja - Jutranja pozeba tudi letos prizadela sadne nasade
Komentar na portalu Domovina.je je tokrat prispeval dr. Andrej Fink. Sprašuje se ali si želimo varnost. Med drugim je zapisal: »Nevarnosti so pred vrati in so otipljiva stvarnost. Vse evropske države jih vidijo. Samo pri nas v Sloveniji smo tako nespametni, da nočemo razumeti odvračalnega pomena razumnega oboroževanja in se odpovedujemo legitimni obrambi pod lažno pretvezo, da dajemo prednost znanosti, kulturi, zdravju, šolstvu, takemu in drugačnemu blagostanju.«
Mir v Evropi ni več samoumeven, poudarjajo v Evropski komisiji v pozivu članicam Unije, naj podprejo načrte za oboroževanje povezave. Slovenija bi lahko za varnost namenila tudi del kohezijskih sredstev, pravi finančni minister Klemen Boštjančič - in sicer prek tako imenovanih projektov za dvojno rabo, v katerih bodo tudi izdatki, ki niso neposredno vojaški. Ostali poudarki: Ukrajinska in ameriška delegacija v Džidi o možnosti za prekinitev ognja v Ukrajini. Predstavniki Washingtona poudarjajo, da bo moral Kijev popustiti. Mir v Evropi ni več samoumeven, ob pozivu k oboroževanju Unije poudarjajo v Bruslju. Bo Slovenija za obrambo namenila tudi del kohezijskih sredstev? Stanovanjski sklad za prihodnja leta napoveduje 20 tisoč javnih najemniških stanovanj. Vlada v zakonsko omejitev oddajanja stanovanj v najem. - Slovenija je bila uspešna na evropskem razpisu za superračunalnik. Projekt je vreden 150 milijonov evrov, polovico bo prispevala Unija.
Smetana evropskih voditeljev se je po petkovem debaklu v Beli hiši zbrala v Londonu, kjer je kovala načrte za rešitev vojne v Ukrajini. Po besedah gostitelja, britanskega premierja Keira Starmerja, bodo načrt o ustavitvi vojne skupaj predstavili Združenim državam. V oddaji tudi o tem: - Egipt napovedal predstavitev lastnega načrta za obnovo Gaze - Avstrijski liberalci potrdili vstop v novo vlado z ljudsko stranko in socialdemokrati - Tradicionalni cerkljanski laufarji pospremili pusta na sojenje
S številnih koncev Maribora prihajajo pozivi k boljši prometni varnosti. Hitrosti so velikokrat prekoračene tudi pred šolami in vrtci. Občane deli tudi novica, da želi mariborska občina postaviti radarje. O prometni varnosti, kje so najbolj sporne točke in kam naj občina postavi radarje, Smo govorili v tokratni Radijski tribuni.
Po eni od najhujših rudarskih nesreč pri nas so v Velenju pretreseni. Tako državna oblast kot lokalna skupnost svojcem umrlega rudarja in dveh, ki ju še pogrešajo, obljubljajo pomoč. Reševalna akcija še vedno poteka, prav tako inšpekcijski nadzor. Varnost je v premogovniku na prvem mestu in denarja za varnostna vlaganja bo tudi v prihodnje dovolj, so sporočili po današnjem obisku predsednika vlade Roberta Goloba v premogovniku. Drugi poudarki oddaje: - SD in Levica še neodločeni glede podpore notranjemu ministru Poklukarju na interpelaciji. - Kaj lahko pričakujemo v odnosih med novim ameriškim predsednikom Trumpom in Moskvo? - V požaru hotela v smučarskem središču v Turčiji umrlo več kot 60 ljudi, več deset je ranjenih.
Ruwaida Amer je 30-letna učiteljica in novinarka z juga Gaze. Kljub temu je njeno življenje pred začetkom zadnje vojno večinoma potekalo na severu v mestu Gaza. Pripoveduje, da je imela dostojno življenje. Vsak dan je poučevala ter ustvarjala novinarske prispevke in dokumentarce. Še posebej se je osredotočila na zgodbe ljudi, še najmanj ji je všeč politika. Ko se je pred 15 meseci začela vojna, se je njeno življenje popolnoma spremenilo. Sever Gaze zanjo ni obstajal več. Tam so bili vsi njeni prijatelji in učenci. Začelo se je drugačno življenje. Soočala se je s pomanjkanjem vode, elektrike, hrane, povezav s svetom. Med vojno je ključno preživeti. Nekaterim njenim prijateljem in učencem ni uspelo. Zdaj je končno na obzorju premirje. Ruwaida Amer pravi, da je varno življenje ključno. Da se lahko prosto gibaš in ti ni treba ves čas razmišljati, ali te nekdo bombardira ali ne. Zamišlja si, da to pomeni konec neprestanih preletov vojaških letal in dronov. Varnost pomeni, da se lahko srečaš s komerkoli, z družino, prijatelji. Znova lahko greš v službo. Ruwaida zadnjih 15 mesecev ni v živo poučevala nikogar. Želi si, da bi premirje bilo dokončno. Mir je nekaj najpomembnejšega. To je vse, kar si trenutno prebivalci Gaze želijo. Ruwaida pa se zaveda, da je mir pomemben za vse ljudi na svetu. Tudi zato svet poziva, da trdno podpre to premirje. Niti v najhujših sanjah si prebivalci Gaze ne želijo več nadaljevanje vojne. Verjame, da ima vsaka zgodba začetek in konec. Torej vse se enkrat konča, samo da ne vemo kako. Svoje sanje prihodnosti si v Gazi želijo uresničevati v miru, ki lahko po besedah Ruwaide reši vse težave. To zvočno pismo je tik pred nastopom premirja v Gazi poslala učiteljica in novinarka Ruwaida Amer. Ve čas vojne je ya številne medije popisovala življenjske zgodbe ljudi v Gazi.
Center za varnost potrebuje temeljito spremembo in celostno reorganizacijo, je prepričan notranji minister Boštjan Poklukar, ki je že odredil potrebne korake za to. Umaknil je tudi stopnjo zaupnosti na poročilu nadzora centra, krivdo za nastale razmere pa pripisal predhodnikom. Premier Robert Golob je v državnem zboru na vprašanje glede Poklukarja izrazil prepričanje, da bo minister zadevo uredil. Druge teme: - Pirc Musar opozorila na neprimerne izjave politike tako glede sodstva kot KPK. - Al Asad v domnevnem prvem odzivu po padcu sirskega režima zapisal, da ni nameraval pobegniti. - Nemški kancler Scholz pred glasovanjem o nezaupnici kritičen do nekdanjih koalicijskih partnerjev.
"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Tematike: Analiza volitev in kandidatov Vpliv medijev in podkastov Demografske spremembe volilcev Trumpova politika in njen vpliv Evropski kontekst in vpliv Trumpa Konzervativni premik v svetu Vloga Elona Muska v politiki Zaključne misli in prihodnost Refleksija o trenutnih trendih Skrbi za prihodnost partnerstev Prvi vtis in demokracija Cikličnost in problemi v Ameriki Evropska varnost in produktivnost Nemška avtomobilska industrija in elektrifikacija Kitajska prednost v avtomobilski industriji Zelena politika in energija Evropska inovacija in konkurenčnost ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista
Ali poskrbite za požarno varnost pri kajenju? Ali veste, s katerimi priročnimi sredstvi lahko pogasite začetni požar? Imate morda doma gasilni aparat? Letošnji oktober – tudi mesec požarne varnosti – so gasilci posvetili prav preprečevanju požarov v gospodinjstvu. Ključno sporočilo pa je: Bodi pripravljen, bodi varen. Gost bo Jure Bosnar, v. d. predsednika Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Ljubljana.
Arhivsko društvo Slovenije je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo namenilo Aleksandri Pavšič Milost za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja ter dolgoletno delo v društvu. Podelili so tudi Aškerčevi priznanji. Več o tem v oddaji, kjer pa lahko slišite tudi nekaj o vaji reševanja v primeru požara iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so pripravili listo osemnajstih za državo najpomembnejših predmetov za morebitno reševanje.
"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Tematike: Anthropic Claude 3.5 Sonnet - nova nadgradnja in zmožnosti Replit kot orodje za programiranje z AI podporo Kontrola računalnika s strani AI modelov AI agenti - kaj so in kako delujejo Razvoj in tveganja AI agentov - primer kripto trgovanja Varnost in alignment problem pri razvoju AI Deepfake tehnologija in potencialne zlorabe AI v slovenski javni upravi - izzivi in omejitve Regulativa AI v Evropski uniji SpaceX in birokratske ovire pri inovacijah Reforma zakonodaje in časovna veljavnost zakonov Tesla in razvoj samovozečih vozil Waymo proti Tesla pristop k avtonomni vožnji Prihodnost osebnega lastništva avtomobilov Tesla kot potencialna mega korporacija prihodnosti Robotika in humanoidni roboti (Tesla Optimus) Nobelova nagrada za področje AI Integracija AI v fizični svet proti digitalnemu Razvoj AI infrastrukture in računske moči Evropska konkurenčnost na področju AI ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista
V epizodi 154 je bil moj gost Stanislav Rožman, nekdanji predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Rožman je prepoznan kot eden ključnih akterjev pri zagotavljanju stabilnosti in energetske neodvisnosti Slovenije. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Predsednik uprave in lastniška struktura NEK-a Meddržavni dogovor Slovenija - Hrvaška Vloga NEK za Slovenijo in delovanje NEK Viri električne energije, interesi in vplivi na okolje Černobilska nesreča Varnost jedrskih elektrarn in jedrsko orožje Ali je jedrska tehnologija moralna? Zapiranje jedrskih elektrarn in vpliv na ogljični odtis Miti jedrske energije in jedrskih odpadkov Neznane neznanke jedrske elektrarne Cena jedrske energije in investicija v novo jedrsko elektrarno Solarna energija in prihodnost virov energije
Kako bo k varnosti pacientov v našem zdravstvenem sistemu prispeval predlagani zakon o kakovosti v zdravstvu, ki ga je vlada v ponedeljek poslala v parlamentarni postopek? O tem smo se ob svetovnem dnevu varnosti pacientov pogovarjali z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Govorili smo tudi o obvladovanju napak, škodljivih dogodkov, o javni objavi izidov zdravljenja v bolnišnicah ter o odgovornosti vseh deležnikov v zdravstvu za večjo varnost in vzpostavljanju varnostne kulture.
"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= 00:00 Napredek modelov umetne inteligence 09:21 Cena in računska moč 16:30 GPT-4o mini: manjši modeli 25:21 Prihodnost treniranja modelov 31:02 Energetska učinkovitost in vpliv na okolje 33:00 Vpliv odprtokodnih rešitev na poslovne modele 43:39 Licenciranje odprtokodnih modelov in komercialna uporaba 53:17 Spremljanje razvoja tehnologije in testiranje modelov 01:00:18 Avtomatsko testiranje AI sistemov 01:01:12 Izboljšanje uporabniške izkušnje z glasovno interakcijo 01:04:28 Testiranje težko opredeljivih lastnosti modelov 01:05:50 Novi načini interakcije z računalniškimi sistemi 01:07:10 Produktivizacija in gradnja robustnih produktov ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista
Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V Cerkljah na Gorenjskem naj bi sanacijo po poplavah končali do oktobra- - Bo vzpenjača na Ljubljanski grad letos dosegla rekord v številu prepeljanih potnikov? - Kaj poleti radi berejo Mariborčani? - Tudi na slovenski obali je vse več pasjih plaž.
Eno leto po uničujoči ujmi nismo poplavno varni, opozarjajo pristojni. Ob začetku dolgoročne sanacije vodotokov izpostavljajo nujnost izgradnje zadrževalnikov, ki pa bo po besedah Primoža Banovca iz vladnega Sveta za obnovo končana šele do leta 2070 ali 2100. Že danes naj bi državo zajela neurja, zaradi katerih je Agencija za okolje izdala oranžno opozorilo. V oddaji tudi: - Izrael se pripravlja na morebiten povračilni napad Irana - Dalmacija še vedno v plamenih, najhuje je pri Tučepih - Rokometašice bodo skušale popraviti vtis na olimpijskem turnirju, na pariške brzice kajakaš Kauzer
Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
V oddaji so o pomembnejših varnostnih vidikih na potovanjih spregovorili predstavniki Konzularne službe, Policije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sogovornika sta bila vodja Konzularne službe mag. Viktor Mlakar in Robert More s Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije na GPU, v prispevkih pa ste lahko prisluhnili policijskemu inšpektorju Matiji Brezniku ter direktorju področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemnu Ganzitiju.
»Pripravimo se na nepričakovano« je slogan letošnjega svetovnega dne varnosti živil. Varnost hrane je širok in kompleksen pojem. Vključuje mehanizme in pravila, ki zagotavljajo, da hrana pride varna od njive do mize. Evropska agencija za varnost hrane je skupaj z državami članicami tudi letos začela kampanjo »Safe 2 Eat 2024« oz. »Jejmo varno«. Kampanji se že drugo leto pridružuje Nacionalni inštitut Slovenije. Gre za kampanjo, katere namen je državljanom približati znanost, ki stoji za varno hrane v Evropi za lažje vsakodnevne prehranske odločitve in uživanje v varni in zdravi hrani. Hrana Evropski Uniji je najbolj nadzorovana in zato najbolj varna na svetu. A tudi to področje se srečuje z novimi izzivi.
Volilna kampanja se izteka, opolnoči v veljavo stopa volilni molk. Predčasnega glasovanja se je udeležilo 3,4 odstotka volilnih upravičencev.Slovenski škofje: za kristjane je jemanje človeškega življenja posebej težak, smrtni greh.Po daljšem obdobju znižanje obrestnih mer. Se bo trend nadaljeval in kakšen bo vpliv na kreditiranje?Konferenca o varnosti živil letos pod geslom: „Varnost živil: Pripravimo se na nepričakovano. “Nizozemci ob evropskih volitvah poročajo o ruskih hekerskih napadih.ŠPORT: Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je na šesti tekme lige narodov s 3 proti 2 premagala Brazilijo.VREME: Na severovzhodu možne močnejše nevihte. Jutri bo delno jasno in toplo.Sanacijski ukrepi po avgustovskih poplavah ocenjeni na 1,32 milijarde evrov.NLB je objavila novo ponudbo za prevzem Addiko Bank, ponuja 20 evrov za delnico.Praznik Srca Jezusovega in 400 let od ustanovitve Misijonske družbe lazaristov.
V torek zvečer bodo po Sloveniji zagoreli prvomajski kresovi. Predvsem če boste kres zakurili na domačem vrtu ali bližnjem travniku, ne zamudite Svetovalnega servisa. Po devetih bomo govorili o požarni varnosti, varnem kurjenju v naravi, nevarnostih in previdnostnih ukrepih, pa tudi o drugih vprašanjih, kot so: kako pogasiti manjši požar v kuhinji in kateri so ključni podatki ob klicu na številko 112? Z nami bo v torek po devetih Suzana Anžur, predstavnica Gasilske zveze v Ljubljani.
Varnost. Stanje varnega oziroma stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Tako varnost opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V zadnjem času je ta beseda spet aktualna. Kaj pomeni varnost? Kaj ogroženost? Se v Sloveniji počutite varne? Ogrožene? Bo v prihodnosti Slovenija ogrožena kaj bolj? Predstavlja orožje garancijo varnosti? Bi služili vojaški rok, če bi ga spet uvedli? Kaj pa, če bi bila Slovenija napadena, kako bi ravnali? Sogovornik: izredni profesor sociologije dr. Aleš Bučar Ručman, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru
Varnost na morju, trajnosten ladijski promet, razvoj koprskega pristanišča in nadaljnja digitalna preobrazba ostajajo prednostne naloge naše države. Pomemben mejnik zmanjševanja možnosti nesreč na morju bo vstop Slovenije v sistem nadzora plovbe, predvidoma leta 2026. Za zahtevna podvodna dela v koprskem pristanišču pa bo lahko potapljačem v pomoč tudi umetna inteligenca, ki jo v obliki prvega tovrstnega podvodnega drona razvija Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu. To je nekaj poudarkov ob slovenskem Dnevu pomorstva, obeležujemo ga 7. marca, ki jih podrobneje predstavlja Lea Širok.
Obisk gora, na leto jih obišče okoli 1, 7 milijona obiskovalcev, se iz leta v leto povečuje. Z večjim obiskom narašča tudi število gorskih nesreč, ki je bilo lani rekordno. Gorski reševalci so imeli 687 posredovanj. Pred novo planinsko sezono številne organizacije, tudi turistične, krepijo sodelovanje s Planinsko zvezo, Gorsko-reševalno zvezo in Združenjem gorskih vodnikov, da bi skupaj izboljšali skupaj varnost v gorskem svetu.
Z današnjo izvolitvijo Mateje Čalušić na čelo kmetijskega resorja je ministrska ekipa vlade Roberta Goloba po več mesecih vnovič popolnjena. Novoizvoljena ministrica je kot prednostno nalogo izpostavila dialog s predstavniki kmetijskih organizacij. Že za prihodnji teden je napovedala pogovore s predstavniki kmetov. Druge teme: - Zdravniški sindikat Fides bo, kot kaže, v ponedeljek nadaljeval stavko. - Izraelsko-palestinski konflikt se je z ameriško-britanskimi napadi razširil na Jemen. - V Divači naj bi zrasla največja sončna elektrarna v državi.
Češka policija je po včerajšnjem strelskem pohodu na praški univerzi poostrila varnost v okolici šol in drugih javnih poslopij po vsej državi. Oblasti so za jutri razglasile dan žalovanja za smrtnimi žrtvami strelca, ki si je sodil sam. Ranjenih je 25, od tega devet huje. Drugi poudarki oddaje: - Združene države so izrazile podporo spremenjeni resoluciji o Gazi, o kateri bo varnostni svet predvidoma odločal danes. - Zdravstvene zavarovalnice zadržane do vladne uredbe o povrnitvi škode zaradi zamrznitve premij. - Vodstvo Tuša napovedano stavko označilo za izsiljevanje in zahteve sindikata za nerazumne.
Še drugi poudarki iz oddaje: - Občina Ankaran pri načrtovanju sušilnice blata, ki ga vodi zasebno podjetje, zahteva odpravo napak. - Na Ravnah na Koroškem ugotavljajo, da je bil tamkajšnji Kulturni center v poplavah tako poškodovan, da ga bodo morali delno podreti. - Med Vrhniko in Horjulom hkrati z obnovo regionalne ceste gradijo še kolesarsko stezo. -V Mariboru so dopolnili projekt "Slovenščina na dlani".
V razmerah globalnih političnih kriz in podnebnih sprememb se države vedno bolj zavedajo pomena lastne prehranske varnosti oz. suverenosti. Slovenija je to vprašanje dolgo zanemarjala in na rastlinskem delu postala odvisna od uvoza in s tem zelo ranljiva. Ugledni razpravljalci iz vrst proizvodnje, znanosti in politike so se v odprti razpravi pogovarjali o ukrepih, s katerimi bi sedanji razpadajoči sistem zagotavljanja hrane preusmerili v trajnostni sistem, ki bo vzdržen tako z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika. Za večjo prehransko varnost je potrebno tesnejše sodelovanje vseh členov v celotni verigi od kmeta do potrošnika, njihovi odnosi pa morajo biti pravični. Preobrazba celotnega prehranskega sistema bo eden najbolj kompleksnih in zahtevnih procesov, hkrati pa je to eno najpomembnejših strateških vprašanj naše prihodnosti.
»Varnost v Sloveniji je na visoki ravni,« je na 9.nacionalni konferenci Varnost v lokalnih skupnostih v Kranju, ki jo je skupaj z mestno občino in drugimi institucijami pripravila Fakulteta za varnostne vede, povedal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Konferenca o varnosti v lokalnem okolju predstavlja dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnem okolju v zadnjih dvanajstih letih. O raziskavah in ugotovitvah se je Aljana Jocif pogovarjala z dr. Gorazdom Meškom, predstojnikom katedre za kriminologijo Fakultete za varnostne vede Univerze v Ljubljani.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 9.05 do 9.30.
Frankfurtski knjižni sejem s Slovenijo kot letošnjo častno gostjo, nemško doživljanje izraelsko-palestinske tragedije, poljske volitve z analizo izkupička in povsem novo delovno okolje. To so bistvene iztočnice za pogovor z našo novo berlinsko dopisnico Majo Derčar.
Oktober je tudi evropski mesec kibervarnosti. Njegov namen je ozaveščati državljanke in državljane Evropske unije o spletni varnosti. Letos bo posebna pozornost namenjena izzivom, s katerimi se soočajo starejši uporabniki interneta. Ker je najučinkovitejša zaščita pred spletnimi prevarami ozaveščenost in informiranost uporabnikov, na Ministrstvu za digitalno preobrazbo že nekaj časa izvajajo projekt Mobilni heroj, namenjen starejšim od 55 let -- zunaj mestnih naselij, načrtujejo pa tudi druge aktivnosti za izobraževanje odraslih. O tem, kakšna je kibernetska varnost v Sloveniji in kako jo lahko izboljšamo, v tokratni Radijski tribuni.
Število spletnih prevar se povečuje. Kako poskrbeti za kibernetsko varnost? Kje vse vas lahko ujamejo prevaranti? Kaj se je dogajalo na področju kibernetske varnosti v lanskem letu in kakšna naj bo varna raba interneta? Na vaša vprašanja bo v ponedeljkovem svetovalnem servisu odgovarjal vodja si-Certa Gorazd Božič. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Tokratni sogovornik ima več let izkušenj pri načrtovanju dela policije med kolesarsko dirko Po Sloveniji, je navdušen kolesar in "kafetar". Potrebujete še kakšno informacijo, da vas prepriča v poslušanje podkasta? Morda to, da se približuje etapa na Višarje, da se približuje Dirka po Sloveniji. Kako se znajti ob cesti, kot navijač? Kako poskrbeti za svojo varnost, ko ste na kolesu? Prisluhnite!
Pristojni za večjo varnost v šolah napovedujejo ukrepe na področju duševnega zdravja ter administrativno razbremenitev centrov za socialno delo. Napovedali so tudi dejavnosti za zagotavljanje varnega okolja. V drugih temah: - Bodo dijaki in študenti lahko hkrati prejemali Zoisovo in državno štipendijo? - Ob dnevu Evrope zagotovila Ukrajini o nadaljnji podpori - Kmetijska zavarovanja: s pozebo za letos opravili, vremenske napovedi za poletje dokaj optimistične
Abraham Maslow, slavni psiholog, je v času druge svetovne vojne razvil še bolj slavno teorijo, ki ji danes rečemo kar maslowa piramida in na drugo mesto po pomembnosti postavil Potrebo po varnosti. Varnost je gotovost, gotovost pa je dobrina, ki je danes ni!, izginila je s pojavom interneta.Komentar je pripravil odgovorni urednik Radia Ognjišče - Tadej Sadar.
Abraham Maslow, slavni psiholog, je v času druge svetovne vojne razvil še bolj slavno teorijo, ki ji danes rečemo kar maslowa piramida in na drugo mesto po pomembnosti postavil Potrebo po varnosti. Varnost je gotovost, gotovost pa je dobrina, ki je danes ni!, izginila je s pojavom interneta.Komentar je pripravil odgovorni urednik Radia Ognjišče - Tadej Sadar.
V času slovenskega osamosvajanja je bilo v ospredju tudi vprašanje prehranske varnosti, pravzaprav je ob vsaki politični in kasneje tudi vojaški zaostritvi to vprašanje stopilo v ospredje. Manj znano je, da so v najrazličnejših struktura to vprašanje obravnavali zelo resno in poskrbeli, da bi oskrba delovala tudi v drugačnih različicah tedanjega dogajanja.
Kdor je bil ljubljen, kdor je doživel resnično prijateljstvo, lahko hvaležno umre, ker je bilo njegovo življenje lepo.
Katera gasilna sredstva imate v svojem domu ali avtomobilu? Če smo vas s tem vprašanjem spravili v zadrego, potem je prav, da ob koncu oktobra – meseca požarne varnosti – opozorimo na nekaj pogostih napak in dilem, ki so povezane s požari, kurjenjem v naravi, pozabljeno hrano na štedilnikih in podobnimi nevarnostmi. V četrtkov Svetovalni servis smo povabili Anžeta Bitenca, poklicnega in prostovoljnega gasilca ter predsednika komisije za usposabljanje pri Gasilski zvezi Ljubljana.
Pohodnik, ki se je zaplezal pri sestopu z mladoletnima otrokoma, planinka, ki je zdrsnila s poti in si poškodovala nogo, planinec, ki mu je postalo slabo … To je nekaj primerov posredovanj gorskih reševalcev preteklega konca tedna. Povečano število obiskovalcev v poletnem času seveda spremlja tudi povečano številno takih in podobnih nevšečnosti. Kaj lahko kot obiskovalci gora naredimo že pred samo turo, kako se pripraviti in ne nazadnje – kaj narediti, če se zgodi nesreča. Gost: Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije.
Cene glavnih prehranskih surovin v živilski industriji so na svetovnem trgu na rekordno visokih ravneh. Napovedi kažejo, da bo hrana draga še dalj časa, saj vzroki za podražitve, predvsem vojna v Ukrajini in vse hujše posledice podnebnih sprememb, ostajajo. Najbolj prizadeti so najrevnejši, pri njih namreč stroški hrane predstavljajo zelo velik del proračuna gospodinjstva. Kakšna bo naša prihodnja prehranska varnost? Ali prehransko krizo še lahko rešujemo z ustaljenimi ukrepi? Kaj čaka revne afriške in azijske države, ki se že nekaj časa soočajo s sušo, lakoto ter nestabilnimi političnimi in gospodarskimi razmerami? O vsem tem voditeljica Sandra Krišelj in gostje: dr. Jana Arbeiter, raziskovalka na Centru za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani, dr. Aleš Kuhar, profesor agrarne ekonomije na Boitehniški fakulteti v Ljubljani, Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, društvo za sonaraven razvoj. .
Med poletno turistično sezono je na podlagi izkušenj pričakovati slabšo varnost cestnega prometa. Dnevi so vroči, vozne razmere drugačne, vožnje daljše, gostota prometa večja, prometni udeleženci raznovrstni, bolj kot v katerem koli drugem delu leta. Za krmilom ne bodi za ekranom, tudi poleti zapeti, vôzi varno, vôzi solidarno. To so sporočila, ki jih bomo ponovili tudi v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS.Svetuje Erik Logar, vodja področja Varna mobilnost pri AMZSMed poletno turistično sezono je iz izkušenj pričakovati slabšo varnost cestnega prometa. Dnevi so vroči, vozne razmere drugačne, vožnje daljše, gostota prometa večja, prometni udeleženci raznovrstni – bolj kot v katerem koli drugem delu leta. Za volanom ne bodi za ekranom, tudi poleti zapeti, vozi varno, vozi solidarno. To so sporočila, ki jih bomo ponovili tudi v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Erik Logar, vodja področja Varna mobilnost pri AMZS.
Everyone is happy and already on the plane. Let's repeat some new words: DOKUMENTI are DOCUMENTS, OSEBNA IZKAZNICA means ID CARD, VELJAVNA is VALID, SEDETI SKUPAJ – TO SIT TOGETHER, POSTATI SLABO means TO GET SICK, POTNIK or SOPOTNIK is PASSENGER, VZGLAVNIK is PILLOW, VARNOST is SAFETY, NAPOTKI or NAVODILA are INSTRUCTIONS, VARNOSTNI PAS is SAFETY BELT and we hope nobody will use the VREČKA ZA BRUHANJE – VOMITING BAG.
Gore so letos pozimi vzele veliko življenj, zimske razmere pa bodo trajale še vsaj nekaj mesecev. Obiskovalcev gora je vedno več, znanje, ki ga prinesejo s seboj, pa je žal nezadostno ali pomanjkljivo. Kaj narediti za večjo varnost, na koga se obrniti po pomoč in kaj sodi med zimsko opremo? V Svetovalnem servisu na vaša vprašanja odgovarja gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS, Matjaž Šerkezi. Pokličite nas na telefonsko številko 01/475 22 22 ali nam pišite prek obrazca na naši spletni strani ali po elektronski pošti na naslov prvi@rtvslo.si.