Podcasts about univerzitetne

November je mesec preprečevanja odvisnosti. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o najbolj dostopni in najpogosteje zlorabljeni psihoaktivni substanci: alkoholu. Šele ko bližnji postavijo ultimat, ima običajno tisti, ki alkohol zlorablja, motivacijo, da preneha pitje. Z nami po deveti uri bo dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Kdaj pitje pomeni težavo za nas in okolico? Kako torej prepoznati odvisnost in kako poteka zdravljenje?

Takojšnja prekinitev uporabe protizakonitith prisilnih sredstev, prevzem odgovornosti direktorja in tudi ostalih podrejenih vodij za neustrezno ukrepanje, določitev ukrepov zoper storilca dejanj nasilja, trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja, takojšnja ustavitev ustrahovanja, psihičnega nasilja in mobinga, takojšnje prenehanje izvajanja vseh prepovedanih metod, vzpostavitev politike nadzora nad porabo zdravil. To je samo nekaj od ukrepov iz poročila o sistemskem nadzoru pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana. Kaj se dogaja v najpomembnejši zdravstveni instituciji na področju duševnega zdravja? O čem govori molk odgovornih?Sogovornice:- sociologinja red. prof. dr. Darja Zaviršek- pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič- novinarka N1 Barbara Smajila *Generalnega direktorja Univerzitetne psihiatrične klinike dr. Bojana Zalarja smo v studio povabili že marca, vendar, prav tako kot takrat, v studio ni prišel. Povezava do prve oddaje "Počitnice" v Polju.

Kulturni in literarni zgodovinar, predavatelj dr. Jonatan Vinkler življenje zajema z veliko žlico. Meni, da se nikoli ne smemo zadovoljiti s tistim, kar je bilo. Zadovoljiti se z dosežkom in si ne prizadevati za njegovo izboljšanje je tako kot mlačna voda, pravi. Ni niti poživljajoče topla niti osvežujoče hladna. Zaposlen je na Univerzi na Primorskem, je direktor Univerzitetne knjižnice in glavni urednik Založbe univerze na Primorskem, za svoja raziskovalna dela je prejel številne nagrade. Tudi Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Načrtov z univerzitetno knjižnico mu ne manjka, želi si, da bi postala bogato intelektualno in ustvarjalno središče.

Pred kratkim smo zaznamovali 54. svetovni dan zemlje, katerega vloga je, da nas vsako leto opomni, kako pomembno je, da skrbimo za naš planet. V več kot petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Zaradi podnebnih sprememb Zemlja nikoli več ne bo to, kar je bila, in “skrb” zanjo hitro preide v krivdo, strah in obup. Kognitivni znanstveniki so te občutke zaobjeli v pojmu podnebna tesnoba ali ekoanksioznost. Zakaj je torej pomembno, da pri soočanju z okoljsko krizo naslovimo ravno naše duševno zdravje?Sogovorniki: Aleš Oblak, kognitivni znanstvenik z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, Pia Zupančič, Mladi za podnebno pravičnost, Leon Sršen, Mladi za podnebno pravičnost.

Lani, tik pred vpisi na srednje šole in fakultete, je predvsem med tistimi dijaki srednjih strokovnih šol, ki so želeli po opravljeni poklicni maturi študij nadaljevati v drugačni strokovni smeri, kot je bila srednješolska, močno završalo. Izkazalo se je namreč, da so bili pogoji za vpis v univerzitetne programe precej drugačni kot so bili takrat, ko so se dijaki vpisovali. Ogorčenje je bilo veliko, na bolj striktno upoštevanje zakonodaje, kar je bil vzrok nenadne zaostritve, niso bile pripravljene niti fakultete s tradicionalnim prilivom poklicnih maturantov. Posredovalo je pristojno ministrstvo in za dve leti uvedlo moratorij. Ta se izteče že v prihodnjem šolskem letu, pa vendar devetošolcem, ki se vpisujejo prav te dni, nihče ne zna natanko pojasniti, kakšni bodo pogoji za vpis na fakulteto, ko bodo šolo končali. In kako si bodo z izbiro srednje šole morebiti otežili pot do študija. Zelo verjetno pa bo enako veljalo tudi za dijake, ki zdaj obiskujejo prve, druge ali tretje letnike srednje šole. Kako je prišlo do tako negotovega stanja, kaj to pomeni za dijake, kje sploh lahko dobijo verodostojne informacije in ali bodo te enake tudi takrat, ko se bodo vpisovali na fakultete?Sogovorniki: dr. Franci Demšar, direktor Nakvisa Matej Hriberšek, prodekan za študijske zadeve, Filozofska fakulteta v Ljubljani Branka Hrast Debeljak, generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ter dolgoletna ravnateljica OŠ Danile Kumar dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica za študijske in študentske zadeve pri Univerzi v Ljubljani

Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.

Maševal je Primož Lorbek, upravitelj Univerzitetne župnije v Mariboru. Petje sta vodili Ana Glušič in sestra Klara.

Smo v mesecu preprečevanja zasvojenosti in ena najbolj razširjenih substanc, ki lahko povzroča odvisnost, je alkohol. Ta je v družbi sprejet, ker lahko izboljša razpoloženje. Kaj pa dolgoročne posledice nezdravega odnosa do alkohola? O tem v ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem. Kaj to pomeni, kakšno je že tvegano pitje? Po deveti bo z nami dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

"Dobra in sodobna knjižnica mora odgovarjati potrebam uporabnika," pravi Viljem Leban, ki je od leta 2019 ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, pred tem je bil direktor Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem in knjižnic v Kranju ter Tolminu. NUK ima pomembno poslanstvo in vsako leto daljši seznam nalog, ki so nacionalnega pomena, žal pa ima država precej mačehovski odnos do svoje osrednje, največje in najpomembnejše knjižnice, kar dokazuje tudi saga o gradnji NUK 2, ki se vleče že več kot štirideset let. Eno izmed vprašanj, ki jih je Viljemu Lebanu, Nedeljskemu gostu na Valu 202, zastavila Tatjana Pirc, je: "Kdaj bomo končno dočakali NUK 2?"

Manfred Spitzer je nevroznanstvenik, vodja Univerzitetne psihiatrične bolnišnice v Ulmu. Raziskovalec možganov in psihiater preučuje vpliv digitalnih naprav na razvoj možganov.Je avtor tudi v slovenščino prevedene knjige Digitalna demenca, v kateri obravnava škodljiv vpliv digitalnih naprav predvsem za naše otroke. Navaja, da bomo imeli čez petdeset let epidemijo slepih, čezmerno debelih in manj kognitivno sposobnih ljudi. Manfred Spitzer v intervjuju govori o tem, da se da popolnoma brez težav živeti brez televizije in da bi morali svojim otrokom do vsaj štirinajstega leta prepovedati uporabo pametnih telefonov. *Manfred Spitzer je bil govorec na 2. Fit4Kid mednarodni znanstveni konferenci v Portorožu.

Pred dvema tednoma so bila v javnosti objavljena pričevanja o nasilju nad bolniki na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Vodstvo klinike je obtožbe zanikalo. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po tem direktorja klinike Bojana Zalarja pozval k odstopu. Zaradi Zalarjeve komunikacije in drugih okoliščin je vlada zamenjala svojih pet članov v svetu zavoda. Po dosedanjih informacijah se sistemski nadzor v kliniki, ki bi ugotovil, kaj je res in kaj ne, še ni začel. Minister je bil v ponedeljek znova zelo kritičen do sedanjega vodstva in opozoril, da ima zgodba "neslutene razsežnosti". Omenil je celo načrtno ustrahovanje. Ob tem se v javnosti pojavlja politizacija dogajanja. Ustvarja se tudi vtis, da ima dogajanje neko finančno ozadje. Z vodjo enote za psihoterapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Borutom Škodlarjem se je pogovarjala Darja Groznik.

Lani je registrirana poraba alkohola znašala 10,62 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več. V primerjavi z letom prej se je zvišala za skoraj 1 liter. Govorimo o vsesplošno sprejeti substanci, zato je »meni se pa to že ne bo zgodilo« pogost stavek, ko opozorimo na morebitni razvoj odvisnosti. In redki so tisti, ki se sami podajo na pot zdravljenja. Kako prepoznati odvisnost, kam se obrniti po pomoč, kakšne so faze zdravljenja? O vsem tem z gostjo sredinega Svetovalnega servisa po osmi dr. Mirjano Radovanović, dr. med., specialistko psihiatrije z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Na Svetovni dan duševnega zdravja objavljam navdihujoč pogovorom z Borutom Škodlarjem, specialistom psihiatrom, profesorjem na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnikom Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike. Pred kratkim je izdal tudi knjigo z naslovom Samoumiritev, kjer bralce na preprost in praktičen način vodi čez zelo številne in zelo raznolike tehnike umirjanja. Notranji mir je pomembna vrednota v hektičnem modernem svetu in prav to je bila osrednja nit tokratne epizode. Seveda pa sva s prof. Škodlarjem zašla še na nekaj pomembnih sorodnih tem in se pogovarjala o pričakovanjih do sebe, o spopadanju z nespečnostjo in o sindromu izgorelosti (ki je praktično prerasel v neke vrste epidemijo). Po koncu resnično prijetnega pogovora sem se zavedel, da je name dobesedno deloval kot neke vrste psihoterapija. Knjiga Samoumiritev: https://tinyurl.com/4f92rx4b

Med najbolj prepoznavnimi deli arhitekta Jožeta Plečnika je ljubljanska monumentalna Narodna in univerzitetna knjižnica. Zrasla je na mestu nekdanjega plemiškega dvorca, za katerega je bil usoden uničujoč potres, vendar jo tudi poznejša že dokončana knjižnična palača ni odnesla brez prask in požganega gradiva … Pred začetkom gradnje stavbe in pozneje so bila mnenja ljudi o tem, kako zelo Slovenci potrebujemo takšno ustanovovo, poenotena. Čeprav so pred drugo svetovno vojno dokončani novi knjižnični prostori kmalu postali pretesni, tako za naraščajoč fond knjig, kot za zaposlene in za obiskovalce, čeprav je že dolgo v načrtu nova, sodobnejša osrednja knjižnična ustanova, jih obiskujemo še danes. Arhitekt Jože Plečnik je vendar razmišljal o velikem duhovnem pomenu in za narod dolgotrajnem smislu, ki ga knjižnica predstavlja. V Plečnikovem letu, letos namreč praznujemo 150. obletnico njegovega rojstva, poteka kar nekaj dogodkov, ki jih spremlja tudi citat, z arhitektovo roko zapisan leta 1933: »Knjižnica je nekaj, kar ni važno samo za nas, ampak prav za vsakogar in za vse poklice enako. V knjižnico bi hodili vsi sloji po svoje navdihovanje, svoje zveličanje. To je nekaj, kar je ustvarjeno za vse čase. Zato ni noben napor premajhen.« Gostje oddaje, ki jo povezuje Magda Tušar, so avtorji razstave, ki si jo je mogoče ogledati v Narodni in univerzitetni knjižnici. O Plečnikovi knjižnici: ustvarjeni za vse čase, bodo govorili: dr. Damjan Prelovšek, slovenski umetnostni zgodovinar in plečnikoslovec, mag. Tadej Glažar, ki prihaja s Fakultete za arhitekturo in Žiga Cerkvenik iz NUK-a. Magda Tušar

Vsakemu prebivalcu Slovenije zdravniki na leto v povprečju predpišejo skoraj devet receptov. Zdravila večina uživa skrbno, dokler je jemanje potrebno, nekateri pa odmerke prilagajajo po svoje in zdravila zlorabljajo. Kako se recimo kaže odvisnost od pomirjeval in uspaval ali zdravil za zdravljenje bolečin? Gostja: dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Klinični psiholog z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, sodni izvedenec.

Državnost in skupna zavest naroda se gradita tudi z ohranjanjem spomina na prelomne dogodke in velike ljudi iz skupne zgodovine. V tem duhu je Medobčinski muzej Kamnik združil 15 slovenskih muzejev, knjižnic in arhivov v spletni projekt Maistrova pot. Ta povezuje kraje, v katerih je general in pesnik Rudolf Maister živel in deloval, ter ustanove, ki hranijo gradivo ali spomin nanj. Osebnost zgodovinskih dejanj s konca prve svetovne vojne je tako vstopila v digitalni svet ter se predstavila najširšemu krogu radovednežev in raziskovalcev. Projekt nameravajo nadgraditi še z realno popotniško različico. O pomenu Rudolfa Maistra in privlačnem ohranjanju spomina nanj naš voditelj in zgodovinar Stane Kocutar in gosti: - Zora Torkar in Alenka Juvan iz Medobčinskega muzeja Kamnik, - dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice Maribor, - dr. Marko Štepec, Muzej novejše zgodovine Slovenije.

November je mesec ozaveščanja o zasvojenosti in ena najbolj razširjenih substanc, ki lahko povzročajo odvisnost, je alkohol, zato bomo o tem govorili v sredinem Svetovalnem servisu. V družbi velja, da alkohol odžene skrbi in izboljša razpoloženje, zato je "meni se pa to že ne bo zgodilo" pogost stavek, ko opozorimo na morebiten razvoj odvisnosti. In redki so primeri, ko se nekdo sam poda na pot zdravljenja. Gostja: dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Naša gostja v prvi uri nočnega programa bo dr. Valentina Lacovich, ki je pred osmimi leti zapustila domači Koper in odšla v Brno, na Češko. Je nevroznanstvenica, ki pri nas v tistem času ni dobila primerne zaposlitve in je zato odšla v tujino. Izhaja iz dvojezične družine, kjer sta bila oba starša novinarja v italijanskem programu RTV Koper- Capodistria, tekoče govori več jezikov in se je tudi češčine naučila zelo hitro. Hitro v češčini pomeni »pameten« in Valentina je hitra po češko in po slovensko - učinkovita je, inteligentna, a hkrati mediteransko radoživa. Zaposlena je v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne, tudi ljubezen je našla v Brnu, ki je zdaj vsaj toliko dom kot Koper, kamor se rada vrača. Tu jo je ob njenem obisku pred mikrofon povabila Nataša Benčič, ki je v noni program tudi sicer vtkala veliko primorskih tem.

Valentina Lacovich je Koprčanka, ki je našla delo in dom v Brnu na Češkem. Tja je prvič prišla, ko je podpisala pogodbo o delu v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne v Brnu, pognala korenine in ostala. Ob obisku v domačem Kopru jo je na klepet povabila Nataša Benčič.

Zvok je srce radia. Z njim slikamo svetove, barvamo zgodbe in rišemo slušne zaznave. Seveda pa ob zvoku človek prejema še vrsto drugih dražljejev iz svojega okolja, pri tem pa v ospredje silijo vidni, ki nas lahko tako zasičijo, da še poglobijo naš stres, kadar se soočamo s tem, hkrati pa nam mnogokrat tudi ne dovolijo, da se s površja dojemanja preselimo globlje, v notranjost. Kako je tu lahko koristen prav zvok in kako se z njegovo pomočjo umirimo, nam bo povedal in pokazal prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, v tokratni vaji.

"Če zdravnik pacientu predpiše pomirjevalo za več kot za tri mesece, obstaja 50 % tveganje, da bo od tega pomirjevala postal odvisen. Zato naj zdravnik že ko pomirjevalo predpiše, razmišlja, kdaj ga bo ukinil." Gostja: dr. Mirjana Radovanovič, dr. med., spec. psih., iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Pogostokrat je zgodovina prinesla kakšno obdobje, ko so ljudje verjeli v neke slabe scenarije, v konec človeštva. Kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, se takrat tesnoba v nas poveže z domišljijo in to tlakuje pot za različne scenarije. Več o tem, kako se temu ogniti, pa v tokratni epizodi.

Najhuje je zamahniti z roko in reči, da se nič ne da Ker se v časih epidemije socialne mreže krčijo in oseba, ki trpi nasilje, velikokrat nima nikogar, ki bi se mu lahko zaupala, je še toliko bolj pomembno, da kot starš ostanemo pozorni na obnašanje otrok, opozarja Maja Plaz. "Spolno nasilje je ponavadi povzročeno s strani bližnjih oseb. Odgovornost vsakega od nas je, da je pripravljen na odziv, če bi se nam otrok zaupal, da se nekaj dogaja. Pomembno je, da ob tem nismo šokirani in da mu verjamemo. " Kam se lahko obrnete po pomoč? - 080-11-55 (klicna številka Društva SOS telefon), - Ženska svetovalnica: krizne številke za pomoč žrtvam nasilja, za umik v varne hiše, krizne centre in za psihosocialno pomoč, - anonimna e-prijava nasilja v družini, - klicne številke za pomoč pri duševni stiski so dostopne tukaj in na spletni strani Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, - brezplačni razbremenilni pogovori

Tako imenovana »nova realnost«, s katero se spoprijemamo od spomladi, še kar traja in v marsičem posega tudi na področje duševnega zdravja. Strah, obup, negotovost, naveličanost, osamljenost. Vse to lahko seveda izjemno vpliva na posameznikovo dobrobit in poglablja njegovo duševno stisko. Gost ponedeljkovega svetovalnega servisa, v katerem bomo govorili o skrbi za duševno zdravje, bo psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar, predstojnik Centra za mentalno zdravje, Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Vabljeni, da nas pokličete, vprašanja pa lahko zastavite tudi po elektronski pošti ali jih vpišete v obrazec na naši spletni strani.

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban je že vse svoje poklicno življenje povezan s knjižnicami. Bil je direktor treh knjižnic, Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem, direktor kranjske knjižnice ter direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. Od lanskega leta, ko je prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice, za katero pravi, da predstavlja srce univerze in hrani spomin našega naroda, pa je pred njim nov izziv in sicer gradnja nove, sodobne stavbe NUK 2, ki bo končno zadostila potrebam sodobne družbe. Z njim se pogovaja Martina Černe.

Cvetni prah, hišni prah in snovi, ki jih oddajajo hišni ljubljenčki, so pogosti alergeni. Tudi alergije so precej moteča nadloga; raziskave kažejo, da ima vsak tretji človek kakšno alergijsko bolezen. Čeprav je letošnja pomlad v marsičem drugačna kot ponavadi, alergije ostajajo. Kaj vpliva na nastanek alergij, kako obolenje zdravimo, če ga sploh lahko? In kako v času epidemije potekajo dejavnosti v alergološki ambulanti Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik? Iz omenjene klinike v Svetovalni servis v torek prihaja prof. dr. Mitja Košnik, dr. med..

Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini. O pomenu gibanja in o priljubljenosti spletne telovadbe z gosti. – direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar – vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek –športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta -fitnes trenerka, diplomantka fakultete za šport, ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda

V osmi epizodi oddaje Filozofija gre v svet govorimo o stiku med filozofijo in terapijo. Naša gosta sta dr. Sebastjan Vörös, docent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Borut Škodlar, psihiater, psihoterapevt in predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Transkripcije posameznih epizod oddaje Filozofija gre v svet so dostopne na naši Facebook strani. . . . Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Da je smrčanje ubijalska reč, vedo vsi, obsojeni na spanje ob smrčečem človeku. A če gre tu predvsem za metaforo, je smrčanje, če se mu pridružijo še motnje dihanja, lahko zares usodno tudi za bolnika. Kako pogosto je smrčanje povezano z motnjami dihanja, kdaj je nujna zdravniška pomoč, kateri ukrepi so res učinkoviti in kako med poplavo pripomočkov na trgu izbrati učinkovite, bo svetovala pnevmologinja Kristina Ziherl, vodja Laboratorija za motnje dihanja v spanju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Droge že dolgo niso več zgolj težava mladostnikov. Droge so »in«. Pogosta bergla ljudi v psihično in fizično zahtevnih poklicih. So kot »futer« za primanjkljaj samozavesti ali pa prostor pozabe. V podcastu Govori molk se je Miša Molk o drogah pogovarjala z gosti: Mino Paš, integrativno relacijsko psihoterapevtko in doktorico medicine, Milanom Krekom, dr. med. ter specialistom socialne medicine, Andrejem Kastelicem, doc. dr.med. specialistom psihiatrom, predstojnikom Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in nekdanjim odvisnikom Aleksandrom Petricem.