Podcasts about hitro

V teh zgodnjih jutrih človek težko vstane. »Tako rana ura in že tako svetlo« je v teh dneh pogosto na naših ustnicah. Naj bo zaželeno ali ne, vam, spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, želim, da bi bil to dolg in vesel dan. Samo pomislimo, kaj lahko danes vse postorimo, kam vse lahko gremo, kaj lahko preberemo ali, če drugega ne, vsaj pogledamo. Toliko stvari se nam obeta in toliko si danes lahko privoščimo. Hitro bi me lahko kdo obdolžil, da vas usmerjam k sebičnemu razmišljanju, da imate že dovolj reklam za dopust, ki nam vseskozi prigovarjajo, kaj naj bi si ne le lahko, ampak celo morali privoščiti. Moje uvodne besede naj bi izzvenele, kot da moramo misliti le nase. Kaj pa tisti, ki ne morejo niti vstati iz postelje, ki jim je noč minila v nenehnem pogledovanju na počasno uro in nemem pritoževanju, kdaj bo že vendar napočil dan, in tisti, ki so se zbudili v bolečinah? »Bi si upal tudi njim zaželeti vesel dan?« bi mi upravičeno lahko kdo očital. Seveda, kdo v teh toplih dneh bolj potrebuje veselje kot tisti, ki si niti ne morejo privoščiti trenutka brez bolečin in skrbi? Pa bi spet lahko priletel očitek, da je lahko meni, ko mi nič ne manjka in je zame vsako jutro največji napor odpreti oči, potem pa gre vse skoraj samo po sebi. V teh dneh, ko se vsi kam odpravljajo, priklenjeni na postelje pa so še bolj sami, je to jutranje voščilo prepoceni. A kaj nam pomaga tako moraliziranje! Tisti, ki si ne morejo privoščiti veselega jutra, ne bodo nič laže čakali novega dne. Prav zaradi njih moramo mi, ki lahko, izkoristiti današnji dan. Pri tem ne mislim na to, kar nas morda sem ter tja postavi pokonci. Ko namreč vidimo trpečega, onemoglega, bolnega, si sami pri sebi rečemo, da tako slabo nam pa vendar še ne gre. To je vseeno le sebična misel in v nemoči drugega iščemo le lastno potrditev. Vsem nam, ki zmoremo sami skrbeti zase, želim, da bi pomislili na preprosto in globoko dejstvo, o katerem sem pred kratkim prebral: »Bolni se kozarca vode, ki mu jo kdo da, manj razveseli kot pa nasmeha in veselega srca, ki ta kozarec spremljata.« Zato brž vstanimo, z nasmehom nasitimo prvega, ki ga srečamo. Odžejajmo danes z dobrim srcem tiste, ki jih srečamo. Dovolj je bolnih, ki imajo dovolj vode, a premalo dobre volje in veselja okrog sebe. Dan je dovolj dolg, dragi prijatelji, da zvečer ne bo v naši bližini nikogar več, ki bi moral zaspati z žalostjo v srcu.

Zdajšnjo svetovno ureditev, v kateri prevladujejo zahodne države na čelu z Združenimi državami amerike, vse bolj ogroža skupina BRICS s svojimi gospodarskimi in političnimi načrti. V to skupino so se povezale Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Južna Afrika in več drugih držav, ki se predstavljajo kot glas svetovnega juga. Članice Bricsa predstavljajo že tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda, v njih živi več kot 45 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj kruh pripravi iz 60 dag moke: polovica ajdove moke in polovica pšenične moke, ki je lahko bela ali krušna. Seveda je dobro ajdovo moko popariti, tako da dobimo nekakšno mazavo testo. S kuhalnico ga razširimo in dodamo preostalo moko. Na sredini naredimo jamico za kvas. Dodamo tudi zabelo: olje, jogurt, malo kisle smetane ... Testo lahko gnetemo z roko ali s pomočjo strojčka, po potrebi prilivamo tekočino. Ne sme biti preveč mehko, ampak srednje krepko. Damo ga na desko in pokrijemo. Hitro bo vzhajalo. Po želji v testo dodamo orehe ali drugo zrnje. Testo lahko vzhaja tudi v modelu za potico, ki ga dobro namažemo ali obložimo s peki papirjem, naj pa bo v modelu le za tri četrtine višine. Po vrhu dvakrat zarežemo z nožem in pečemo pri 190-200 °C približno 50 minut.

Bil je turoben zimski dan, ko sem stopila v podeželsko lekarno in po pozdravu malo hudomušno vprašala farmacevtko: »Ali imate kaj za dolgo življenje brez trpljenja?« V isti sapi sem nadaljevala, da imam vneto grlo in sem ostala skoraj brez glasu. Oborožena z raznovrstnimi pastilami brez sladkorja sem nadaljevala pot v bližnji center starejših, v katerem me je že čakala skupina starostnikov. Vsi po vrsti so že dočakali svetopisemsko starost. Skupaj z menoj jih je bilo dvanajst. Svetopisemsko število. Le da sem bila jaz tako v vlogi učenca kot učitelja. Skoraj tri mesece sem v center starejših na mestnem obrobju prihajala vsak petek. Prihajala zato, da bi z njimi preživela uro ali dve po strogo začrtanem programu. A moj program je kmalu začel ubirati vzporedne poti, po katerih me je zapeljalo in odpeljalo enajst modrih, skoraj že dozorelih ljudi. Ljudi, ki so se zaradi starosti in bolezni ter nemoči morali začeti učiti novih receptov življenja, ne samo tistih, ki jih predpisujejo ljudje v belih haljah in zaradi katerih jim je olajšana neznosna bolečina. Rdeča nit srečanj so bili pregovori: bakreni novci znanja. Ljudska književna zvrst, ki kratko, navadno v prispodobi, izraža življenjsko izkušnjo. Hitro sem se navadila na prijetno sobo delovne terapije v tretjem nadstropju, v kateri je bilo ravno dovolj prostora za naše modrovanje. Čeprav so bile v obdobju naših srečanj na pohodu vsakoletne zimske bolezni in so bili obiski omejeni, mojih enajst učencev ni omagalo. Le dva izmed njih sta na srečanja lahko prišla brez opore ali pomoči popoldanskega strežnega osebja. Navadila sem se tudi na vonj – vonj po raznovrstnih razkužilih in čistilih – ter okušala njihovo hrano. Ne, starosti se ne bojim, vsaj starosti drugih ljudi ne. Z njo sem se srečevala že kot deklica, ki je z velikimi rjavimi očmi vedno občudovala sive lase in požirala modrost življenja. A vendarle mi to, da se ne bojim starosti in bolezni, ni bilo kar položeno v zibelko. K mojemu posluhu sta zagotovo pripomogla mamina vzgoja in njen zgled. Slovenski domovi ali centri za starejše, kakor jim dandanes radi pravimo, so pogosto tarča kritik medijev in svojcev. Sama ob svojih obiskih nisem iskala institucionalnih napak, niti nisem srečevala slabovoljnega osebja. Pred očmi sem imela vedno samo svojih enajst učencev in njihove kreposti. Brez njih, kljub dolgemu življenju, ne bi nič pomenili in nazadnje bi bila njihova starost brez časti. Čeprav sem po številu svojih dni v primerjavi s starostniki še mlada, se nisem obotavljala in bala, da bi jim povedala, kar vem. Tudi oni ne. Njihova starost je še kako govorila in vrsta njihovih let je pokazala modrost.

⏰ Driiiiiing! Hitro, hitro, hitro. Preden bo konec oktobra, ker v tej izjemni ligi, kjer pade 21 golov za vikend, kjer je lestvica vse bolj čudno, eden in edini Žiga pravi, da se bo že do konca oktobra pokazalo, kako in kaj, haha. Ofsajd, ki ni bil klasičen, ker je NZS padla stran dol in naju je čist ven ruknilo ;) Še bolj kot selektorja prejšnji teden - hec hec.

Vzamem besedo nazaj. Tako se radi kdaj izmotamo iz neprijetnega položaja. Čutimo pač, da smo v pogovoru segli v napačno smer. Kaj pa pregovor: beseda izrečena ne vrne se nobena? Podobno kot: kar je napisano, ne bo več zbrisano. Nepremišljeno izrečeno ne gre vedno le v eter, ampak lahko ostane pritrjeno na tehničnem pripomočku. Nobeno izmikanje ne pomaga, posnetek je tu! Pa tudi to drži, da kake nazaj vzete besede, ki nas je prizadela, ne pozabimo. Res da ne boli več, če smo odpustili, sled za njo pa kljub temu ostaja. V splošnem velja, da se ne zavedamo dovolj, kakšno moč ima beseda. Pomenkujemo se dan na dan. Kogar prizadene kaka oblika osame, kmalu občuti pomanjkanje živega stika s sočlovekom. Le-to je pa povezano z besedovanjem. Tudi navaden klepet o nepomembnih stvareh je poživljajoč. Pogovor o resnih problemih je lahko obremenilen, pa kljub temu kar nujen. Strokovna debata se kdaj tako razvname, da nam dvigne pritisk. Vse na račun pomena besed. Te podžigajo prepir ali pa nam prijazno potrepljajo dušo. Smešno: ves dan smo kot na perutih, če nas kdo ogovori: kako lepo vas je videti! In nam zatemni obzorje z izjavo: a ravno tebe moram zdajle srečati! Včasih smo se učili, da je slog »izbor jezikovnih sredstev«; kako, na kakšen način razsipaš besede. Sleherno sporočilo da je mogoče povedati na dva načina; kakor se pač odločiš. Diplomati to dobro vedo. Kako spretno zmorejo govoriti, da nič ne povedo! Hitro ocenijo sogovornika ali pa družbene okoliščine. Kdo drug pa zmeraj useka z besedo. Znan je rudi rek: z besedo na dan! To pomeni: ne skrivaj, ne ovinkari. A je tudi v takem primeru na voljo blažja ali pa trša oblika resnice. Onemeti pomeni ostati brez besed. Biti nem od rojstva je govorečim neznana izkušnja. Občutek, ko od presenečenja ali začudenja ne zmoremo najti besede, je lahko strašljiv. Ali sploh kdaj pomislimo, kakšna dobrina je govor, posledično pa izražanje misli, občutij, doživetij? V šoli so nam razlagali tvorjenje glasov in jezikovno strukturo s stavčnimi členi, mojstrili so nas v slovnici in pravopisu, do občudovanja jezikovnega sestava in tvorjenja besedilnih umetnin pa nismo segli. Škoda.

Spoštovani, živimo v času, ko sprašujemo le: »Kako se počutiš?« Ves čas sprašujemo po perifernem, nebistvenem, po občutkih, ker več ne znamo živeti objektivno. Naravnani smo afektivno, senzualno, namesto efektivno, realno. To je razlog, da iz vsakdana uporno izrivamo vprašanje trpljenja. Danes je težko zadovoljiti človeka, ker smo razvajeni in prenasičeni. Hitro se vsega naveličamo in iščemo novosti. Tudi Bog se nam zdi zastarel, zato pišemo njegovo ime na Božjo osmrtnico. Če bi bili modri, bi raje namesto rafala napadov proti njemu predvideli posledice takih odločitev. Težava je v tem, da je njegov obraz na križu povsem drugačen od klasične ideje popolnega Boga, ki ne more trpeti. A krščanski Bog Oče ni nem in oddaljen v svoji nedostopni presežnosti, ampak je v dometu človeškega trpljenja. Ko slišimo o bolečinah Boga, moramo to razumeti kot trpljenje ljubezni. Bog je zato trpeči Bog, ker je ljubeči Bog. Križani Bog ni isto kot religijski, teološki, filozofski, psihološki ali sociološki Bog. Krščanski Bog je vedno križani in kot tak resnični. Svetovno znani psihiater Carl Gustav Jung je nekoč pokazal podobo križa in rekel: »Pravkar prihajam iz Indije in tam se mi je to posvetilo. Na vzhodu se skušajo znebiti trpljenja tako, da ga odmišljajo, na zahodu pa ga skušamo zatreti z mamili. Toda premagamo ga samo, če ga prenašamo. Tega se naučimo le pri Križanem Bogu.« Drži. Brez ljubezni je križ pretežek, brez križa pa je ljubezen votla. Šele od Kalvarije dalje, znaka Božje ljubezni, lahko govorimo o pravi ljubezni. Vse do Kristusa je bil v poganstvu križ znak kazni za bogove, Božji Sin pa je na znaku človeškega prekletstva umrl, da bi nas, prekletnike, odrešil. Do konca humanizirani Bog je prevzel nase vse človeško, tudi trpljenje, in vso odgovornost za stvarstvo. Stara Cerkev je učila, da tisto, kar ni prevzeto, ne more biti odkupljeno. Zato ne prečiščujmo podobe Boga, ker se mu takšna prispodobi, čeprav se nam zdi nedostojna in nora. Res je nemogoče pomisliti, da je umrl kot lopov, suženj, zmikavt in zločinec. A tudi to je dokaz njegove svobode. Prava ljubezen mora imeti možnost izbire, da v svoji svobodi tudi ne ljubi. In da je večja od obveze dolžnosti. Svobodni Bog, ki je človeka ustvaril iz čiste ljubezni, ni imel izkustva biti človek. Zato se je učlovečil, kar je najradikalnejši podvig. Zdaj Bog Oče v tem čudnem in hkrati čudežnem Jezusu ve, kaj pomeni trpeti in umreti. Njegova smrt je smrt smrti. Tako je krščanstvo zaradi svoje drugačnosti religija izhoda iz religije. Če odgovorim filozofsko, v trpečega Boga, ki z mano sočustvuje, verjamem zato, ker je to nesmiselno, absurdno – credo, quia absurdum. Kot je zapisal Tertulijan: »Božji Sin je bil križan; tega se ne sramujem zato, ker je to sramotno. Božji Sin je umrl; to je vredno verjetja zato, ker je to noro. Bil je pokopan in je vstal od mrtvih; to je mogoče zato, ker je to nemogoče.«

Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusuStrokovnjaki ocenjujejo, da se s humanim papiloma virusom enkrat okuži skoraj vsak; pravijo, da mu je tako rekoč nemogoče uiti. Celo najbolj zadržani ocenjujejo, da je z njim okuženih najmanj 80 odstotkov ljudi. Vse to so dejstva o humanem papiloma virusu – znanem pod kratico HPV. Dejstvo pa je tudi, in to podkrepljeno s podatki, da se proti humanemu papiloma virusu lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. To je v Sloveniji od začetka letošnjega leta brezplačno za vse mlade do 26. leta starosti. Več pa v Ultrazvoku. Sogovornika sta kirurg doc. dr. Boštjan Mlakar (Zdrav splet) in ginekologinja doc. dr. Nina Jančar (Ginekološka klinika UKC Ljubljana), ki vsak v svoji ambulanti pomagata pacientkam in pacientom z bradavicami na zadnjiku in spolovilu ter s predrakavimi in rakavimi spremembami v grlu, na penisu in materničnem vratu. Za vse našteto je namreč krivec prav humani papiloma virus. Pogovor z nemškim profesorjem Haraldom zur Hausnom (1936 - 2023), ki je prvi dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom ter za svoje odkritje leta 2008 prejel Nobelovo nagrado za medicino TUKAJ   Projekt PERCH - Partnerstvo za preprečevanje HPV: TUKAJ Foto: M.H.B. Catroxo and A.M.C.R.P.F. Martins/ Flickr, cc

V novi oddaji Radia Ga Ga - Nova generacija so tokrat voditeljsko vlogo prevzeli bivši in bodoči obrambni ministri. Janez Janša, Karel Erjavec in Marjan Šarec v eminentno družbo sprejemajo novega člana Boruta Sajovica, ki pa bo za to moral preživeti prav poseben krst. V goste prihaja Emilija Stojmenova Duh, ki predstavlja prvega digitalnega ministra in Svetlana Makarovič, ki razloži, kako je investirala denar Prešernove nagrade. Kako zveni nova Applova pomočnica Siri zdaj ko govori slovensko, kako Zoran Janković draži hišice za kostanj, kaj bomo zares počeli s Teš 6 in kako Angelca Likovič svinjino pripravlja na kulturen način. Vse to izvemo v petek dopoldne na Prvem programu radia Slovenija.

⏰ Driiiiiing! Ja, driiiiing! Kot napovedano in zaprošeno z malo zamika. Kdor čaka, dočaka. Oddaja, ki je prišla po devetem rojstnem dnevu Ofsajda. Ja, devet let je že. Hitro gre, a še smo tu. Hvala vsem za poslušanje! In podporo! Za to leto je cilj znan. Do konca. In čez.

Za nami so olimpijske igre, dogodek, ob katerem občudujemo vrhunske rezultate, spremljamo zmagovalce in delimo njihovo veselje ob uspehih. Igre, v katerih slavimo dosežke. Ob tem ne smemo pozabiti na tiste, ki so se prav tako z vsem srcem pripravljali, se odrekali in trdo trenirali, a jim v ključnem trenutku ni uspelo. Tudi med Slovenci najdemo srečne in manj srečne. Pred očmi imam metalca diska Kristjana Čeha, ki je končal na nehvaležnem četrtem mestu. Je to uspeh? Je to neuspeh? Odvisno od perspektive. Za vsemi športnimi zgodbami se skrivajo neizmerno garanje, odpovedovanje, treningi, dril ... To pogosto spregledamo – vidimo, a ne vidimo vsega. Podobno je v življenju vsakega izmed nas. Navzven lahko delujemo uspešni, odlični, »pravi«. Vendar pa je le malo ljudi, ki zares ve, kaj se skriva v globinah človekovega srca in življenja. Smo kot športniki na olimpijskih igrah. Kolikokrat ob samomoru slišimo: »Zdel se je tako umirjen, zadovoljen, celo vesel in srečen! Le kaj se je dogajalo v njem, da ...« Človek je skrivnost. Velikokrat smo sami sebi uganka. Včasih smo nekaj, kar ne želimo biti. Ravnamo, delamo, živimo, a bi si želeli drugače. Živimo, včasih pa zgolj životarimo. Kakšen je smisel našega življenja? V njem nas usmerjata dve logiki. Ena je naša, človeška – za katero menimo, da jo bolj ali manj poznamo in ji želimo slediti. Druga pa je – vsaj verni tako verujemo – Božja logika. Izziv našega življenja je težiti k harmoniji med obema. In prav na današnjo nedeljo nas nagovarja apostol Pavel z besedami iz Pisma Efežanom, kjer pravi: »Skrbno torej pazite, bratje in sestre, kako živite, ne kot nespametni, ampak kot modri!« V enem stavku je povedal vse. Dal je navodilo, recept. Nadaljuje: »Skrbno izrabljajte čas, kajti dnevi so hudi. Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja.« Če poenostavimo Pavlove besede, bi lahko rekli: trudimo se živeti dobro zdaj in tukaj. Iščimo harmonijo med lastnim prizadevanjem in načrtom tistega, ki nas je poklical v življenje. Pomembno je zavedanje, da ne živimo le zase, za svoje dobro, temveč smo povabljeni, da stopimo iz svojega začaranega kroga in opazimo tudi druge. Hitro spoznamo, da je sreča drugega lahko tudi naša sreča, naše zadovoljstvo. Bistvenega pomena v vsej tej zgodbi je ljubezen. Henry van Dyke je zapisal: »Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se bojijo, predolg za tiste, ki žalujejo, prekratek za tiste, ki se veselijo, toda za tiste, ki ljubijo, je neskončen.« Danes je nedelja – naj v vsem, kar počnemo, kraljuje ljubezen, ki diši po večnosti.

Poletna sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve pri nas je v polnem teku. Kamorkoli se ozremo, smo tako rekoč bombardirani z napisi, kot so znižano, finalni popusti in totalna razprodaja. Če smo potrošniki nekoč odštevali dneve do začetka sezonskih razprodaj, danes skoraj ni več trgovine, ki ne bi imela police ali spletnega zavihka z znižanimi artikli. O tem, kaj je bistvo razprodaj, je Julija Kandare govorila z lastnico koroškega podjetja s trajnostno modo Lipi Lucijo Arnold, kako lahko potrošniki postanemo odvisni od nakupovanja, pa ji je pojasnila specializantka psihoterapije in doktorantka filozofije Eva Virc s spletnega portala Moj psihoterapevt.

V Ljubljani je težave povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega, skupno je bilo poplavljenih 293 objektov.

Živimo v časovno izstradani družbi, ki nas neusmiljeno potiska do skrajnosti. Kupi več, naredi več, dosezi več. Hitro. Hitreje. Od nas se pričakuje večja učinkovitost, večja storilnost. Več. Več. Več. To kar danes velja za običajno, je noro. Večina ljudi dela veliko dlje, kot je včasih - kdo še spoloh dela štirideset ur na teden? Naši popoldnevi in prosti čas so natrpani z aktivnostmi. Veliko družin le redkokdaj jé skupaj. Zdaj je tipičen družinski obrok meni hitre hrane naročen iz avtomobila v tistih petnajstih minutah, ki so nam na voljo med uro kitare in treningom nogometa. V naši kulturi je vse to nekaj običajnega, celo pričakovanega. Vedno hitimo in nikoli nimamo dovolj časa. In najbolj tragično pri tem je to, da ima večina ljudi najmanj časa za stvari, za katere pravijo, da so jim najpomembnejše. Večina nas živi s hitrostjo, ki je nevzdržna. Običajni ljudje delajo običajne stvari z običajnim — vratolomnim — tempom in nikoli nimajo dovolj časa za najpomembnejše stvari v svojem življenju. Ena od temeljnih laži, ki smo jih sprejeli o pomenu zaposlenosti, je, da ta kaže našo vrednost. Imeti veliko dela pomeni, da smo uspešni in pomembni. Veliko “pomembnih” aktivnosti je znamenje naših sposobnosti in naše vrednosti. Vsakdo, ki karkoli velja, bo vedno kaj počel, ali ne? Toda zakaj mislimo, da javno mnenje ve, kaj je najbolje? Kaj daje večini pravico, da odloča o tem, kaj je prav? Zato vas danes želim povabiti, da naredite nekaj neobičajnega. Ste kdaj jedli v restavraciji, kjer lahko za določeno ceno jeste, kolikor želite? Vse je videti tako vabljivo — ocvrt piščanec s kokosovo moko, zavita telečja pečenka z drobljenim poprom v masleni omaki, gratinirani njoki, lisičkina rižota, sirovi štruklji z mandljevo omako, glazirano korenje, brokoli v smetanovi omaki, sadna solata, čokoladna kocka in grmada z višnjami in smetano. Toda če si boste na svoj krožnik naložili vse, kar je na voljo, bo nekdo moral vas naložiti v reševalno vozilo. Da bi lahko uživali v tem, kar jeste, in hkrati ohranili svoje zdravje, morate izbrati. Enako velja tudi sicer v življenju. Spomniti se morate, da samo zato, ker nekaj lahko naredite, to še ne pomeni, da tudi morate. Namesto besede “in” začnite uporabljati besedo “ali”. Namesto nogometa in učenja kitare lahko vi in vaš otrok izberete nogomet ali kitaro. Namesto da bi delali do poznega večera in odnesli delo s seboj domov, naj bo eno ali drugo. Medtem ko običajni ljudje še naprej dodajajo stvari na svoj seznam opravil, lahko vi sestavite svoj seznam stvari, ki jih ne boste naredili. Za začetek napišite nanj tri aktivnosti, ki jih boste prenehali opravljati. S tem boste v svojem življenju ustvarili prostor za to, kar je za vas resnično pomembno, in upočasnili hitrost, s katero živite. Če ste enako kakor ljudje okrog vas neprestano obremenjeni s težo številnih opravil, nalog, odgovornosti in obveznosti, potem je danes čas za spremembo. Upoštevajte poziv iz Svetega pisma: “Nikar se ne prilagajajte temu veku, ampak se preobražajte z obnovo svojega uma.” (Pismo Rimljanom 12,2) Z drugimi besedami: Prenehajte se prilagajati in početi to, kar počnejo običajni ljudje! Postavite si prioritete, dajte prednost pomembnemu pred nujnim in zaživite bolj polno življenje!

Bivamo v času, ko gre vse na hitro. Medtem, ko imamo polna usta trajnosti. In potem se čudimo hitri modi! Kako minljiva, potratna in okolju ter človeku škodljiva da je. In vse to medtem, ko naše omare buhtijo od naših nepremišljenih potrošniških odločitev. Tako kot živimo, tako se tudi oblačimo. Hitro in brez globljega zavedanja o tem, kaj vse z izbiro oblačil sporočamo sebi, o sebi in svetu. V tokratnem Gymnasiumu je voditeljica Liana Buršič gostila študentke in študente oblikovanja tekstilij in oblačil Julijo Čerček, Matica Možino, Tilna Gorenjaka in Roso Angelo Romih za spoznavno debato o tem, zakaj je danes tako težko dobiti klasično krojeno srajco in hlače, ali je svet mode res samo votel in nečimrn ter kako svobodni smo sploh zares pri izbiri oblačil, ali ima vsak človek svoj stil in kaj z njim sporoča, kdo so pravi rokodelci, kaj jenaloga stilistov, tudi o tem, kako svetu kažemo svojo vrednost prek izbire modnih znamk ter zakaj še vedno tako močno sodimo človeka glede na njegove modne izbire. O tem in še več. Prisluhnite nam s klikom na posnetek oddaje.

Binance ima 190 milijonov uporabnikov, ki so jim zaupali 100 milijard dolarjev. Koliko jih je Sloveniji ali regiji Adria, sogovornik ne razkriva. Vzhodna Evropa je glede uporabe kriptovalut veliko bolj aktivna kot zahodna Evropa, pravi. Veliko uporabnikov ima stabilne kovance, bitcoine, ethereum, BNB. Večina uporabnikov ni aktivnih trgovalcev. ZAPORNA KAZEN USTANOVITELJA: "Žalostno je, da je moral CZ odstopiti s položaja šefa. CZ je bolj zaslužen za razvoj kriptopanoge kot sam Satoshi Nakamoto. Brez CZ ne bi bili niti približno tam, kjer smo danes." Dodaja še, da ta dogodek ni škodil ugledu Binance. KOREKCIJA NA BORZI: "Z večjim sprejetjem kriptovalut se bo povečala likvidnost na trgu, zato se bo nihajnost zmanjšala. To je samo vprašanje časa," pravi sogovornik. PO HALVINGU: Po razpolovitvi nagrade rudarjem bitcoina, pričakuje v roku 12 mesecev rast cene za 200 odstotkov, pri čemer poudarja, da to ni finančni nasvet. O ostalih kriptovalutah ni želel govoriti. ETF: Navdušen je nad sprejetjem bitcoin spot ETF: "S tem so se kripto vrata odprla tudi tradicionalni finančni panogi." BANKE: Kriptosvet za tradicionalne banke predstavlja grožnjo. "Binance dela 24 ur na dan, 7 dni na teden, vse dni v letu. Hitro, poceni, enostavno. Meni tudi, da ko bo sprejeta Mica, torej regulacija, bodo banke pred odločitvijo, ali kripto ponuditi svojim strankam ali ne. Če tega ne bodo storili, bodo manj konkurenčni na trgu," pravi. PORTFELJ: Pogovarjala sva se tudi o sestavi kriptoportfelja, o razmerju bitcoina in preostalih kriptovalut. Meme kovancem napoveduje podobno usodo kot NFT. "Dolgoročno ne bodo preživeli." CBDC: Navdušen je nad centralnobančnimi digitalnimi valutami (CBDC). Te predstavljajo predvsem grožnjo gotovini in ne kriptovalutam. "Gotovina bo izginila. To je samo vprašanje časa. Gotovina ni uporabna, razen če si preprodajalec drog." KRIPTO VOLITVE: Geopolitična trenja, kot so napetosti med Kitajsko in ZDA ter volitve po svetu, lahko vplivajo na trg kriptovalut, saj politični akterji vključujejo kriptovalute v svoje strategije in kampanje. Nekateri celo govorijo o "kripto volitvah", saj je pozornost namenjena kandidatom, ki podpirajo ali nasprotujejo kriptovalutam. To kaže na pomembno vlogo, ki jo kriptovalute igrajo v globalni politični krajini.

Tokrat smo v Gymnasumu gostili mlade ustvarjalke uprizoritvenih umetnosti, ki jih je združil projekt PANG, saj odgovarja na probleme marginalizacije in družbene neenakosti med mladimi Evropske unije ravno z aktiviranjem v procesu umetniškega ustvarjanja. Za debato o vračanju k občutenja telesa, raziskovanju svojih notranjih svetov, zaupanju v lastno izraznost in povezovanju v skupnost ter skozi umetnost, se je voditeljica oddaje Liana Buršič ozrla h gostjam, mladim plesalkam sodobnega plesa in gledališkim improvizatorkam Naji Milivojević, Maši Macedoni, Lani Kariž Meško, Emi Sirotić, Taji Vodeb Verk in njihovim mentoricam, pedagoginjam in koreografinjam Ani Romih in Urši Strehar Benčina.

Ginekologi opozarjajo, da primarna ginekologija visi na nitki, saj kar 200 tisoč žensk ostaja brez izbranega ginekologa. Po najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo pogoje za upokojitev, lahko v roku dveh let brez ginekologa ostane še 150 tisoč žensk. Ginekologi trdijo, da je Slovenija ena najvarnejših držav na svetu za rojevanje, a jih je strah, da bi se to lahko spremenilo. FOTO: Pixabay

Ste se morda zbudili s trpko mislijo na človeka iz včerajšnjega dne? Pogosto naletimo na človeka, ki ima prav čudne navade. Že njegovi ali njeni gibi, način govorjenja, da ne govorimo o tem, kako se vede pri jedi, nas lahko spravijo ob živce. V nas neznosno odmeva: Kdo ga je le vzgajal? Sam pogosto zapadam v taka presojanja ljudi okrog sebe. Malo se lahko izgovarjam na vzgojiteljsko in učiteljsko deformacijo, a to nič ne olajša srečevanja z drugimi. Lahko živiš desetletja s kom in vendar ne prenašaš niti tega, kako se loti pospravljanja mize. Kot starši, vzgojitelji, učitelji imamo dolžnost, da vzgajamo k primernemu vedenju. In verjamem, da smo vsi bolj ali manj imeli vsaj kakšno vestno in dosledno učiteljico, ki nas je skrbno in potrpežljivo učila, kako naj bi se vedli, da se bomo lahko vključili v utečeno življenje skupnosti. Mnogi danes znova poudarjajo pomen bontona. Uglajeno vedenje, določena priporočila in prepovedi pomagajo, da bolje shajamo drug z drugim. Kljub vsemu trudu je še vedno toliko robatega, neprimernega, spotakljivega in verjamem, nenamerno žaljivega vedenja, da je težko preživeti dan brez koga, ki v nas ne bi sprožil vzdihovanja: »Kako se more tako grdo vesti, govoriti?« Otroke v šoli, ko se pogovarjajo sami med sabo, je zanimivo poslušati. Hitro bodo iz pravih imen prešli h klicanju nekakšnih vzdevkov, ki odražajo določeno lastnost. V razredu ne bo več An, Petrov, Katarin in podobno. V skupini se pojavijo Pametni, Hitri, Molčeči, pogosto pa tudi Špeckahla, Piflar, Neroda. Hočemo ali nočemo, že od mladega smo pozorni na lastnosti drug drugega. Otroci nimajo težav, koga v celoti označiti s to lastnostjo. Vemo, da to za razvoj tako imenovanega Nerode ni ravno spodbudno. Starejši se trudimo, da bi jih naučili, kako ima vsak svoje ime in ga je treba izgovarjati spoštljivo. Z otroki znamo modrovati, kako je vsak po svoje zaklad, le pustiti moramo, da se razvije. Zalotil sem se, da znam zelo pametno o tem učiti, pri sebi pa to pogosto pozabljam. Zmoti me lahko že človek, ki stalno pokašljuje. Neprijetna lastnost, bi lahko rekel. Ne, ta človek mi para živce in zato ga težko prenašam. Niti se ne trudim, da bi mu prišel vsaj malo bliže. Pri tem izgubljam vse tisto, kar bi mi ta človek lahko dobrega dal, omogočil, me obogatil. V tem nisem edini. Motijo nas malenkosti, ki jih pri drugih težko sprejmemo, pri sebi pa jih niti ne opazimo. So lastnosti drugih, ki jih ne moremo spremeniti. Niso prijetne, jih je pa vredno sprejeti, če želimo videti tiste dobre, prijetne in lepe. Potrudimo se danes prezreti slabe in biti pozoren na lepe lastnosti svojih bližnjih.

Majkček 1,2,1,2.Evo, nova epizoda je sedaj na voljo za poslušanje. Torkovo planirano snemanje rubrike Blokada je moral zaradi nujnih obveznosti žal izpustiti Koudy zato sva se tokrat pred mikrofon usedla Tilc in naša izjemna okrepitev v projektu Podcasta Blokada, Blaž!Skupaj sva v samem uvodu epizode obujala spomine na zlato dobo Cartoon Networka, ko so bile risanke še vredne ogleda. Hitro je nato sledil pogovor o porazu Cedevite Olimpije proti Megi in s tem tudi ponovno "furanje safra". Blaž pa je tekom pogovora izpostavil tudi Rosenthalov efekt*, ki bi znal pestiti popolnoma razglašeno ljubljansko moštvo.Preostanek epizode pa sva namenila odličnemu zoperstavljanju Dejana Jakare in njegovega SC Derbyja proti Crveni Zvezdi in na splošno slovenski košarki kjer se trenutno dogaja veliko!Govora pa je kar nekaj tudi o Veseli košarkarski ligi oziroma na kratko VKL. Gre za zelo ambiciozen projekt, ki nas je spodbudil k temu, da raziščemo tudi ozadje delovanja. Blaž se je tako odpravil pet minut stran od svojega prebivališča in z Rokom Klemenčičem, ki vodi projekt, opravil zelo obsežen intervju. Med drugimi VKL tesno sodeluje s košarkarskim klubom Triglav.Vabljeni k poslušanju epizode, branju intervjuja z Rokom Klemenčičem in k prebiranju našega foruma.*The Rosenthal effect refers to situations where high expectations lead to improved performance, while low expectations lead to poor performance.

»Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Obujen je bil, kakor je rekel! Stopíta sèm in poglejta kraj, kamor so ga položili. Hitro pojdita in povejta njegovim učencem: ›Obujen je bil od mrtvih! Pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli.‹ Glejta, povedal sem vama.« (Mt 28,5-7)

»Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. 6 Ni ga tukaj. Obujen je bil, kakor je rekel! Stopíta sèm in poglejta kraj, kamor so ga položili. 7 Hitro pojdita in povejta njegovim učencem: ›Obujen je bil od mrtvih! Pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli.‹ Glejta, povedal sem vama.« (Mt 28,5-7)

14. februar je za vedno z zlatimi, če smo natančni s srebrnimi črkami vpisan v slovensko športno zgodovino. 14. februarja 1984 je Jure Franko na olimpijskih igrah v Sarajevu poskrbel za prvo olimpijsko odličje naše takratne skupne države v zgodovini jugoslovanskih nastopov na zimskih igrah. Po dogodku, ki mu je povsem spremenil življenje, je kmalu končal športno pot in poslovne priložnosti iskal v tujini. Zdaj z družino znova živi v Sloveniji, pred dnevi pa je bil tudi v Sarajevu, kjer so po njem poimenovali smučarsko progo na Bjelašnici.Zapiski: Sarajevo '84: Veličastnih 12 olimpijskih dni štiri desetletja pozneje Sarajevo '84 (1. del podkasta): Olimpijski šok in čudež v času jugoslovanske krize Sarajevo 84': V 80. letih so v Sarajevu izdali več nosilcev zvoka kot celotna Jugoslavija skupaj Bibija Biba Kerla: Padla, se pobrala in obstala Sarajevo '84, 2. del podkasta: Igre bi brez Slovencev težko izpeljali

Na današnji dan pred 10 leti se je začela odvijati naravna katastrofa, ki je dobršen del Sloveije v sledečih dneh ukleščila v leden oklep. Do 2. februarja je zaradi okvar daljnovodov brez preskrbe z električno energijo ostalo več kot 15 odstotkov prebivalcev Slovenije. Žledolom je razkril ranljivost našega vsakdana. V Torkovem kvizu zato s. prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strjništvo Univerze v Ljubljani razmišljamo, kako hitro bi se družba oz. njeni podsistemi sesuli, če bi prišlo do dolgotrajne prekinitve oskrbe z elektriko.

Stanfordski zaporniški eksperimentPsihologa Philipa Zimbarda je zanimalo, kateri psihološki procesi so v ozadju nenadne spremembe, ko dober človek prestopi mejo med dobrim in zlim. Z eksperimentom je ugotovil, da lahko ekstremne razmere vsakega spremenijo v nekoga, ki drugega namerno rani, poniža, razčloveči, uniči. O tem vsak dan pričajo dogodki. EKSPERIMENT: Avgust leta 1971, klet oddelka za psihologijo ameriške Univerze v Stanfordu, prof. Philip Zimbardo in štiriindvajset študentov, ki so se javili na oglas. Met kovanca je odločil, katerih devet študentov bo igralo vlogo zapornikov in katerih petnajst vlogo paznikov. »Zapornike« so na njihovih domovih aretirali resnični policisti, jim odvzeli prstne odtise in jih z zavezanimi očmi odpeljali v stanfordski kletni »zapor«. Ob prihodu so vsakemu dodelili številko, odvzeli so jim vse osebne predmete in jih preoblekli v enaka zaporniška oblačila. Zakaj je moral prof. Zimbardo eksperiment namesto po štirinajstih prekiniti že po šestih dneh? Kaj nam en od najpomembnejših psiholoških eksdperimentov vseh časov – Zimbardov stanfordski zaporniški eksperiment – lahko pove o človeški psihi? V Ultrazvoku pojasnjuje socialni psiholog doc. dr. Žan Lep (Filozofska fakulteta v Ljubljani in Pedagoški inštitut). Pripravlja Iztok Konc. Foto: PhilipZimbardo/ UniverzaStanford

Ste se morda zbudili s trpko mislijo na človeka iz včerajšnjega dne? Pogosto naletimo na človeka, ki ima prav čudne navade. Že njegovi ali njeni gibi, način govorjenja, da ne govorimo o tem, kako se vede pri jedi, nas lahko spravijo ob živce. V nas neznosno odmeva: Kdo ga je le vzgajal? Sam pogosto zapadam v taka presojanja ljudi okrog sebe. Malo se lahko izgovarjam na vzgojiteljsko in učiteljsko deformacijo, a to nič ne olajša srečevanja z drugimi. Lahko živiš desetletja s kom in vendar ne prenašaš niti tega, kako se loti pospravljanja mize. Kot starši, vzgojitelji, učitelji imamo dolžnost, da vzgajamo k primernemu vedenju. In verjamem, da smo vsi bolj ali manj imeli vsaj kakšno vestno in dosledno učiteljico, ki nas je skrbno in potrpežljivo učila, kako naj bi se vedli, da se bomo lahko vključili v utečene življenje skupnosti. Mnogi danes znova poudarjajo pomen bontona. Uglajeno vedenje, določena priporočila in prepovedi pomagajo, da bolje shajamo drug z drugim. Kljub vsemu trudu je še vedno toliko robatega, neprimernega, spotakljivega in verjamem, nenamerno žaljivega vedenja, da je težko preživeti dan brez koga, ki v nas ne bi sprožil vzdihovanja: »Kako se more tako grdo vesti, govoriti?« Otroke v šoli, ko se pogovarjajo sami med sabo, je zanimivo poslušati. Hitro bodo iz pravih imen prešli h klicanju nekakšnih vzdevkov, ki odražajo določeno lastnost. V razredu ne bo več An, Petrov, Katarin in podobno. V skupini se pojavijo Pametni, Hitri, Molčeči, pogosto pa tudi Špeckahla, Piflar, Neroda. Če hočemo ali ne, že od mladih dni smo pozorni na lastnosti drug drugega. Otroci nimajo težav, koga v celoti označiti s to lastnostjo. Vemo, da to za razvoj tako imenovanega Nerode ni ravno spodbudno. Starejši se trudimo, da bi jih naučili, kako ima vsak svoje ime in ga je treba izgovarjati spoštljivo. Z otroki znamo modrovati, kako je vsak po svoje zaklad, le pustiti moramo, da se razvije. Zalotil sem se, da znam zelo pametno o tem učiti, pri sebi pa to pogosto pozabljam. Zmoti me lahko že človek, ki nenehno pokašljuje. Neprijetna lastnost, bi lahko rekel. Ne, ta človek mi para živce in zato ga težko prenašam. Niti se ne trudim, da bi mu prišel vsaj malo bliže. Pri tem izgubljam vse tisto, kar bi mi ta človek lahko dobrega dal, omogočil, me obogatil. V tem nisem edini. Motijo nas malenkosti, ki jih pri drugih težko sprejmemo, pri sebi pa jih niti ne opazimo. So lastnosti drugih, ki jih ne moremo spremeniti. Niso prijetne, jih je pa vredno sprejeti, če želimo videti tiste dobre, prijetne in lepe. Potrudimo se danes prezreti slabe in bodimo pozorni na lepe lastnosti svojih bližnjih.  

Drugi poudarki iz oddaje: -Znanstveno in tehnološko središče Rudolfovo v Novem mestu pred novim razvojnim mejnikom -Obiskali smo robotko Frido, ki pomaga v mariborskem Kliničnem centru -Tudi v Sevnici imajo težave z vandalizmom

Prebivalci Gaze so zaradi spopadov izraelske vojske in pripadnikov Hamasa vse bolj na robu obupa. Grozi jim huda lakota, voda je onesnažena, nimajo osnovne zdravstvene oskrbe. V Svetovni zdravstveni organizaciji opozarjajo, da se nalezljive bolezni širijo hitreje, kot so pričakovali, kar da je posledica prenatrpanosti zavetišč v enklavi ter pomanjkanja hrane in čiste vode. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja za sedmi december napovedujejo protestni shod, če se pogajanja z vlado ne bodo nadaljevala. - V podjetju BSH hišni aparati po avgustovski ujmi razmišljajo o delni selitvi proizvodnje na drugo lokacijo v Zgornji Savinjski dolini. - Pred slovensko nogometno reprezentanco pomembna tekma v boju za uvrstitev na evropsko prvenstvo.

Mateja Bučar je slovenska koreografija in plesalka, ki je svojo umetniško pot začela kot balerina v Operi in baletu SNG v Ljubljani, pozneje in vzporedno je bila članica Plesnega teatra Ljubljana. Baletno izobrazbo je pridobivala doma in v tujini, prav tako tehnike modernega in sodobnega plesa. Z letom 1992 stopi na samostojno umetniško pot koreografinje in plesalke. Od leta 1999 pod okriljem DUM, Društva umetnikov, so njena dela s področij sodobnega plesa in performansa uprizarjana v mednarodnem prostoru. Mateja Bučar je leta 2015 na Trinity Laban konservatoriju za glasbo in ples londonske univerze prejela doktorski naziv na področju teorije estetskih vprašanj v koreografskih praksah. Svoje umetniško delo ustvarja za različne notranje in zunanje ambiente. Več pa v pogovoru, ki ga bomo poslušali v dveh delih. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Rdeči čeveljci / Rdeči oktober, LGL, 2021, foto: Jaka Varmuž, www.dum-club.si

Severozahod Slovenije je obarvan rdeče, velika količina padavin v kombinaciji z močnim vetrom lahko ponoči povzroči številne težave, opozarjajo na Agenciji za okolje. Ob že namočenem terenu lahko pričakujemo tako poplave kot zemeljske plazove. Meteorolog Brane Gregorčič najhujše napoveduje za nočne ure. Takrat bo izredno močan jugo, ki bo na obali zapihal zvečer, proti Julijskim Alpam prinašal vlažen morski zrak, zato bodo padavine ponoči, ko bo fronta prešla državo, najmočnejše. Druge teme oddaje: - Čez dobro uro bodo preventivno zaprli državno cesto skozi Baško grapo. - Notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije napovedali okrepljeno sodelovanje pri nadzoru meja - V Gazi se zaostrujejo boji in humanitarna katastrofa. - Afera računalniki: ministrstvo za digitalno preobrazbo zavrača očitke, kdo jih bo prejel, pa še ni jasno

Glas iz oblaka je rekel: Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte. Verovati ne pomeni biti naiven, ampak zaupati Vanj, v Božji način. Videti, slišati, dojemati sebe, sočloveka, Boga. Prišla sem s prekrasnega koncerta klasične glasbe. Polna lepote, doživljanja glasbe, ki navdihuje, pomirja, spodbuja. Odklenila sem vhodna vrata in obstala. Nepovabljeni so bili v hiši. Hitro sem odprla vrata prve, nato druge sobe in obnemela. Moj najbolj ljub, intimen prostor je bil pravi kaos. Razmetane stvari po postelji, tleh, omarah. Pretresena, zmedena, a vendarle trezna sem poklicala sina, nato policijo, brata, prijatelja, da je preklical mojo bančno kartico, soseda, ki ni opazil nobenih znakov vlamljanja. Da ne bi uničila forenzičnih sledi vlomilcev, sem lahko le delno preverila, kaj vse je izginilo. Ko so po razmeroma počasni, a vzorni kontroli kriminalistov vsi utihnili, odšli, sem z bolečino v srcu začela iskati in pregledovati svetinje, ki so se jih dotaknile »umazane« roke. Nekaterih očitno ni bilo več. Vrednosti, ki so izginile, so bile moji dragoceni spomini, darila ljubljenih oseb v mojem življenju. Ostala sem brez nakita, brez denarja, brez kartice, a odločena, da ostanem doma, da ne prespim drugje. »Vse zmorem v Kristusu,« mi je šlo skozi možgane in srce. Dolgo v noč sem pobirala stvari, ki so ostale, vsake, ki mi nekaj pomeni, sem se razveselila. Kot da je nova. Moj brat mi je svetoval, da če bom ostala doma, naj imam ob sebi »kakšno težko ponev«. Jaz pa sem odvrnila, da zadošča električni lopar za mrčes. Gospod, poživi moj smisel za humor. Namesto, da se jezim na vlomilce, poiščem, kaj so mi pustili nedotaknjeno. Namesto, da se jezim nase, kaj sem naredila narobe, lahko z dobro voljo hitro ukrepam, zlahka premostim zaplete, ki nastanejo. Namesto, da obupujem, se vprašam, kaj lahko storim ob tem, kar imam, kar je, kar je dobro. Prosim Svetega Duha, da napolni moje srce z veseljem, da se imamo, da sem ostala živa, sem s svojo družino, ki mi pomaga, s prijatelji, ki čutijo mojo stisko, da so prišli k meni sosedje, strokovnjaki, dobri ljudje, ki mi pomagajo … Vedno in povsod lahko najdem tudi kaj lepega, tudi ko bi se lahko jezila, jokala, obupovala. Moj Bog, napolni me s spoznanji, čuti in pogumom, da najdem veselje, smeh, saj si v mene položil tudi ta dar – smisel za humor. Smisel za humor naj živi naprej. Da ob preizkušnjah ne zmanjka Luči oz. v temačnosti življenja ne pride do potrtosti, zagrenjenosti. Človek lahko tudi z veseljem dela čudeže. Ob tem rodi usmiljenje, celo odpuščanje.

Tokratni Radiovedni niso le »radio aktivni«, ampak tudi radioaktivni. Ajda Kus je namreč iskala odgovor na vprašanje poslušalca Bojana, zakaj radioaktivnost po eksploziji atomske bombe tako hitro pade.

Pravijo, da se počasi daleč pride. Tudi ježek je bil prepričan, da to zagotovo velja. Dolgo je hodil, pa končno prispel. Toda, joj, smola ... Kaj se mu je zgodilo, ti pove bolgarska pravljica Nikar tako hitro. Petelinček kratkorepec in druge bolgarske ljudske o živalih, izbral in spremno besedo napisal Ljudmil Dimitrov, priredila Slavica Remškar, prevedla Magdalena Cvetkova, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2018, bere Nataša Holy

Hitro spreminjajoče se geopolitične okoliščine so Japonsko, državo s tretjim največjim gospodarstvom na svetu, poslale na pot spreminjanja varnostne in zunanje politike. Zdaj država namenja vse več denarja za oboroževanje in spreminjanje svoje vojske, hkrati pa se ukvarja z notranjimi problemi, ki bi v prihodnosti lahko ogrozili uspešnost njenega gospodarstva, predvsem s staranjem prebivalstva. Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo tudi o odnosih med Kitajsko in Evropsko unijo ter o kitajskem vplivu na vojno v Ukrajini.

Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo? Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!

Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo? Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!

Milina je varljiva in lepota je prazna, žena, ki se boji Gospoda, pa je vredna hvale (Pregovori 31, 30).

Milina je varljiva in lepota je prazna, žena, ki se boji Gospoda, pa je vredna hvale (Pregovori 31, 30).

V zadnjih petnajstih letih se je proizvodnja oblačil skoraj podvojila. Tekstilna industrija pa je takoj za naftno druga največja onesnaževalka okolja na svetu. Slovenija je po količini zavrženega tekstila nad evropskim povprečjem.⁠ Danes Slovenci kupimo 60 odstotkov več oblačil, kot smo jih pred petnajstimi leti in skoraj tretjino oblačil, ki jih imamo v omari, nikoli ne oblečemo. Po podatkih raziskave Obleka naredi človeka, ki so jo izvedli Ekologi brez meja v sodelovanju z društvom Focus in Pravično trgovino 3MUHE Slovenija, smo leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil, oziroma 12,3 kg na prebivalca. Zato – preden oblačilo zavržemo – pomislimo tudi na druge načine, s katerimi mu lahko podaljšamo uporabo. Zapiski Varčnica, 1. del: Sopotnikovanje; Varčnica, 2. del: Sara Zambotti, dvojec akcije M'Illumino di meno;

Tako predvideva Lea Colner, ki že dobro desetletje živi na Švedskem, v majhnem mestu v bližini Stockholma, kjer dela kot ravnateljica na eni od tamkajšnjih šol. V prvi novi epizodi Globalne vasi v letu 2023 bomo (spet) dobili del odgovora na vprašanje, zakaj nam v Sloveniji primanjkuje kakovostnega pedagoškega kadra: precejšen del nam ga je ušlo na Švedsko! Ena takih je že v času študija v Ljubljani obetavna pedagoginja Lea Colner, ki je za svoje inovativne pristope k poučevanju skozi pripovedovanje in uprizarjanje zgodb prejela tudi Prešernovo nagrado. Ugiba, da bi jo karierna pot, če bi se odločila ostati v domovini, do upokojitve pripeljala na cilj, ki verjetno ne bi bil preveč oddaljen od njenih začetkov. Na Švedskem pa je razmeroma hitro napredovala do položaja ravnateljice. »Potek moje kariere zagotovo bi potekal drugače, če bi ostala v Sloveniji, v primerjavi s tem potekom, ki sem ga doživela in ga še vedno doživljam na Švedskem. /.../ Tu so zelo hitro zaznali nek potencial v meni in mi ga pomagali razvijati. In dvomim, da bi pri 37-ih letih bila v Sloveniji na tako visokem položaju, kot sem v resnici sedaj na Švedskem.« Lea Colner

Kolerabo olupimo in damo kuhati v vrelo vodo z malo mlete kumine. Hitro naj zavre in skuha. Malo tekočine odlijemo in s paličnim mešalnikom kremasto zmešamo. Na maščobi prepražimo čebulo (dodamo dve žlici čebule), kavno žličko pirine moke in domamo zmiskano kolerabo. Naj pride do vrenja, dodamo žlice kisle smetane in po želji malo popra in kavno žličko kisa. Enako naredimo za juho, le da dodamo še malo krompirja.

Kolerabo olupimo in damo kuhati v vrelo vodo z malo mlete kumine. Hitro naj zavre in skuha. Malo tekočine odlijemo in s paličnim mešalnikom kremasto zmešamo. Na maščobi prepražimo čebulo (dodamo dve žlici čebule), kavno žličko pirine moke in domamo zmiskano kolerabo. Naj pride do vrenja, dodamo žlice kisle smetane in po želji malo popra in kavno žličko kisa. Enako naredimo za juho, le da dodamo še malo krompirja.

Nikar tako hitro je bolgarska ljudska pravljica zapisana v knjigi Petelinček kratkorepec. Pravljico je povedala knjižničarka Bernarda Buh.

V tokratni oddaji smo slišali o Iniciativi za hitro cesto na Koroškem, podjetniškem inkubatorju Sežana, poklonu Mikiju Mustru in kaj ob dnevu slovenske hrane pripravljajo na Dolenjskem.

Požar na goriškem Krasu dobiva vse večje razsežnosti. Ognjeni zublji so v Jámljah na italijanski strani meje zajeli več hiš, gorijo tudi hiše na slovenski strani. Iz obmejnih vasi evakuirajo prebivalce, pri nas so ogrožena predvsem naselja Sela na Krasu, Koríta, Hudi Log, Brestovíca pri Komnu, Klariči in Nova vaS. S požarom se spopada skoraj 600 gasilcev, pet helikopterjev in dve letali, a se veter ves čas obrača, gašenje otežuje gost dim. Razmere na terenu so izredno resne in iz minute v minuto drugačne. Drugi poudarki oddaje: - Med vladnimi ukrepi za blaženje draginje tudi enkratni dodatek za najranljivejše. - Evropska komisija pozvala k 15-odstotnemu zmanjšanju porabe plina. - Zakona o RTV in o odpravi škodljivih ukrepov prejšnje vlade po vetu Državnega sveta nazaj v Državni zbor.

V občini Miren-Kostanjevica je dopoldne vnovič izbruhnil obsežen gozdni požar, ki se hitro širi. Z ognjem se spopada več kot 180 gasilcev. Pomaga jim helikopter slovenske vojske, pričakujejo pa tudi pomoč letala za gašenje požarov, za katerega so zaprosili prek mednarodnega mehanizma. V oddaji tudi o tem: - Kmetje pravijo, da se je njihova ideja o državnem odkupu vseh presežkov slovenske pšenice popolnoma spridila. - Hrvaška srbskemu predsedniku Vučiću prepovedala obisk v Jasenovcu; Beograd ogorčen - Primož Roglič zaradi poškodb odhaja z dirke po Franciji

V ponedeljkov Svetovalni servis smo povabili Milana Rajtmajerja, dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje. Pripravili bomo tako imenovano potovalno lekarno, ki bi morala učinkovati nekaj ali več tisoč kilometrov stran. Pogovarjali pa se bomo tudi o slabosti na poti, o želodčnih težavah, ki nas lahko doletijo, in tako naprej.Svetuje Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje V ponedeljkov Svetovalni servis smo povabili Milana Rajtmajerja, dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje. Pripravili bomo tako imenovano potovalno lekarno, ki bi morala učinkovati nekaj ali več 1000 kilometrov stran. Pogovarjali pa se bomo tudi o slabosti na poti, o želodčnih težavah, ki nas lahko doletijo in tako naprej.

Adrijana Dimec je mama Maksu in Aurori, žena profesionalnemu košarkašu in ustanoviteljica blagovne znamke Méra. Méra je v svojih začetkih doživela velik uspeh. Hitro so dobili veliko število naročil, to pa je prineslo tudi svoje izzive, ki jih Adrijana ni pričakovala. Poleg podjetništva njeno življenje bogatita Maks, Aurora in mož Žiga. Kako ji uspe? @adrijanadimec the Méra collection: https://meracollection.com Inbed virtualni studio: https://inbed.si PREIZKUSI 7 DNI BREZPLAČNO Eko Škrnicl koda KLARAEKO ti prinese 10% popust v spletni trgovinici EKO ŠKRNICL. Moji najljubši produkti: KURKUMA ASHWAGANDHA LIPOSOMSKI VIT. C HERBIOTIC ( za tiste, ki imate pogosta glivična vnetja ali pa boleče menstruacija iz vzroka prebave) Vitamin D3+K2 Paket za "začetnike": Infuzija Vitaminov Dobrodošla, da se mi pridružiš tudi na instagramu @inbedwithklara

Moj tokratni gost na podjetniškem intervjuju je bil soustanovitelj Grosbasketa – enega najbolj prepoznavnih športnih brandov pri nas. Matej Venta mi je v manj kot uri pogovora zaupal njihovo strategijo grajenja blagovne znamke, opisal izjemno napreden marketinški način vstopa na nove trge ter še marsikatero drugo podjetniško skrivnost. Več pa v podkastu, Filip P.S. Ta […] The post Matej Venta: Pri Grosbasketu nismo fokusirani na hitro prodajo, pač pa na… appeared first on Filip Pesek.