Podcasts about posebna

Posebna je ova godina za Bosansku školu u Viktoriji – slaviće važnu obljetnicu ispraćajući 20. generaciju maturanata Bosanske škole, VCE Bosanski. A ono što je još važnije, u pripremi je monografija o historijatu osnivanja i postojanja škole, zapisi i svjedočanstva o polaznicima škole, nastavnicima, ljudima koji su podržavali rad škole i događajima koji su obilježili kontinuitet njenog trajanja. Rad na monografiji preuzeli su nastavnici Sada Makaš, Munira Mitrić i Sead Omerović, koji su svojim predanim radom i privrženošću poslu nastavnika, predstavljali stubove Bosanske škole svih ovih godina.

Ta teden smo poročali o tem, da je Evropska komisija med nominirance za nagrado Life 2025, ki jih vidi kot najbolj učinkovite, inovativne in navdihujoče projekte programa Life, uvrstila tudi projekt Life Lynx, katerega namen je rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. In ker smo tudi v naši znanstveni redakciji radi aktualni, je največja prosto živeča evropska mačka glavna protagonistka tokratne epizode Radiovednih.Sprašujemo se, zakaj ima ris krajši rep od ostalih divjih mačk in zakaj ima na ušesih čopke? Sogovornica: Urša Fležar, biologinja z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Posebna poročevalka: Olivia Ferlež Zapiski: projekt LIFE Lynx

V okviru Evropske prestolnice kulture zgodovinarka in muzealka Kaja Širok pripravlja osrednjo razstavo, ki bo osvetlila dediščino svetovnih vojn, migracij, razdeljenih družin in različnih pogledov na skupno zgodovino čezmejnega goriškega prostora. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja, krajše EPIC, bo postavljena v nekdanjih skladiščih železniške postaje. Posebna vrednost razstave bodo tudi osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki zgodovino doživljajo različno. Kaja Širok, sicer predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, se raziskovalno posveča ustni zgodovini, mejam in kolektivnemu spominu. V svoji knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti je podrobno predstavila življenje na Goriškem v prvi polovici 20. stoletja. Pogovor s Kajo Širok, strokovno vodjo omenjene razstave, je pripravila Nataša Uršič.

Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja.

"Posebna odlika improvizacije je, da je najbolj razširjena praksa med vsemi glasbenimi dejavnostmi in da je obenem najmanj priznana in razumljena. Čeprav je danes navzoča na vsakem področju glasbe, ni o njej skoraj nobenih informacij." To sta prva stavka, ki ju je v uvodu k delu z naslovom Improvizacija: njena narava in praksa v glasbi zapisal Derek Bailey (1930–2005), eden najvplivnejših in najdrznejših eksperimentalnih kitaristov. V pogovoru, ki je nastal leta 2010, pretresamo pomen te glasbene prakse in predstavljamo omenjeno delo britanskega glasbenika, ki je pri nas izšlo istega leta kot pogovor. V njem sodelujeta prevajalec dela Ičo Vidmar in glasbenik urednik Luka Zagoričnik. Foto: Zajem naslovnice slovenske izdaje knjige Improvizacija: njena narava in praksa v glasbi (LUD Šerpa, 2010)

Piše Marija Švajncer, bereta Sanja Rejc in Renato Horvat. Joseph Heath je, kot je navedeno na zadnji platnici, kanadski filozof in predavatelj na Univerzi v Torontu. V času študija sta bila njegova mentorja znana filozofa Charles Taylor in Jürgen Habermas. Raziskovalno se ukvarja s politično in moralno filozofijo, kritično družbeno teorijo in ekonomskimi vedami. Objavil je vrsto odmevnih knjig, za delo Razsvetljenstvo 2.0 je leta 2014 prejel kanadsko nagrado za politično pisanje Shaughnessy Cohen. Elizabeth Shaughnessy Cohen, po kateri se nagrada imenuje, je bila kanadska liberalna političarka. Joseph Heath je knjigo posvetil filozofu Andrewu Potterju. Pisanja sta se namreč lotila skupaj, kaj kmalu pa je sodelavec dobil drugo nalogo in postal odgovorni urednik časnika Ottawa Citizen. Heathu torej ni preostalo nič drugega, kot da je načrt uresničil sam. V knjigi predstavlja program za drugo razsvetljenstvo ali razsvetljenstvo 2.0. Oznaka 2.0 se nanaša na splet. Uvedli so jo leta 2003, opisuje pa številne pomembne spremembe v razvoju medmrežja. Heath jo v naslovu navaja zato, ker pomeni premik, ki bi ga rad priporočil pri razmišljanju o racionalnosti. Pri tem pojasnjuje, zakaj je razum nepogrešljiv, kako se je izoblikovalo okolje iracionalizma in kaj bi bilo treba še storiti. Vse skupaj se začne s kritiko ameriške politike, sčasoma pa pisec namenja čedalje več pozornosti delovanju, učinku in zmožnostim tako razuma kot tudi intuicije, se pravi racionalnim in iracionalnim postopkom. Že res, da je razsvetljenstvo zanj prizadevanje, ki pomeni velik izziv, toda dvomi tako o razumu kot tudi o intuitivnih in čustvenih vidikih. Naslanja se na spoznanja psihologije in v nasprotju s kakim Kantom enači izraza razum in um. Pojem razuma se, kot pravi, tradicionalno nanaša na posebno duševno sposobnost, ki je povezana s prepoznavnim načinom razmišljanja. Posebna lastnost razumskega mišljenja je, da ga je mogoče skoraj v celoti izraziti ter navajati argumentacijo in utemeljevanje. Intuitivne presoje pa povedo tisto, kar bi bilo mogoče imeti za rezultate kognitivnih procesov. Intuicija je koristna pri razmišljanju o resničnem svetu in odzivanju nanj, medtem ko razmišljanje o možnem svetu in tudi negaciji resničnega sveta zahteva uporabo racionalnega dela možganov. Razum sklepa tudi hipotetično. Morda bi si celo zastavili vprašanje, ali je Razsvetljenstvo 2.0 sploh knjiga s filozofsko vsebino. Pisec namenja veliko besed človekovemu ravnanju, njegovim zmotam, sprenevedanju in odzivanju na delovanje v skupini. Heath je sicer velik poznavalec filozofije, omenja kar nekaj filozofov, med njimi Aristotela, Nietzscheja, Heideggerja in Marxa ter tudi utemeljitelja psihoanalize Freuda, toda svoja poglavitna spoznanja podkrepi s številnimi slikovitimi primeri iz javnega življenja, politike, medijev in gospodarstva. Naslanja se na sodobno psihologijo in navaja njeno novejšo terminologijo, saj je prav psihologija pokazala, da je nekatere probleme mogoče rešiti samo z razumom. Čeprav razum ni popoln, nam ne preostane drugega, kot da delamo s tem, kar imamo. Od njega je odvisna civilizacija. Najbolj očitne slabosti razuma naj bi bile v tem, da je počasen in zato zahteva veliko napora, trpi pa tudi zaradi omejene pozornosti, ozkega delovnega spomina in nezanesljivega dolgoročnega spomina. Vse skupaj dobi tudi politične razsežnosti. Težava ni v tem, da je levica zamudila svojo priložnost in bila neartikulirana ali da so bili njeni voditelji strahopetni, temveč je razlog pravzaprav temeljna asimetrija med desnico in levico, torej nesomernost, ki se v takšnih časih izrazi. Heath poudarja, da je prav to osrednja trditev njegove knjige. Progresivne družbene spremembe so že po naravi zapletene, težko dosegljive in zahtevajo kompromis, zaupanje in kolektivno delovanje. Zato jih ni mogoče doseči samo s »srcem« – zanje potrebujemo tudi veliko »glave«. Avtor je ironičen in tudi duhovit. Priznava, da je racionalno razmišljanje težavno in se mu ljudje radi izognejo. Razum ni naraven, temveč je, prav nasprotno, globoko nenaraven. Hkrati je edina stvar, ki nam omogoča, da se izvijemo iz prisilnega jopiča animalističnih umov. Joseph Heath je kdaj pa kdaj tudi oseben. Predstavi se kot univerzitetni profesor na oddelku za filozofijo, pred tem je študiral in poučeval logiko, analizo argumentacije in teorijo verjetnosti. Po značaju je nekoliko racionalističen. Otroci so ga v tretjem razredu začeli klicati »gospod Spock«. Benjamin Spock je bil pediater, ki je spodbujal bolj strpno vzgojo otrok. Knjiga Razsvetljenstvo 2.0 je zakladnica idej in kopičenje domiselno izbranih primerov. Avtor sega na različna področja in je izvedenec v kognitivni znanosti. S številnimi opombami, v katerih navaja različne vire, od knjižnih do spletnih, širi vednost o predmetu svoje knjige. Pomembno je zavedanje, predlaga, da racionalnost ni niz pravil, ki bi bila vsiljena od zgoraj, temveč je temelj človekove svobode in avtonomije. Prav dobro ve, kako je »iracionalna desnica« doživela velik volilni uspeh, toda prijatelji in zavezniki razsvetljenstva, med katere se uvršča tudi sam, morajo spremeniti svojo taktiko in poskusiti znova. Racionalno politiko bo omogočilo kolektivno delovanje. Ideal je svet, v katerem si skupaj prizadevamo ustvariti okolja, ki nas delajo pametnejše, namesto okolij, ki nas delajo neumnejše, ne le s predmeti, ki jih upravljamo, temveč tudi z institucijami, s katerimi sodelujemo. Heath verjame, da se je k zdravemu svetu mogoče pomikati z majhnimi koraki, zato na koncu ponudi tako imenovani manifest počasne politike. Avtorica poglobljene spremne besede slovenska sociologinja Ksenija Vidmar Horvat Josepha Heatha uvršča na seznam avtorjev, ki obujajo idejo razsvetljenstva in pozivajo k razumu. Pogosto so na nasprotnih bregovih, za razum in proti njemu, Heath pa je tisti, je prepričana, ki o razsvetljenstvu nima vselej najboljšega mnenja in razsvetljenstvu očita predvsem njegovo individualističnost in ošaben odnos do tradicije. Ksenija Vidmar Horvat meni, da Heathovo delo kljub temu prinaša pomembno razsvetljenje glede razsvetljenstva samega. Poudarja, da je treba v načrt obnove razuma vključiti tudi politiko čustev, in med drugim zapiše: »Vsesplošna krepitev kulture zasmehovanja na eni strani in vzpon brezsramne politične kulture na drugi strani sta resno opozorilo o omejitvah, ki jih ima na razum oprt razsvetljenski projekt v našem stoletju.«

Posebna sjednici Skupština RS-a o prijedlogu da se Dodik više ne pojavljuje pred Sudom BiH. Hiljade domaćinstava u BiH bez struje, snijeg izazvao probleme u saobraćaju širom BiH. Organizacije civilnog društva podnijele krivičnu prijavu zbog 'špijunaže' novinara i aktivista u Srbiji

U ovoj epizodi podcasta zajedno analiziramo nedavno lansiranje ‘Ne sutra, SADA' u kojem smo istovremeno promovirali četiri različite ponude i ostvarili najbolji mjesec do sada! Pričamo o tome kako lansiranje treba izgledati da bi tebi bilo zabavno, zašto je planiranje unaprijed presudno te kako psihologija prodaje utječe na krajnje rezultate. Ekskluzivnost, nestajuće ponude, prodaja vrijednošću - zaviri iza kulisa ovog lansiranja i saznaj sve odmah primjenjive detalje! Epizoda 97: Posebna ponuda koja ne podrazumijeva snižavanje cijene | https://www.radimposvom.com.hr/podcast/posebna-ponuda-koja-ne-podrazumijeva-snizavanje-cijene/ FREE e-book: Pozadina flash lansiranja | https://content.radimposvom.com.hr/ Prijavi se na newsletter: https://www.radimposvom.com.hr/newsletter/ Za sva pitanja, piši mi na Instagramu: https://www.instagram.com/teazavacki

Ime tedna je Ksenija Trs, pisateljica in potujoča knjižničarka, ki že več kot tri desetletja živi svojo "potujočo štorijo" v bibliobusu, potujoči enoti Mariborske knjižnice, kjer te dni zaznamujejo 50 let delovanja. Je tudi avtorica knjige Potujoči utrinki, v kateri je zbrala tako anekdote kot zgodovino potujočih knjižnic ter soavtorica razstave Mariborska knjižnica na kolesih: 50 let bibliobusa. Kandidata sta bila še: Mak Grgić, kitarist, ki se je z albumom Entourer vnovič, že tretje leto zapored v kategoriji najboljši samostojni klasični instrumentalni album uvrstil med nominirance za nagrado grammy. Album je izdal pri ljubljanskem Zavodu Dissonance, skladbe žanrsko segajo od klasične do etnične in avantgardne glasbe, posnetek in postprodukcija pa sta nastala v sodelovanju z RTV Slovenija.  Zvonka Pangerc Pahernik, vodja Središča za obveščanje in ozaveščanje na Andragoškem centru Slovenije, ki že 30 let uspešno opozarja na pomen vseživljenjskega učenja na nacionalni in mednarodni ravni. S sprejetjem v Mednarodno dvorano slavnih za izobraževanje odraslih in nadaljevalno izobraževanje na ameriški Univerzi v Oklahomi se je pridružila največjim imenom svetovne andragogike.   

Izraelska vojska je po včerajšnjih nočnih napadih na Iran, kjer je - kot je razvidno iz satelitskih posnetkov - zadela objekte za pripravo trdega goriva za balistične rakete, nadaljevala obstreljevanje Libanona in Gaze. Samo v Bejt Lahiji na severu enklave je ubila najmanj 45 ljudi. Posebna poročevalka Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja Francesca Albanese je opozorila, da v Gazi spremljamo genocid. Druge teme: - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sklenila turnejo po zahodnem Balkanu. - Na gruzijskih parlamentarnih volitvah zmagala vladajoča proruska stranka. - Pobuda za večjo pridelavo krompirja na Goriškem.

Tukaj je posebna jesenska serija štirih pogovorov Cosmo podkasta, kjer Flora Ema Lotrič gosti izjemne ženske iz različnih industrij. V vsaki epizodi se poda v globino njihove osebnosti in razkriva ključne lastnosti, ki so prispevale k njihovemu neverjetnemu uspehu. Ponosni pokrovitelj pogovorov je Zalando, ki v tem trenutku ponuja čudovite jesenske trende. Za vsakega se nekaj najde, zato skoči na spletno stran ali aplikacijo in si poglej, kateri kos te najbolj pokliče. Maja Ferme je ena najuglednejših slovenskih modnih oblikovalk in prva Slovenka, ki je predstavila svojo modno revijo v New Yorku. Sodelovala je s številnimi domačimi in svetovnimi zvezdami, med njimi Monico Bellucci in Anno Netrebko. Nedavno sta ambasadorja njene prestižne linije Premium Ferme postala tudi košarkar Goran Dragić in njegova partnerica Greice Murphy. Poleg vseh profesionalnih uspehov pa je Maja tudi predana mati in žena, ki se je skupaj z družino nedavno podala na enoletno potovanje okoli sveta. V tem podcastu bo razkrila zanimive zgodbe in spoznanja o svojih izjemnih dosežkih, tako v poslovnem kot osebnem življenju. 00:00 - MAJA FERME 3:10 - Poseben odnos z možem 7:50 - Postavljanje prioritet 9:00 - Kemikalije v oblačilih 12:50 - Zavestni nakupi 17:30 - Kako privabit mlade k trajnostni modi 24:35 - Podpiranje slovenskih proizvodov 28:45 - Največje težave mladih oblikovalcev 32:20 - Kako je postala (tudi) podjetnica 35:20 - Vloga mentorjev 36:20 - O sodelovanju z G. Dragićem in njegovo Greice 40:20 - Najboljši nasvet od Greice Murphy 42:35 - Kako vzgaja hčerko Paris Noa 45:50 - O njihovi poti okoli sveta 58:57 - Kaj si Maja najbolj želi? Več o Maji Ferme: https://majaferme.com/ https://www.instagram.com/majaferme/ Več o Flori Emi: https://floraema.com/ https://www.instagram.com/floraema/ #cosmopolitan #slovenija #podcast #majaferme #floraemalotrič #moda #trajnost #potovanja #lepota #fashionweek #gorandragić #greicemurphy #modnaznamka #premiumferme

Ekipa raziskovalcev v Združenem Kraljestvu je razvila novo napravo, ki s pomočjo tehnologije svetlobnih valov meri aktivnosti v dojenčkovih možganih. Naprava naj bi ponudila najbolj celostno sliko dogajanja v nevronskih omrežjih najmlajših. Predstavljajte si, da bi res dobro razumeli, kaj se dogaja pri poslušanju, gledanju in drugih kognitivnih nalogah. Ali pa razumeli kaj se dogaja v možganih otrok z avtizmom, disleksijo in podobno. Za dobro jutro kličemo v Cambridge, kjer deluje dr. Liam Collins Jones, prvi avtor študije. Pripravlja: Mojca Delač.

Eden lepših otroških spominov generacije, rojene v osemdesetih, je čas, preživet na otroških igriščih. Sprva smo bili tam s starši, ki so se sem ter tja celo zagugali z nami, pozneje smo takoj po šoli tja zavili sami in tam viseli do mraka. Med poletnimi počitnicami so bile naše tudi vse ulice okoli igrišč in otroški vrišč je tako glasno odzvanjal med bloki, da se je skozi okno marsikdaj zaslišal nejevoljen vzklik kakšne starejše gospe, naj za božjo voljo vendarle vsaj malo utihnemo. Igrišča ne damo, novi slovenski mladinski film režiserja Klemna Dvornika, je poskus obuditve tistega živahnega blokovskega dogajanja. Dvanajstletna Alma se priseli v nov del Ljubljane in takoj pade v nemilost lokalne klape, ki se sicer ne preganja več po otroških igralih, temveč po lokalnem rolkarskem parku, ampak igrišče je pač igrišče. In ko Alma s klapo podeli novico, da bodo njihovo igrišče v kratkem spremenili v navadno parkirišče, otroci zakopljejo bojno sekiro, vklopijo domišljijo ter se v slogu filma Poletje v školjki spustijo v pravi aktivistični boj z nerazumevanjem in – z bagri. Konec je seveda srečen, a največja zmaga je pravzaprav to, da jim je uspelo spomniti odrasle, kaj je v resnici pomembno in da se da vsaj samo z malo truda najti boljše rešitve. Boljše tako za naravo kot za lokalno skupnost. Posebna odlika filma Igrišča ne damo! je sproščena in naravna igra vseh najmlajših članov zasedbe, ki jo dopolnjujejo izvrstne miniaturne bravure izkušenejših igralcev, kakršna je na primer vrhunski straniščni monolog Saše Klančnika, in zelo domiselno prehajanje med klasično filmsko kamero in telefonskimi posnetki, ki so dandanes absolutno dominanten del mladinske subkulture. Klemen Dvornik ni utopist in zaveda se, da je svet današnje mladine drugačen, kot je bil v osemdesetih, a s filmom Igrišča ne damo!, ki ga bogati tudi izjemna in izvrstno uvrščena glasba, poskuša zgraditi generacijski most, s katerim se povezujejo stare vrednote z novimi. Brez pokroviteljstva ali pridige, nepretenciozno, a z izvrstno energijo in odločnim sporočilom – blokovska igrišča so več, kot kažejo na prvi pogled.

Posebna oseba v ruskih pravljicah je Jaga baba. Je čarovnica, ki priprada napol temu, napol onemu svetu in je čuvarka meje med njima. Jaz si jo predstavljam kot zgrbljeno starko s samo nekaj zobmi, malo je grbasta, ima dolg nos in koničast klobuk na glavi. Oblečena je v črne cape, v roki pa drži grčasto palico. Dobri ljudje nimajo radi opravka z njo, prav rada pa pomaga sebi podobnim, hudobnim in zoprnim. Komu je pomagala tokrat, izveš v ruski pravljici Pojdi ne vem kam in prinesi ne vem kaj Ruske ljudske pravlijce, Aleksander Nikolajevič Afanasjev, prevedla Dijana Dejak, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007, bere Nataša Holy

Piše Nada Breznik, bere Ana Bohte. Naslov zbirke petnajstih zgodb Matica Slapšaka Mračni labirinti ne bi mogel bolje, tako zgoščeno in ilustrativno, napovedati značaja te avtorjeve prve knjige za odrasle, katere značilnosti so temačnost, zavitost in izgubljanje v prepletanju resničnosti in domišljije. To niso zgodbe v pravem pomenu besede, saj v večini nimajo izrazitih protagonistov, nosilcev dogajanja. Razvejano razmišljanje je pogosto podkrepljeno z moralnimi poduki, ki imajo značaj bibličnih in apokaliptičnih prerokb in sodb, v njih se prepletajo prividi, fantazme, prizori iz sanj in omam, ki jih predstavljajo simbolni liki in pojavi, kot so Snežna kraljica, Angel usode, skrivnostna silhueta z ognjem in mečem in podobni. Svoboda je v svoji večpomenskosti pojem hrepenenja; stopnišča, ki se brez zaključka vzpenjajo nekam v višave, so poti do nedosegljivih ciljev. Pridigarski, nekoliko privzdignjeni ton nekaterih zgodb daje besedilom značaj parabol ali alegorij. Pogubljenje je pogostejše od razsvetljenja, in kljub sicer redkim podobam raja je zadnje dejanje zadnje zgodbe pričakovan konec vsega. Vsekakor pa se avtor na svojstven način kritično loteva aktualnih tem, kot je položaj umetnosti, dotika se filozofskih in verskih vprašanj, etičnih norm, potrošništva, uničevanja naravnih virov, moralnega propada, ki se kaže v izpraznjenosti, izprijenosti, pohlepu, pomanjkanju empatije, odvisnostih in še marsičem. Med zgodbami izrazito izstopa realistična pripoved z naslovom V ritmu, ki ima vse značilnosti kratke zgodbe in govori o fantu, ki ga dekle zapusti zaradi njegovega igranja v bendu, hkrati pa mu tudi člani tega benda pokažejo vrata, ker je drugačen, ker je njegova glasba drugačna in zanje nesprejemljiva. V nekaterih zgodbah se vrstijo opisi najbolj pokvarjenih in nagnusnih dejanj, ki se porodijo v vijugah človekovega uma in ga tako pomanjšanega na gole nagone spremenijo v pošast. Prav opis skrajno krutih kriminalnih dejanj je tema zgodbe Dobri in zli, ki govori o okorelih zločincih, ki ne poznajo sočutja in še manj usmiljenja in imajo izgovore za še tako brutalna zločinska dejanja. Razkrivajo jih obsojenci sami v odkritih pogovorih. Če iščemo ali kot bralci želimo imeti neko poanto, se prav ob zgodbi, ki ima realističen okvir, zanimivo dogajalno prizorišče in privlačno notranjo dinamiko morda vprašamo, v čem je njena poanta? Je to strah pred tujci, so to predsodki in če so, zakaj ravno v mestu priseljencev z vseh vetrov, v New Orleansu, mestu neštetih kultur in tradicij, kjer popotnik Willem Blackwood, ki prihaja iz rodnega New Yorka, doživi pravo invazijo grozljivih zgodb o skrivnostnih mučenjih, umorih in izginotjih ljudi, zlasti tujcev. Zgodbe mu z užitkom natrosijo gostje lokala Old Bucket, ko še ni niti utegnil dobro odložiti kovčka. Nekateri, čeprav redki slikoviti in živahni prizori kaj hitro obledijo, posivijo in se spremenijo v permanentno depresijo. Kot na primer v Kalejdoskopu, v katerem kot sramežljiv optimističen obet na koncu zgodbe poblisnejo le pisana stekelca te naprave. Posebna zanimivost knjige Matica Slapšaka Mračni labirinti so ilustracije, ki odlično ponazarjajo besedila. Na njih so stopnišča, geometrijsko razsekani obrazi, sive silhuete, mehansko bitje po podobi človeka in druge stilizirane in prekrivajoče se podobe. Kot piše v pojasnilih, so nastale s pomočjo programa za likovno umetno inteligenco. Navodila v zvezi s slogom pa izhajajo iz konstruktivizma in suprematisma brez omembe imen konkretnih ustvarjalcev. Če v primeru ilustracij sprejmemo umetno inteligenco kot zanimivost, pa nam je lahko v tolažbo, da so Mračni labirinti vendarle kreacija živega avtorja in njegove domišljije, kakorkoli jih že sprejemamo.

Vsa slovenska vozila potujočih knjižic na leto prevozijo 131 tisoč kilometrov, kar je več, kot če bi trikrat obkrožila svet. Obiskuje jih 20 tisoč članov, ki si na leto izposodijo približno 700 tisoč enot gradiva. Obiskujejo 830 postajališč v 90-ih slovenskih občinah in 15 postajališč na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji. Ljubljanska in mariborska potujoča knjižnica letos zaznamujeta 50 let delovanja, prvi bibliobus pa je na slovenske ceste zapeljal leta 1973 v Kopru. Kakšen je vozni park slovenskih potujočih knjižnic in kako drugačno je delo v potujoči knjižnici od dela v navadni, smo izvedeli tudi na Festivalu potujočih knjižnic, ki je potekal prejšnji četrtek v Ljubljani.

Mislili smo da rečenica: "I ušli smo u peti sat podkasta..." nikada neće biti izgovorena, ali izgleda da nam je to pošlo za rukom. Uživajte u preko 4 sata sjajne i zanimljive priče o serijama, filmovima, knjigama i Evroviziji, u koju smo se udubili sa našim dragim Dejanom Nikolićem, osnivačem Njuz.net i kolegom podkasterom @historycast_rs i @founderfriendly Posebna poslastica je najobimniji pregled sukoba koji bukti na rep sceni, između Drake-a i Kendric-a Lamara, za koji niko (sem Viktora) ne zna kako je i zašto počeo. --- Kripto voleti: Viktor BTC bc1q4estcdlypugcz5hnwd8z0gl64lmh6l2lsy23yt Nenad BTC 1AcKQwLtpnd9CmYD1N26tGtiBZaD8Jtb7M (ostali kada otvore) Od sada nas možete podržite i na YouTubeu: https://www.youtube.com/channel/UCbYHvSoOkkHfhPTNkz4RmQg/join Budite vi sponzor podkasta na Patreonu: https://www.patreon.com/njuz Kupite NJUZ majice: https://www.dechkotzar.com/sr/tag/njuz/ --- Audio podcasti: Deezer https://www.deezer.com/en/show/1736292 Soundcloud https://soundcloud.com/njuz-net Apple https://podcasts.apple.com/us/podcast/njuznet/id1531300158 Spotify https://open.spotify.com/show/5M6FZXlro5U1bmjgj8xWiN Google https://podcasts.google.com/feed/aHR0cHM6Ly9mZWVkcy5zb3VuZGNsb3VkLmNvbS91c2Vycy9zb3VuZGNsb3VkOnVzZXJzOjg3ODUzNDAwNS9zb3VuZHMucnNz Njuzovci na Instagramu: https://www.instagram.com/je.li.savetaa/ https://www.instagram.com/nenad.milosavljevic/ https://www.instagram.com/graforidza/ https://www.instagram.com/viktorxmarkovic/ https://www.instagram.com/marko_drazic/ https://www.instagram.com/vvukovv/

Nenadoma sama, tretji celovečerni film francoskega režiserja in scenarista Thomasa Bidegaina, je klasični film preživetja. Zgodba, ki dramaturško učinkovito korak za korakom stopnjuje napetost in ves čas dogajanja spretno obdrži gledalčevo pozornost, spremlja Lauro in Bena med največjo preizkušnjo ne le njune ljubezenske zveze, ampak kar življenja. Par, ki ni ravno v najsrečnejšem obdobju svojega razmerja, si od samotnega potovanja z jadrnico obeta nekakšno prevetritev, nikakor pa ni pripravljen na psihični in fizični vihar, ki ga doleti, ko tik pred zimo obtiči na samotnem otoku. Ko upanje, da ju bo kdo našel v razmeroma kratkem času, dokončno splava po vodi, privrejo na plan vsa zamolčana čustva, očitki, skrivnosti, laži in obtoževanje, okrepljeni s strahom in bojem za preživetje. Kajti zima je vse bliže, hrane in goriva pa je vse manj … Posebna odlika filma Nenadoma sama, sicer posnetega po istoimenskem francoskem romanu, je enakovredna karakterizacija obeh glavnih oseb. Oba enakomerno prehajata med svetlejšimi in temnejšimi platmi človekove osebnosti, oba na trenutke delujeta nepremišljeno, celo sebično, oba znata biti izredno kruta, oba sta hkrati krivca in žrtvi nastale situacije. In oba imata drug drugega neskončno rada. V prvi polovici zgodbe je s klišejskim odnosom ''brez skrbi, bom jaz poskrbel za vse'' v ospredju Ben, pozneje pa se pozornost preusmeri na Lauro; to njenemu značaju omogoči širok razvojni lok, precej neznačilen za ženske like v tovrstno zasnovanih filmih. Igralka Mélanie Thierry je priložnost izvrstno izrabila in Lauro iz tesnobne, jokave, nezadovoljne in nezadovoljene opazovalke spretno preobrazila v aktivno in odločno iskalko rešitev, pri tem pa Benov lik – igra ga Gilles Lellouche – prav ničesar ne izgubi, prej nasprotno. Poleg čudovitih posnetkov neskončnega oceana in zaledenelih gora južnega pola film Nenadoma sama ponuja predvsem širok uvid v precej manj čudovite globine človeške osebnosti v skrajnih, življenje ogrožajočih razmerah. Pri tem ne pretirava, kakor se rado zgodi v hollywoodskih filmih tega žanra, a hkrati tudi prav ničesar ne olepšuje. Za preživetje v izrednih razmerah so pač potrebni izredna dejanja in izjemne človeške lastnosti.

Ime tedna je postala Lia Apostolovski, skakalka v višino, ki je na 19. atletskem dvoranskem svetovnem prvenstvu v Glasgowu osvojila bronasto kolajno, sedmo slovensko medaljo na tovrstnih tekmovanjih. V finalu je preskočila 1,95 metra s čimer je izenačila svoj osebni rekord, tretje mesto na SP pa je tudi največji uspeh v karieri. Kandidatki sta bili še: Dominika Novak Mlakar, vodja preventivnega programa za odkrivanje raka na debelem črevesju in danki Svit, ki praznuje 15 let delovanja. V tem času so ob pomoči programa odkrili več kot 31.000 predrakavih sprememb in 4100 primerov raka. Zaradi programa Svit sta raka na črevesju in danki ta hip peta najpogosteje odkrita raka v Sloveniji in ne več druga, kot je bilo pred uvedbo programa. Tina Vrščaj, prevajalka in pisateljica, katere roman Na Klancu je Konzorcij nagrade Evropske unije za književnost izbral za enega od 13 nominirancev za leto 2024. Na Klancu je zgodba o mladem paru v zakotni vasici, ki se dotika sodobnih tem, kot so partnerski odnosi, iskanje sozvočja z naravo in prekletstvo sodobnih tehnologij, ki načenjajo človeške stike.

Posebna zgodba Evropskega srečanja mladih je v poplavah prizadeta župnija Ljubljana Zadobrova.Na nočnih pogajanjih sta vodstvo Engrotuša in sindikat Tuša sklenila dogovor glede zvišanje osnovne plače, zato so trgovine danes odprte.Največji izziv leta 2024 bo za Slovenijo sanacija po poplavah.Dialog med gospodarstvom in vlado je povsem zastal. Ali bo slednja storila kaj več za oživitev?Vreme: Pooblačilo se bo, najpozneje na severovzhodu države. Ponekod v zahodnih krajih bo že zjutraj rahlo deževalo, proti večeru pa se bodo padavine okrepile.Južna Afrika s tožbo na mednarodno sodišče v Haagu. Izraelu očita izvajanje genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi.Kemijskemu inštitutu zelena luč za center za brezogljične tehnologije v Zagorju ob Savi.Vatikan letos v luči šestih obiskov papeža Frančiška po svetu, sinode in pomembnih dokumentov.Cerkev v Sloveniji letos posebej zaznamovali temi odnosa do življenja ter prisotnosti vere v javnem prostoru.

Planiraš li kreirati posebnu ponudu u sklopu blagdana? Kraj godine je savršena prilika da svoje usluge ili proizvode zapakiraš i ponudiš na nov, svjež i uzbudljiv način. Zamisli samo kako opušteno ulaziš u novu godinu nakon što je tvoja blagdanska ponuda nadmašila sva očekivanja... Ako još ne znaš kako bi ta ponuda mogla izgledati, imam savršenu epizodu za tebe. U ovoj epizodi s tobom dijelim 9 različitih ideja kako blagdansku ponudu učiniti NEODOLJIVOM. Sljedećih tisuću: Za 50% popusta prilikom prijave unesi kupon KBMU7TO8TR ili se prijavi izravno putem LINKA: https://membership.teatime.com.hr/sljedecih-tisucu-checkout/?coupon=KBMU7TO8TR Epizode koje spominjem: 97: Posebna ponuda koja ne podrazumijeva snižavanje cijene https://youtu.be/sYb6Q1CSShM?si=okF52fegdH_p6z2z Ostani u toku: Newsletter - https://content.teatime.com.hr/newsletter Instagram - https://www.instagram.com/teazavacki E-mail - tea@radimposvom.com.hr

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V tretji in zadnji epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim junakinjo in junaka. David Zupančič je specializant infektologije, pisatelj ter avtor knjige Življenje v sivi coni in prihajajoče knjige Znanost mirnega življenja. Marjeta Ferlan Istinič je vodja oddelka za upravljanje nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA, nad katerim bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje. V današnji epizodi govorimo o Nacionalnem programu duševnega zdravja MIRA, ki poteka od leta 2018. Kakšni so rezultati in kaj vse se načrtuje do leta 2028. Govorimo tudi o učenju tehnik mirnega življenja, čustvovanja in poti do boljšega počutja. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moja sogovornika in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junaki3 Pogovor za zadnjo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://www.youtube.com/watch?v=_-QcT5yFExI Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V drugi epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim dve junakinji. Saro Isaković, olimpijsko podprvakinjo v plavanju, diplomirano psihologinjo in predavateljico in dr. Andrejo Mikuž, specialistka klinične psihologije v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana.  V današnji epizodi govorimo o izzivih posameznikov in družbe kot celote na področju duševnega zdravja, o upravljanju pričakovanj staršev do otrok, (samo)umirjanju, zakaj potrebujemo dobre in kakovostne javne prostore za igro in preživljanje kakovostnega prostega časa, kako moramo izboljšati odnose med seboj in prepoznavati tudi nestrpnost do otrok v okolju. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moji sogovornici in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junakinje2 Pogovor za drugo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://youtu.be/JXagitmBLdM?si=60XvoR9qVrQu3vPN⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V prvi epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim Niko Erčulj, ustvarjalko vsebin in vplivnico, ter Nušo Klepec, magistro psihologije, svetovalko in strokovno delavko, ki prihaja iz nevladne organizacije LOGOUT – Centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta. Z Niko in Nušo govorimo o izzivih, ki jih imamo posamezniki in družba na področju odgovorne in zdrave uporabe interneta, družbenih omrežij in ostalih zaslonov, ki nas obdajajo v vsakdanu. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moji sogovornici in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junakinje1 Pogovor za prvo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://youtu.be/qpZoLRzyTMo?si=qJd2VvNcxHLp5S9q Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

Tudi ta teden je minil v znamenju rumenih novic o prestopih, združitvah in še čem. Primož gre v Boro, Tadej je tretjič zapored zmagal Lombardijo, Matej je svetovni prvak v gravlu. Še kaj? Prisluhni! Posebna zahvala gre Mateju Drinovcu za odlično potico. Hvala!

Posebna obletnica mature Gimnazije so temelj našega srednješolskega sistema, čeprav nikoli ne potihnejo niti natolcevanja, da jih je preveč, maturanti pa nebodigatreba storilnostno naravnane družbe. Takšne obtožbe pa niso nove in v oddaji Sledi časa se bomo posvetili odločitvi o ukinitvi ene izmed slovenskih gimnazij, ki se je zgodila v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Čeprav so od takrat pretekla desetletja, pa nekdanji dijaki Klasične gimnazije Maribor niso pozabili. Ravno nasprotno. Poklonili so se ji z obsežno monografijo, ki so jo izdali pod pokroviteljstvom nekdaj konkurenčne šole, danes pa duhovne naslednice, Prve gimnazije Maribor.

Javnost pretresa informacija o fizičnem nasilju, ki se je zgodilo v Domu starejših občanov Trebnje. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so pred nekaj urami prejeli videoposnetek, v katerem se dijakinja na počitniškem delu fizično izživlja nad starejšo stanovalko. Videoposnetek naj bi sicer dijakinja sama objavila na družbenem omrežju Tiktok. Nasilje dijakinje so ostro obsodili tudi v omenjenem zavodu, kjer so žrtev zaščitili in uvedli izredni notranji nadzor. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je poudaril, da bodo socialno zbornico pozvali, naj oblikuje posebno izobraževanje glede nasilja, da bodo zaposleni dobili še dodatna znanja. Drugi poudarki oddaje: - Finančni minister Boštjančič: obdavčitev bank ne bo ogrozila stabilnosti sistema. - Statistični urad zavrača navedbe, da je šlo pri oceni gospodarske rasti za napako. - Več držav na jugu in jugovzhodu Evrope prizadele smrtonosne poplave.

Filmski režiser, direktor fotografije in montažer Karpo Godina že leta ustvarja avtorski film. Njegov opus morda na prvi pogled ni obsežen, je pa zagotovo zelo raznovrsten, predvsem pa prepoznaven, konsistenten in brezkompromisen. Godina je posnel vrsto antologijskih eksperimentalnih filmov, tri še danes vznemirljive celovečerne filme - Splav meduze (1980), Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (1982) in Umetni raj (1990) – ter nekaj dokumentarcev, med njimi leta 2002 Zgodbo gospoda P. F.. Leta 2006 je Karpo Godina za življenjsko delo pri filmskem ustvarjanju dobil Prešernovo nagrado. Umetnik je junija slavil pomemben jubilej. Marko Golja se je Karpom Godino pogovarjal leta 2013. Foto: BoBo

Čini li ti se ponekad kao da stalno pričaš o istim uslugama i istim proizvodima i više ne znaš što reći? Sve je već rečeno - od izazova koje rješavaju i rezultata koje donose, preko toga od čega se sastoje, sve do iskustava prethodnih klijenata, najčešćih pitanja i priče u pozadini. Iako znaš da trebaš dijeliti o svojoj ponudi, više jednostavno ne znaš što reći. Ako se prepoznaješ u tome, ova epizoda je za tebe. Meni najdraža strategija koja će postojeću ponudu ponovno učiniti aktualnom i zanimljivom su - paketi. U ovoj epizodi pričamo o tome kako postojeće usluge i proizvode iskombinirati u novu ponudu te isplanirati kratko i zabavno lansiranje u tvom biznisu. Nadam se da će ti ova epizoda dati neke nove ideje, a ako želiš nastaviti zajednički brainstorming - vidimo se 23.5. na radionici "sljedećih tisuću". :) Sljedećih tisuću - PRIJAVI SE: https://membership.teatime.com.hr/sljedecih-tisucu/

Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem. Posebna poročevalka mednarodne človekoljubne organizacije Amnesty International iz Irana Raha Bahraini pravi, da so v Iranu na stotine žensk, moških in otrok ubili s strelnim orožjem. Številni so umrli za posledicami brutalnega fizičnega nasilja, na tisoče ljudi je ranjenih in poškodovanih. Mnogi so zaprti v centrih za pridržanje, kjer so žrtve krutega in nehumanega ravnanja z njimi. Oblasti pa so povečale tudi rabo smrtne kazni. S čimer prav tako želijo ustrahovati ljudi in posledično zatreti proteste, ki so izbruhnili septembra lani po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute. Kaj se dogaja v Iranu, se je z Raho Bahraini pogovarjala novinarka Prvega programa Radia Slovenija Tita Mayer.

Neću otkriti toplu vodu kada kažem da živimo brzim tempom i kada sedneš sa prijateljima na kafu - razmenite hajlajtove svog života i idete dalje. Zato i ne čudi da je podkast kao žanr doživeo bum. Ljudi žele da slušaju razgovore natenane, bez međusobnih prekidanja i tenzija. Tako je i nastao serijal ŠBB KBB - "Šta bi bilo kad bilo" - pa nevidljim slovima u nastavku stoji - da se ljudski ispričamo. Gost nulte epizode je Boško Jakovljević, TV lice, model, modni kreator, ali pre svega moj prijatelj koga znam još iz osnovne škole. Oboje smo prošli iste istorijske događaje i imamo puno iskustva kada su u pitanju društveni fenomeni i život ovog grada. Jedna od tema je upravo i život u dva veka i dva milenijuma. Da li je to prednost ili hendikep. Pričamo i o fenomenima svakodnevice, algoritmima koji su nam se uselili u život. A tu je priča o tome šta se desi kada spoznaš da si u nekim životnim situacijama ispao budala, o odrastanju i sazrevanju u javnosti, pred kamerama i objektivima foto aparata. O napadima panike, ali i o tome kako izabrati bicikl i patike, kao i o tome kako su masti važne za mozak i šta je bila idealna užina sedamdesetih godina 20. veka. Posebna delicija je segment u kome predlažemo koga da guglujete, kao i u kojim ponudama kulturnog života možemo uživati ove jeseni. Slušamo se i gledamo nedeljom u 18h.

LeBron James je na vrhu lestvice strelcev Lige NBA prehitel Kareema Abdula Jabbarja, ob tej priložnosti smo pripravili posebno epizodo podkasta, gost je košarkarski strokovnjak Luka Bassin.

V tokratni oddaji gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona. Kaj je bilo na področju Slovencev po svetu storjenega v lanskem letu, kakšni so načrti za letos, kaj namerava Slovenija storiti, da bi izobražene in podjetne Slovence iz tujine privabila nazaj domov? O vsem tem smo se pogovarjali z ministrom Arčonom, ki je povedal tudi, katere slovenske skupnosti po svetu bo obiskal letos. V oddaji pogledujemo tudi v Berlin, kjer sta v slovenski dopolnilni šoli po praznikih učenje in delo že v polnem zagonu, ter v Belgijo; med drugim boste izvedeli, kaj spontanega Slovenci vnašajo v belgijsko družbo.

Piše: Ana Hancock Bereta: Jasna Rodošek in Igor Velše Smisel rože je avtobiografija, ki pa se zaveda svoje literarne narave. To je še posebej očitno v poglavjih, imenovanih »komentar«, v katerih Ivo Svetina secira svoje preteklo literarno ustvarjanje, natančneje mladostno ljubezensko poezijo, s hvalevredno samokritičnostjo. Če povzamemo za avtorjem, ne gre za knjigo spominov, temveč za interpretacijo, ki je vedno tudi mistifikacija. Vendar pa se zdi, da med pripovedovalcem in avtorjem ni razkoraka. Naslovna roža predstavlja življenje, sicer polno lepote, a krhko in efemerno kot cvetlica, o kateri Svetina pravi, da je »kar najbolj ustrezna prispodoba negotovega, radostnega, čudovitega življenja, ki ga lahko upihne že nekoliko močnejši veter«. Smisel rože je tako, precej očitno, smisel življenja. Edino, za kar se sprva zdi, da kljubuje minljivosti, je literarno ustvarjanje, natančneje poezija. Poezija, ki bi ubesedila bistvo življenja, bi postala ne le neminljiv ekvivalent življenja, temveč zaradi svoje dolgoživosti temu tudi nadrejena. Glavni lik se tu znajde pred vsaj dvojno nezmožnostjo. Ne le pred nezmožnostjo ubesediti v meri, kot si je zamislil, pred razmikom med predstavljanim in uresničenim, temveč tudi, da s tem početjem zamuja tisto, kar je želel ovekovečiti. To pa so predvsem romantični odnosi, ali kakor Svetina povzema za Šalamunom: »da je pisanje pesmi, takrat, ko žena spi in bi moral biti ob njej, znamenje vrhunske sebičnosti«. A tudi odnosi z ljudmi so že vnaprej zapisani minljivosti. Ženske so, čeprav jim poleg poezije velja osrednje zanimanje, zreducirane na seksualni objekt in zunanjo lepoto. Jezik je slikovit in nazoren, poudarek je na občutenju trenutka, kakor se kaže subjektu. Besedišče je razkošno, s številnimi redkimi in arhaičnimi besedami. Avtor se večkrat sklicuje na eminence slovenske literarne misli in klasike svetovne literature. Odlomki iz njihovih del so posejani skozi ves roman. Povedi so razvejane, z mnogimi podredji. Slog je večinoma privzdignjen, vendar dosledna nazornost vodi tudi v skorajda naturalistične opise manj nežnih dogodkov, kar v delo vnaša nekoliko surovosti. Še zlasti poetični in doživeti pa so opisi narave, vedut, delov dneva in daljnih obmorskih mest, kraja, kjer se hrepenenje še najbolj približa potešitvi. Posebna pozornost je namenjena barvam in svetlobi ter občutkom, ki ga te zbujajo v subjektu. Potovanja so, poleg spolnosti, uživanje v snovnosti, tisto pravo življenje, ki ima smisel v samem sebi. Tesnoba, ki se poraja iz zavedanja, da minljivosti naposled ni mogoče ubežati, obseda glavni lik, verjetno Svetino samega, in predstavlja edino stalnico življenja. Neizčrpen vir nemira je tudi skorajda shizofrena zahteva po ustvarjanju, ko bistva ni mogoče izraziti z besedami, hkrati pa je pisanje edini dokaz, predvsem samemu sebi, da smo živeli. Ali kakor bi dejal pripovedovalec: »Kje je tu smisel življenja? ... Moje bistvo se ne izraža ne z besedami ne z mislijo … Mar ni bilo dovolj, da sem življenje živel, da sem srečal več ljudi, kot se je nabralo bralcev mojih knjig?! ... Pisati o sebi pomeni, da ne verjamem, da sem sploh živel, če ne pustim sledov …« Smisel rože je neke vrste razvojni roman, kjer je odnos do literature osrednjega pomena. Prek poskusa ubeseditve neubesedljivega, literature kot terapije, spomenika življenju, do sprijaznjenja, da je literatura sama sebi namen ali kakor proti koncu romana ugotavlja pripovedovalec: »To nikakor ni zdravilo, to so nabrekle, patetične besede«. A odpoved poeziji, tako kot odpoved alkoholu, nikakor ni lahka in nepovratna.

FEJMRČ! : fejmici.si Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: https://tinyurl.com/y2uyljhm Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - https://tinyurl.com/yxrkqgbc 5€ - https://tinyurl.com/y63643l5 8€ - https://tinyurl.com/y62ywkmt Motitelja: - Gašper Bergant https://www.gasperbergant.si https://www.instagram.com/gasper.bergant/ - Žan Papič https://www.zanpapic.si https://www.instagram.com/zanpapi/ Produkcija: warehousecollective https://www.warehousecollective.si Grafična podoba: Artex https://www.facebook.com/artextisk

Gost dvadeset druge epizode profesor Amir Durmić. Profesor Amir prije svega ima jednu veoma interesantnu životnu priču, koja može poslužiti svima kao nauk. Rođen je kao jetim, poput našeg voljenog Poslanika salallahu alejhi ve selem, i njegov babo je preselio prije njegovog rođenja, što je u mnogome odredilo njegov život, jer je prve svoje životne korake napravio u okrilju oca svoje majke, poznatog krajiškog imama Sulejman ef. Kajtazovića, koji mu je usadio ljubav prema vjeri, koji je zaista volio svoj poziv, i često govorio da se i sto puta rodim opet bih bio hodža. Put sticanja znanja profesora Amira je također specifičan, bio je prva generacija studenata na Islamskom pedagoškom univerzitetu u Bihaću, zatim preko Jordana odlazi u grad Allahovog poslanika, Medinu Muneveru, o kojoj kaže da je u njoj najsretnije dane proveo u svom životu.  Po povratku u BiH, svakodnevno je punih deset godina prisjećao se ovog plemenitog grada. Posebna je ljubav prof Durmića prema poeziji, i sam je autor nekoliko prelijepih pjesama, a nedavno je izašla iz štampe i knjiga Divan imama Šafije čiji je prevodilac prof Amir, kojoj smo posebnu pažnju posvetili zbog same zahtjevnosti projekta. Da bi se neko prevodio neko djelo potrebno je da podjednako poznaje i svoj i jezik sa kojeg prevodi, a naročito je to zahtjevno kada je u pitanju poezija. Pričali smo i o njegovoj iznimoj ljubavi prema knjigama, s obzirom da je profesor posvečeni čitalac, što je i svakako značajno da bi bio dobar prevodilac. Čitanjem čovjek dobija pojam o dobrom izrazu, riječi su profesora koje su nam ostale posebno urezane. Kako se zaštiti od loše knjige i lošeg prjevoda, neka su od pitanja na kojima smo tražili odgovor. Razgovarali smo i o vrijednostni sticanja znanja u Medini i mesdžidu Allahovog poslanika salllahu alejhi ve selem, i o alimima koji su ostavili najveći utisak na profesora. Po povratku u BiH  uključuje se u mnoge hairli projekte i akivnosti, a na ono na što je posebno ponosan jeste dvadesetogodišnje iskustvo profesora islamske vjeronauke, kroz koju je utjecao na generacije formiranja mladih ljudi. Također, profesor je bio asistent na Islamskom pedagoškom univerzitetu u Bihaću, te dugogodišnji urednik postala minber.ba. Ovakva biografija garantuje zaista bogat sadržaj ove epizode i vjerujemo da će svim slušaocima biti nešto sasvim novo i posebno u odnosu na ono što su dosad slušali.

Velika nam je čast da smo u dvadeset prvoj epozodi podcasta “Putokaz” imali priliku ugostiti hfz. prof. dr. Hakiju Kanurića. Uvaženi profesor iako nosi ogromno znanje, odlikuje se izraženom skromnošću, a mi smo nastojali da izvučemo što više o njemu i njegovom islamskom opusu. Posebna privilegija ove epizode jeste što je to ustvari razgovor dvojice doktora šerijatskog nauka, jer je voditelj ove epizode bio hfz. dr. Rusmir Čoković, što je bilo razlogom da se otvore mnoge aktuelne teme i da se sa jednog akademskog nivoa ponude odgovore. Razgovaralo se o kriptovalutama, mrežnom marketingu, osiguranju i drugim savremenim pitanjima. Još jedna od posebnosti našeg profesora jeste da je njegova porodica porodica hafiza. Petero hafiza je puno u jednom mjestu, a u kući Kanurića ih je upravo toliko, a sin Hamza je pred komisijom proučio Kur'an za sedam sati. Prof Kanurić predaje na više predmeta na Islamskom pedagoškom fakultetu u Bihaću, ima redovne katedre i halke u više džamija, autor je više knjiga od kojih bi posebno istakli knjigu Imanski odgoj, dio je redakcije časopisa el Asr i još mnogo toga. Sve to garantuje korisno i poučno provedeno vrijeme slušajući i gledajući ovu epizodu.

Jaz? Umirjen? S slušalkami na ušesih? Zakaj pa ne! Na svetovni dan duševnega zdravja smo v začetku oktobra 2022 na Avdiofestivalu pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja. Radijski poslušalci Samoumiritve psihiatra, prof. dr. Boruta Škodlarja, že zelo dobro poznate, na delavnici pa se mu je pridružil tudi David Zupančič, dr. med., specializant infektologije in spletni vplivnež, ki je v svet avdio produkcije zaplul s podkastom Umetnost Lenarjenja, v katerem se loteva tudi tem čuječnosti in duševne dobrobiti. Sodelovala sta že kot profesor in študent, tokrat pa sta ponovno združila moči! Pogovarjali smo se o izzivih premagovanja stresa in razburkanosti notranjega sveta, naredili pa smo tudi dve praktični vaji samoumirjanja! Več na: https://www.avdiofestival.si/

Vabimo vas, da prisluhnete drugemu delu besedila Pie Brezavšček Med egom in skrbjo. Nekaj opazk o neodvisni uprizoritveni sceni. Prek modelov umetnika-producenta in etike skrbi svoj premislek avtorica namenja novim generacijam scenskih umetnic in umetnikov in nadaljnjemu razvoju slovenske neodvisne uprizoritvene scene. na fotografiji: MIlan Tomašik, Andreja Rauch Podrzavnik, Jaka Berger v uprizoritvi Posebna izdaja #3, Moderna galerija, 2021, foto: Nada Žgank, vir foto: www.zavod.federacija.si

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu v letnem govoru o stanju Evropske unije v ospredje postavila vojno v Ukrajini ter njene gospodarske in socialne posledice za Evropo. Posebna gostja Evropskega parlamenta je bila žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska, predsednica Von der Leynova pa je napovedala, da bo vnovič obiskala Kijev. Drugi poudarki oddaje: - Direktiva o minimalni plači nov temelj za boljše delovne pogoje zaposlenih v Evropski uniji. - Minister Bešić Loredan: po Evropi ne bo strožjih covidnih ukrepov, države stavijo na odgovornost. - Skupnost občin želi zaradi inflacije za to in prihodnje leto višje povprečnine.

V avgustovski katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar spregovoril o svetnikih, ki so naši vzorniki in pomočniki na poti v nebesa. Posebna pozornost je bila posvečena Mariji, saj smo v marijanskem mesecu ter Magdaleni Gornik, za katero je bilo novembra 2021 izdano dovoljenje, da se lahko začne uradni postopek za beatifikacijo in kanonizacijo.

To celebrate Statehood Day, we hosted Frances Urbas Johnson in the studio. Listen to the holiday chat. - Ob praznovanju Dneva državnosti smo v studiu gostili Frances Urbas Johnson. Prisluhnite prazničnemu klepetu. 

To celebrate Statehood Day, we hosted Frances Urbas Johnson in the studio. Listen to the holiday chat. - Ob praznovanju Dneva državnosti smo v studiu gostili Frances Urbas Johnson. Prisluhnite prazničnemu klepetu.

Mihi s Sašom Hribarjem in Ksenijo Horvat o tem, zakaj novinarji RTV Slovenija danes stavkajo. Posebna stavkovna izdaja Spetka v ponedeljek. Mihi, Sašo in Ksenja o tem, zakaj RTV stavkaMihi s Sašem Hribarjem in Ksenijo Horvat o tem, zakaj RTV stavka.

Uskršnje izdanje podkasta od kog nema ko nije odlepio "Dobar loš zao" je pred vama! Prvi deo emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković posvetili su vanrednim beogradskim izborima koje je Đilas tražio, a Vučić mu ih dao. Nezaobilazno je bilo i naslađivanje predsednikovim mukama da zadrži zadnjicu na dve stolice, u čemu je trebalo da mu pomogne i defilovanje Z ekipe po beogradskim ulicama. Posebna poslastica je analiza hapšenja Darka Šarića i maštanje o predstojećim hapšenjima. Ono zbog čega će ova epizoda DLZ postati istorijska je gost - član Glavnog odbora SNS, Bratislav Jugović, "jedini normalan među 700.000 članova ove organizacije", kažu autori DLZ, a on tvrdi da ih ima još. Razgovor je sve vreme bio glasan, polemičan i pun uletanja u reč, a crvene linije pristojne komunikacije pređene su svega nekoliko puta. Jugović je govorio o sankcijama Rusiji, evropskom putu Srbije, uvažavanju koje članstvo SNS gaji prema dr Nebojši Stefanoviću, a izjavio je da će odlazak Aleksandra Vučića sa čela SNS tu stranku značajno oslabiti, jer više neće biti njegovog imena na glasačkim listićima. Štaviše, Jugović tvrdi da na predstojećim lokalnim izborima u rodnom Čačku neće glasati za SNS. U Magarećem kutku ćete slušati predavanje iz političke biologije o zunzarama, hijenama i usamljenom vuku. DLZ, samo na našem portalu!

Svet srlja u propast, ali to ne važi za vaš omiljeni podkast! U novoj epizodi "Dobar loš zao" Nenad Kulačin i Marko Vidojković izučili su paletu boja koje su se pojavle na Vučićevom licu, posle posete nove nemačke ministarke spoljnih poslova, Analene Berbok. Posebna nijansa crvene pojavila se na voditeljskim licima posle priloga o uporednom automobilskom slavljenju rasturanja Ukrajine u Moskvi i Beogradu, a zabeležen je još jedan trenutak kada je firer lično učestvovao u reanimaciji osobe dovučene na njegov skup. Aleksandar Alek Kavčić, elektroinženjer iz SAD i filantrop koji je zapeo da svim srpskim osnovcima pokloni školske udžbenike uvaženi je gost u drugom delu emisije. Puno se pričalo o srpskoj prosveti, nevoljama na koje naleće na svom dobročiniteljskom putu, dotakli su se malo i političke scene, ali i fenomena da i pored propale prosvete i sve lošijih rezultata naših đaka na PISA testovima, ova zemlja i dalje rađa genijalce. U Magarećem kutku moći ćete da prisustvujete istorijskom trenutku kada gost ulaže Kviska da ne bi komentarisao Acu Lukasa. DLZ, samo na našem portalu! Podelite ovu epizodu na vašim društvenim mrežama, moli vas magarac Sima!

Ob klasičnem poležavanju ob bazenu idiličnega hotela Ikador v Opatiji, se Gospoda tokrat lotita poletnega branja. Vse naslove lahko najdete pri Mladinski knjigi. Posebna zahvala gre Matteju iz Luxury Slovenia! Gosposki plašči vas čakajo na www.gospoda.si

Dan z dežurnim prognostikom. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Vremenski portal Vremenska napoved dežurnega prognostika Posebna napoved za Slovensko primorje Posebna napoved za Gorski svet Splošna vremenska napoved v tekstovni obliki