Podcasts about ponovitev

Ime meseca aprila je postala Lara Ulčakar, raziskovalka, ki je skupaj z ekipo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko prvič javno demonstrirala tako imenovano kvantno prepletenost. Ponovitev zgodovinskega eksperimenta, ki so ga pripravili ob mednarodnem letu kvantne fizike, potrjuje pravilnost kvantnega opisa sveta in odpira vrata varni kvantni komunikaciji.

Profesorica socialne psihologije dr. Metka Kuhar (FDV) v Ultrazvoku svetuje, kako se v odnosih lahko postavimo zase; kako postavimo meje in rečemo ne. Pojasni, kaj je v ozadju agresivne ali pasivne komunikacije in razloži, kaj je asertivnost. Kako pa na komunikacijo in odnose vplivajo travmatični dogodki iz otroštva? Ponovitev oddaje. Foto: FDV

20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.

Ime tedna je postala Lara Ulčakar, raziskovalka, ki je skupaj z ekipo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko prvič javno demonstrirala tako imenovano kvantno prepletenost. Ponovitev zgodovinskega eksperimenta, ki so ga pripravili ob mednarodnem letu kvantne fizike, potrjuje pravilnost kvantnega opisa sveta in odpira vrata varni kvantni komunikaciji. Foto: STAKandidatki sta bili še: Jana Kolar, ravnateljica NUK-a, kjer so z ekipo ob 130-letnici ljubljanskega potresa pripravili video, ki s pomočjo orodij umetne inteligence oživlja zgodovinske fotografije. Video gledalca popelje med katastrofalne posledice potresa in prikazuje, kako kulturna dediščina v digitalni obliki odpira nove možnosti pripovedovanja zgodb, digitalni asistent pa omogoča še interaktivno raziskovanje. Ajša Sivka, slovenska košarkarska reprezentantka, ki so jo na naboru lige WNBA kot deseto izbrali pri ekipi Chicago Sky. 19-letnica je tako postala prva Slovenka, ki so jo izbrali v prvem krogu, skupno pa šele druga, ki so jo izbrali na naboru ženske ameriške profesionalne košarkarske lige.

Ponovitev oddaje o Romanu in Angeliku Tomincu, franšiškanskih patrih, borcih za socialno pravičnost, ki sta med drugo svetovno vojno kljub drugačni odločitvi cerkvenih vrhov sodelovala z odporniškim gibanjem, po vojni pa pristala pod nenehnim nadzorom novonastale državeFrančiškanska patra Roman in Angelik Tominec sta se v spomin Ljubljančanov vpisala s svojo borbo za socialno pravičnost, zavračanjem sodelovanja z okupatorjem med drugo svetovno vojno in odprtostjo, ki jima je omogočala široko priljubljenost tudi izven katoliških krogov. Pater Angelik se je ukvarjal predvsem s socialnimi vprašanji, njegov mlajši brat Roman se je uveljavil kot karizmatičen duhovnik ter predavatelj sakralne umetnosti na teološki fakulteti, življenje obeh pa zaznamuje pokončnost, ki ju je spravljala v težave tako pod italijansko in nemško okupacijo kot v povojni Jugoslaviji. Njuno zgodbo, močno sprepleteno z zgodovino našega prostora v preteklem stoletju, so nam že pred nekaj leti pomagali predstaviti teolog in publicist Peter Kovačič Peršin, nečakinja patrov Tominec Barica Pintarič in frančiškanski pater dr. Silvin Krajnc, ki je kar dvanajst let živel skupaj s patrom Romanom ter o obeh bratih napisal tudi obsežno monografijo z naslovom Brata pater Angelik in pater Roman Tominec: glasnika pravičnosti in dobrote. Na tokratno velikonočno nedeljo vas vabimo k ponovnemu poslušanju oddaje, ki skozi zgodbo dveh patrov osvetli pogosto spregledano delovanje nekaterih slovenskih duhovnikov med drugo svetovno vojno, ki ji ob 80. obletnici njenega konca posvečamo vrsto oddaj Sledi časa.  Foto: pater Angelik in pater Roman

Največkrat nam primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija Človeški organizem za svoje delovanje nujno potrebuje nekatere minerale. Čeprav so z njimi bogata tako živila rastlinskega kot tudi živalskega izvora, medicinska in prehranska stroka opozarjata, da enolična prehrana lahko vodi do pomanjkanja le teh. Ljudem največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija. Za oddajo Ultrazvok je Iztok Konc doc. dr. Živo Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko, vprašal, kako do različnih mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib (PONOVITEV). Spletno mesto prehrana.si

-Socialni demokrati zahtevajo ponovitev razpisa za generalnega direktorja policije, in sicer še pred interpelacijo zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Bodo pa v SD podprli razrešitve članov sveta Agencije za energijo. Drugi poudarki oddaje: - Medtem ko se nadaljujejo izraelski napadi na Gazo, naj bi bili pogajalci blizu dogovoru o prekinitvi ognja - Na avstrijskem Koroškem na neobvezujočem referendumu podprli zakonsko prepoved vetrnih elektrarn - Cene nafte najvišje po štirih mesecih; pri nas opolnoči podražitev pogonskih goriv in kurilnega olja

Socialni demokrati zahtevajo ponovitev razpisa za generalnega direktorja policije še pred interpelacijo ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Kot je ob tem dejal predsednik SD-ja Matjaž Han, za zdaj razmišljajo o tem, da bi se vzdržali glasovanja o interpelaciji. V oddaji pa tudi o tem: - V Washingtonu optimistični, premirje v Gazi bi lahko dosegli še ta teden - V ukrajinskem napadu poškodovan plinovod Turški tok - Rutte: Članice Nata bodo morale verjetno precej zvišati izdatke za obrambo

Na sporedu je oddaja Kdo smo, posvečena Zbirki kmečkih pogonskih strojev in orodij v Gorenjih Novakih, Visoko nad Cerknim. Tam ima Silvo Čemažar muzej delujočih kmečkih pogonskih strojev iz prešnjega stoletja. Vse je obnovil, da ropočejo prav tako veselo kot pred sto leti. (Ponovitev.)

Dotaknili nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Z nami je bila članica Delovne skupine za nenasilje Darinka Klemenc.

A la francaise je bilo naslov koncertu, ki je 26. aprila 2023 zvenel v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije in na katerem je v sklopu cikla Tutti akademije za glasbo nastopil Pihalni orkester akademije. Ta od leta 2017 deluje pod vodstvom Mihe Rogina, ki za koncert vsako leto izbere vsebinsko zaokrožen program. Tokrat je torej segel po delih francoskih mojstrov, slišali bomo glasbo Lili Boulanger, Paula Faucheta in Florenta Schmitta, sama ritmično izrazna dela, v katerih se izrazi široka paleta zvočnih barv, ki jih pihalni orkester lahko prikaže z vsemi odtenki. Skladbe je orkester izvedel v izvirni francoski orkestraciji iz prve polovice 20-tega stoletja, ki predvideva tudi nekatere instrumente, ki danes niso več v uporabi, so jih pa glasbeniki nadomestili s sodobnimi alternativami. Ponovitev oddaje, ki je bila na sporedu 13.novembra 2023.

Za slovensko versko središče v Lemontu pri Chicagu bo to nedeljo velik praznik, saj bo prvo sveto mašo imel ameriški duhovnik slovenskega rodu 29-letni Martin Nyberg. V otroških letih je tam ministriral, obiskoval slovensko šolo in sodeloval pri folklorni skupini, enkrat na mesec se z družino udeležijo slovenske svete mašah in se nato na kosilu družijo s slovenskimi rojaki. Na to obdobje ima zelo veliko lepih spominov. Kot pravi, se je počutil kot član razširjene družine: “To doživljanje pripadnosti, skupne vere in kulture mi je dalo zelo pozitivno izkušnjo Cerkve in morda je to zasejalo semena zame, da sem lahko na klic k duhovništvu odgovoril z “da”.” V 30-ih letih, odkar deluje Slovensko versko središče v Lemontu, je to že šesti duhovnik slovenskega rodu.

“Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Naj z vami delim zgodbo. Z ženo sva za obletnico šla v eno izmed dražjih restavracij, saj je bil to za naju zelo pomemben dogodek in nasproti naju je sedel neki par, ki je ves večer drug z drugim komuniciral samo prek telefona. Tako smo prišli do naslednjega problema današnje družbe in to je pogovor. Ta par ni spregovoril niti besedice med seboj, saj sta bila preveč zaposlena z nekakšnim fantazijskim svetom v katerega sta se preprosto priklopila.”Tako nas bo v tokratni oddaji nagovoril Deiric McCann, s katerim smo pred leti posneli pogovor na mednarodni konferenci z naslovom: Voditelj prihodnosti, ki smo ga ponovili v tokratni oddaji.

Program papeževega obiska v Trstu.Ponovitev nove maše Damiana Črnaka in Martina Nyberga ter posvečenje Vida Grdadolnika.Blagoslov 60 klekljanih mašnih plaščev koprske škofije.Dolga noč cerkva v Avstriji.

Postavljanje gančkega majoša je več kot stoletni običaj v Gančanih v Prekmurju v spomin na prednike, ki so z dvigovanjem mlaja, imenovanega majoš, na dan pred prvim majem izražali upor zoper madžarsko oblast in hkrati opozarjali na svojo narodno identiteto. Običaj se je ohranil vse do danes, ko je Prekmurje del slovenskega ozemlja. (Ponovitev.)

Dramski igralec, dramaturg in pedagog Željko Hrs je letošnji prejemnik nagrade Marije Vere za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Vso svojo poklicno gledališko pot je ostal zvest Slovenskemu mladinskemu gledališču, lani se je upokojil. V bogati gledališki karieri je nanizal številne odmevne vloge ter utiral pot modernim raziskovalnim gledališkim praksam. Sodeloval je s Koreodramo Ljubljana, z Radiem in Televizijo Slovenija ter zaigral v več filmih. Ukvarjal se je tudi z dramaturgijo in dramaturško ustvarjal v domačih in mednarodnih zasedbah. Njegovo pedagoško delo se navezuje predvsem na Akademijo za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani, kjer je docent za zgodovino gledališča, bil pa je tudi mentor podiplomskim študentom na univerzi Goldsmith v Londonu. Leta 2017 je prejel Župančičevo nagrado za izjemne stvaritve. Z umetnikom se je pogovarjala Ana Rozman. Avtor fotografije je Luka Kaše. https://mladinsko.com/sl/ansambel/igralci/6/zeljko-hrs/

V Ukvah v Kanalski dolini je bil v petek „Večer slovenske kulture“, ki ga je pripravilo Slovensko kulturno središče „Planika“. V ospredje je prišla misel, da bi slovenska beseda v Kanalski dolini preživela, živela in se prenašala iz roda v rod. Včeraj je bila v župnijski dvorani Antona Gregorčiča v Štandrežu pri Gorici prireditev ob slovenske kulturnem prazniku, ki sta jo oblikovala prosvetno društvo Štandrež in Kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje. Ponovitev bo v sredo zvečer v dvorani Gnidovčevega doma na Mirenskem Gradu. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa bo nocoj večer Društva slovenskih izobražencev. Dr. Lenart Škof se bo pogovarjal z dr. Cirilo Toplak, avtorico monografije Naša vera: Naravoverstvo na Primorskem, ki je lani izšla pri Založbi Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis. V slovenski znanstveni prostor prinaša pomembna spoznanja v zvezi z donedavno neznanim in spregledanim kulturnim fenomenom. Gre za izčrpno študijo tradicionalnega verovanja primorskih starovercev in njihovega življenja. Monografija analizira kompleksno in v marsičem prelomno delo Pavla Medveščka - Klančarja Iz nevidne strani neba (2015), ob lastnih dognanjih avtorice na podlagi terenskih raziskav in akademskih uvidov. Knjiga bo nocoj doživela svojo tržaško predstavitev v Društvu slovenskih izobražencev. Predstavitev knjige je bila že predvidena lanskega 4. decembra, pa je bila preložena zaradi bolezni. Prof. dr. Cirila Toplak je predavateljica in raziskovalka na Oddelku za politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je tudi predstojnica raziskovalnega Centra za politično teorijo. Prof. dr. Lenart Škof je predstojnik Inštituta za filozofske in religijske študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in dekan fakultete AMEU - ISH ter tudi predsednik slovenskega Društva za primerjalno religiologijo.

Na obrobju Ljubljanskega barja, ki je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero, so zrasla kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi, koliščarjev. Kdo so bili koliščarji in kako so živeli? Ponovitev oddaje.

Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Te so morale biti čim lažje in čim čvrstejše, da je lahko prenašalec v njih nesel več vsebine. Kdo ve, kdaj so nastali lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine. (Ponovitev.)

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili fokolarina Silvestra Gaberščka, ki si že vrsto let prizadeva za edinost med cerkvami. Smo namreč v tednu molitve za edinost. Nedavno se je udeležil srečanja predstavnikov več kot 300 krščanskih gibanj in skupnosti iz Evrope, ki si prizadevajo skupaj stari celini povrniti njeno dušo. Vprašali smo ga k čemu so se zavezali in o čem so pričevali. Za vas pa smo pripravili tudi pregled drugih novic iz življenja Cerkve po svetu. Vabljeni k poslušanju!

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil prav temu vprašanju in v labodjem spevu naredil analizo temeljne značilnosti naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kakovostjo. »S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu.

Ponovitev oddaje: pripravili smo nekaj odlomkov iz ene preteklih oddaj Za življenje v kateri je bila naša gostja Alenka Rebula. Ob novem šolskem letu o tem, da nikoli ne začenjamo iz nič, ampak, kot je dejal Stephen Hawphing, gradimo na ramenih velikanov.Celotni oddaji Za življenje lahko prisluhnete v našem radijskem arhivu. Na sporedu je bila 14. avgusta leta 2021. Z gostjo se je pogovarjala Nataša Ličen.

Piše: Iztok Ilich Bere: Jure Franko Razmišljanje in razpravljanje med hojo – bodisi med sprehajanjem bodisi med daljšo potjo, samotno ali v družbi – ni nov način oblikovanja ali izmenjave pogledov. Živahno razpravljanje med gibanjem po obokanem atenskem sprehajališču sega vse do starogrških mislecev. Že Aristotel in pripadniki njegove šole, peripatetiki so svoja stališča ostrili med dolgimi sprehodi. Iz 18. stoletja je dobro znana misel Jeana Jacquesa Rousseauja, da hoja oživlja duha. V Izpovedih je zapisal, da najbolj obžaluje, da na potovanjih ni pisal dnevnika, kajti: »nikdar nisem toliko mislil, toliko doživljal, bil toliko jaz sam kakor tedaj, ko sem potoval peš. Hoja ima v sebi nekaj, kar navdihuje in oživlja moje misli,« je zapisal. Med filozofi sta o hoji v dnevnikih pisala tudi Sǿren Kirkegaard in Edmund Husserl, medtem ko sta Charles Baudelaire in za njim Walter Benjamin v urbanem okolju vpeljala koncept flanerja – urbanega pohajkovalca in raziskovalca mesta. Tudi pri slovenskih raziskovalcih in raziskovalkah je bila hoja, čeprav nereflektirana kot metoda, stalna spremljevalka raziskovalnih prizadevanj. Med drugim je, kot opozarjata avtorici, zaznamovala pohode Avgusta Pavla po porabskih vaseh ob dokumentiranju odprtih ognjišč. Podobno so se nekaj pozneje znamenite Orlove terenske ekipe, ko so prečesavale slovensko podeželje, med kraji in sogovorci večinoma premikale peš, kar je bila in je deloma še danes »samoumevna terenska praksa, prilegajoča se preučevani temi«. Nataša Rogelja Caf in Špela Ledinek Lozej še dodajata, da izkušnja premikanja rodi zgodbe, takšne, ki povezujejo svetove in nakazujejo nove poti. »Tisti, ki hodimo, pišemo, raziskujemo,« pravita, »smo del poti in potovanja, del naših zgodb, del procesa, del življenja, o katerem pišemo, ga opazujemo in živimo.« Zbornik Hodopisi – posrečena skovanka! – je zanimiv in aktualen prispevek tej tisočletni tradiciji. Natančneje ga opredeljuje podnaslov Zbirka etnografskih esejev z metodološkimi premisleki o hoji in pisanju. Je zanimiv in aktualen prispevek o literaturi, ki sega od antike do danes in se, kar je posebej pomembno, nanaša na naš prostor. Sedem esejev v jedru knjige se namreč sprehaja po obmejnih pokrajinah Istre, Goričkega, Porabja, Koroške in Julijskih Alp, pri čemer avtorici opozarjata na predhodno dialoško fazo »brušenja misli med različno formiranimi raziskovalci, končno pa vseh sedem izriše svojo sled v vmesnem prostoru med znanstvenim tekstom in esejistiko«. Knjiga tako poskuša z osredotočanjem na korake, besede in poti, prehojene ali zapisane, »osvetliti vmesni prostor, hojo in pisanje pa pri tem razume kot spoznavni proces, terensko izkušnjo, kot del dolgega pogovora, ki meandrira med okljuki življenja«. Nataša Rogelja Caf in Špela Ledinek Lozej sta v dveh daljših uvodnih spisih – in nazadnje še v epilogu – vzpostavili teoretski in metodološki okvir povezave hoje in pisanja oziroma razmišljanja med gibanjem, kakor so ga v različnih obdobjih obravnavali številni avtorji in avtorice. V hodopisih vidita etnografske dogodke, posebne zaradi svoje meditativne narave, ki hojo in pisanje, obe praksi gibanja, preizkušata kot metodi antropološkega raziskovanja. Razmisleke o pisanju in antropologiji osvetljujeta s treh zornih kotov: pisanja kot predmeta raziskovanja, kot metode antropološkega raziskovanja in kot refleksije antropološkega pisanja samega. Niz sedmih esejev v nadaljevanju začenjata s spominjanjem na lastno pionirsko izkušnjo iz devetdesetih let. Spodbudila jo je seminarska naloga, ki sta jo pozneje priredili za knjižno objavo – sami sta jo označili za fotostrip – Potepanje po poteh Šavrinke Marije. Ponovitev štiridnevne hoje po 125 km dolgi krožni poti dobrih 30 let pozneje – po sledi nekdanjih istrskih kmetic-trgovk ter lastnih stopinj – od Gračišča v notranjosti Istre do Trsta, ima seveda več v metodološkem smislu pomembnih časovnih zamikov. Sledi šest hodopisnih esejev, ki se dogajajo ob robu slovenskega sveta: na Goričkem, v Porabju, na Koroškem, v Julijskih Alpah in Novi Gorici. Zadnji hodinar – tako označen, ker je na pot šla širša skupina raziskovalk – pa se kot skorajda detektivsko početje odvije vzdolž reke Rižane od izvira do izliva pri Ankaranu. Po mnenju avtoric prav ta sklepni zapis – ker tudi reka ne miruje – najjasneje izriše metodo pisanja v povezavi s hojo.

Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala pomen vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, nekateri pa so se začeli ukvarjati z umetnim kovaštvom. (Ponovitev.)

Nadškof Cvikl: dobrodelni koncert čutim kot zmago življenja, zmago upanja in veselja.Na Klicu dobrote do današnjega jutra zbrali 293.000 evrov za pomoč družinam v stiski.Ponovitev dobrodelnega koncerta jutri ob 13.25 na prvem programu TV Slovenija.Papež Frančišek v torek imenoval novo začasno vodstvo Caritas Internationalis.

Suhorobarstvo je najstarejša uradna oblika direktne prodaje od vrat do vrat na svetu. Triindvajsetega oktobra 1492 je tedanji rimsko-nemški cesar Friderik III. Habsburški podpisal privilegij, imenovan Krošnjarski patent, ki je dal pravico trgovanja ljudem na širšem kočevsko-ribniškem območju z domačimi izdelki brez plačila davka, in sicer po vsem tedanjem cesarstvu. Sogovornika v oddaji sta etnologinja Polona Rigler Grm in rešetar Andrej Mihelič. Ponovitev oddaje.

Redkokateri izum v zgodovini je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih ulitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku? Ponovitev oddaje.

Rodovitno prst v zadnjih desetletjih siromašimo in izgubljamo z izredno naglico, a pravzaprav niti ne vemo, kaj s tem izgubljamo. »Večina študij, ki se ukvarja z biotsko raznolikostjo, se sploh ne sprašuje, kakšna je funkcija teh organizmov, tiste, ki pa se ukvarjajo s tem, tega ne počnejo z vidika celotne združbe, ampak se osredotočijo na en organizem oz. na manjšo skupino organizmov. Samo 0,3 odstotka raziskav pokrije oba vidika,« izpostavlja velike bele lise našega poznavanja tal dr. Tine Grebenc z Gozdarskega inštituta Slovenije. Ogromne razlike so tudi geografsko. Najbolje so raziskana tla v razvitih državah zmernega pasu. »V svetovnem merilu so najbolje raziskana območja Zahodne Evrope, Severne in Srednje Amerike ter Jugovzhodne Azije, bele lise pa zevajo preko celotne Afrike, hladnejših območij planeta ter na splošno južne poloble.« A tla niso le dom najrazličnejših, v pretežni meri nepoznanih organizmov, so tudi največji rezervoar genov za odpornost na antibiotike, kar postaja z vidika vse večje odpornosti človeku nevarnih patogenih bakterij na antibiotike vse bolj relevantno. Ponovitev oddaje.

Tokrat smo ponovili oddajo, ki smo jo predvajali v mesecu juliju 2021. Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje smo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh?

Si lahko zamišljate, da bi iz odpadnih vod pridobivali dragocene elemente, iz odpadne elektronike pa redke zemlje? Ali da bi vam senzorji sproti sporočali, kakšno je stanje živil v vašem hladilniku in kakšne kakovosti je voda, ki jo pijete? V vseh navedenih primerih gre za pomemben korak naprej bolj trajnostno zastavljenem pristopu do cele množice stvari, ki jih danes tako ali drugače uporabljamo in tudi mečemo stran v prevelikih količinah. Imajo pa še eno skupno točko. V vseh teh primerih se v njihovem jedru skriva nanotehnologija, eno najbolj hitro razvijajočih se in obetavnih področij današnje znanosti in tehnologije. Z zgoraj naštetimi možnostmi in še kako dodatno, pa tudi s prenosom v gospodarstvo, se ukvarja dr. Aleksandra Lobnik, redna profesorica in vodja Laboratorija za kemijo in okoljevarstvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru ter direktorica Inštituta za okoljevarstvo in senzorje. Ponovitev oddaje.

Sodobni napredni materiali lahko ponudijo celo vrsto presenetljivih lastnosti. Da se zasloni naprav, ki jih vsepovsod skrbno prenašamo naokoli, superhitro odzivajo na vsak naš dotik in nam v visoki resoluciji pokažejo, kar nas pač zanima, je postalo povsem samoumevno. Pričakovanja, kakšne možnosti nam bodo ponudile naprave prihodnosti, so zato le še večja. Se bo nesrečno razbiti zaslon lahko kar sam popravil? Bomo dočakali oblačila, ki nas bodo naredila nevidne? Te ideje nikakor niso več povsem utopične. Raziskave na prvi pogled eksotičnih lastnosti vrste različnih materialov namreč razkrivajo, da je potencial še ogromen. Kakšne možnosti se nakazujejo, v Podobah znanja razlaga prejemnik Zoisovega priznanja, dr. Miha Ravnik, izredni profesor fizike in vodja Skupine za fiziko mehke snovi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter višji znanstveni sodelavec na Institutu “Jožef Stefan”. Ponovitev oddaje.

Koliko smo dejansko dorastli trajnostnim vidikom načrtovanja mest? Kako je nek prostor, mesto ali kraj urejen, kakšne možnosti ponuja prometna infrastruktura, kako zasnova javnih površin sooblikuje njihovo rabo, so vse ključni dejavniki, ki v pomembni meri določajo utrip nekega kraja in kvaliteto življenja v njem. Pod neposrednim pritiskom vse pogostejših vremenskih ekstremov, ki spremljajo podnebne spremembe, se danes v svetu vse več pozornosti namenja temu, da bi samo načrtovanje prostora upoštevalo temeljno soodvisnost narave, človeka in naših ekonomskih dejavnosti. Trajnostni urbanizem skuša te raznolike vidike smiselno preplesti ter tako postaviti boljše temelje za družbo prihodnosti. Toda čeprav se tudi pri nas beseda trajnostno veliko uporablja, pa dejanske prakse ne kažejo, da je do spremembe razmišljanja že prišlo. Kaj pravzaprav je trajnostni urbanizem in kaj nam lahko ponudi, smo se pogovarjali s krajinsko arhitektko in prostorsko načrtovalko dr. Majo Simoneti z Inštituta za politike prostora. Ponovitev oddaje.

V trenutkih, ko kaos pretresa ves svet, ko smo obsojeni na nemo opazovanje stisk ljudi, ki so se nedolžni znašli v epicentru takšnih in drugačnih viharjev, nam ostane morda edino zatočišče mir in spokojnost svetišča presežnega. Proti kaosu se lahko borimo samo s harmonijo. V oddaji Sol in luč smo se prepustili popolni harmoniji, glasbi, ki jo najdemo skoraj samo še v naravi, glasbi, ki zdravi.

Prihodnji petek se bodo začele zimske olimpijske igre – že druge, ki bodo zaradi znanih razmer brez gledalcev, športnike in športnice pa bodo omejevali še strogi ukrepi. Vodja slovenskih športnikov Tomaž Barada opozarja, da bodo ukrepe občutili že ob odhodu v kitajsko prestolnico. Z njim smo govorili o pričakovanjih na tokratnem zimskem športnem tekmovanju.

Zaradi bolezni v ekipi oddaja Radio Ga Ga tokrat ne bo tekla živo, ampak bomo predvajali posnetek 1000. oddaje Radia Ga Ga, ki je potekala avgusta 2016 na Novem trgu v Ljubljani v okviru festivala Prvi na Nočeh v stari Ljubljani. Ponovitev je pripravil in uvedel Milan Krapež.

Prazničnemu času ustreza zanimiv in radoživ pogovor z Lejo Jurišić, koreografinjo in plesalko, in Mikom Lazarjem, skladateljem, ki sta maja 2019 premierno predstavila duet z naslovom De facto (pojdi s seboj). Takrat smo se z umetnikoma srečali in poklepetali. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Milko Lazar in Leja Jurišić, foto: Petra Veber

Mike Bartlett: Klinc Prevajalka Tina Mahkota Režiser Peter Petkovšek Dramaturg Urban Zorko Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Peter Žargi Lektorica Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Igrajo: John Urban Kuntarič M Aljoša Koltak Ž Maša Grošelj O Branko Završan Premiera 3. decembra 2021 NAPOVED: Tretjega decembra je bila v celjskem gledališču premiera drame sodobnega angleškega dramatika Mikea Bartletta z naslovom KLINC v gibkem prevodu Tine Mahkota. Debut na slovenskih odrih pa je doživel tudi mladi gledališki režiser Peter Petkovšek, doslej delujoč le v tujini.Ponovitev si je te dni ogledala Vilma Štritof. Foto: Jaka Babnik

Preteklo soboto so minila 103 leta od smrti Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti ne bo odveč še enkrat poslušati pogovor z Janezom Pipanom, ki ga je v sklopu simpozija Stoletje Hlapcev v prostorih Slovenskega gledališkega inštituta vodila Ana Perne. Pipanovi Hlapci so na odru ljubljanske Drame zaživeli konec septembra 2017. V vlogi Jermana je nastopil Marko Mandić, župnika pa je odigral Jernej Šugman. Spominu na gledališkega genija in velikana Jerneja Šugmana, ob četrti obletnici prezgodnje smrti, posvečamo današnjo oddajo. na fotografiji: Marko Mandić in Jernej Šugman v Hlapcih, SNG Drama Ljubljana, sezona 2017/18, foto: Peter Uhan