Podcasts about pomurskega

Sedemdeset let Pomurskega muzeja Murska Sobota; v njem so odprli novo stalno razstavo Ljudje ob Muri. Prejemnik zlate plakete Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je letos Tomaž Faganel. V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje prejemnice Prešernove nagrade Dragice Čadež, v Galeriji mesta Ptuj pa razstava Mirka Rajnarja. V Cankarjevem domu v Ljubljani so ob 30-letnici genocida v Srebrenici odprli razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti. V slovenskem prevodu Miklavža Komelja so izšli Pizanski Cantos. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Vjekoslav Mikez, redakcija Staša Grahek.

V oddaji Svet kulture boste najprej slišali pogovor z Danom Hicksom, profesorjem sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu in kustosom za svetovno arheologijo, ki se trenutno mudi v Ljubljani. Na dveh dogodkih je predstavljal svojo knjigo Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija. V oddaji poročamo tudi o 70. obletnici ustanovitve Pomurskega muzeja Murska Sobota.

Forum za dialog, v katerem sodelujejo predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti, je pripravil vrsto ukrepov, s katerimi naj bi izboljšali dvojezični pouk na avstrijskem Koroškem. Za kakšne ukrepe gre in ali obstajajo realne možnosti, da dejansko zaživijo v praksi, pojasnjuje Nanti Olip iz Narodnega sveta koroških Slovencev. Pridružimo se praznovanju 100. obletnice ustanovitve Tržaškega pomorskega kluba Sirena, enega najstarejših slovenskih športnih društev v Italiji. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolič Vupora je zadovoljna, saj je Zveza dobila nove prostore v Zagrebu. Izzivov pa jim tudi v prihodnjem letu ne bo manjkalo. »Težko je bilo, a smo zdržali«, je naslov najnovejše knjige, 27. po vrsti, ki je izšla v knjižni zbirki Med Rabo in Muro in so jo v knjižnem daru dobili porabski rojaki. Avtorica Jelka Pšajd, etnologinja iz Pomurskega muzeja, je v njej zbrala življenjske zgodbe različnih ljudi, tudi iz Porabja, kamor se bo, kot pravi, vedno vračala. Zakaj? Prisluhnite! Foto (USZS): Slovensko multimedialno okno - muzej SMO - uspešno deluje že 10 let

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Tudi na Sevniškem končujejo dograditev in posodobitev vodovodne infrastrukture. - Prostorska stiska vpliva na razvoj in kakovost dela glasbene šole Koper. - Geopark Idrija zaznamuje 10-letnico. Kateri so njegovi največji dosežki? - Pravljično Celje v 30-ih decembrskih dneh prinaša več kot 60 koncertov in drugih dogodkov za otroke in odrasle.

Jelko Pšajd, etnologinja, kustosinja iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, je predstavila dokumentarni film o tradiciji slamokrovstva družine Golnar iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici.

Pomurski muzej Murska Sobota je osrednji pokrajinski muzej za varovanje premične in nesnovne dediščine. Od leta 1955 je v renesančnem gradu sredi mestnega parka. Po sobanah, ki prinašajo vpogled v življenje na vasi, gradove, versko in etnično pestro Pomurje, v različnih obdobjih pred in med drugo svetovno vojno in po njej, smo se sprehodili ob posebni priložnosti, gostovanju drugega predizbora Festivala Slovenskega šansona v Gledališču Park v Murski Soboti. Med predmeti v Pomurskem muzeju je tudi radijski sprejemnik iz 50. let 20. stoletja, ki so ga sestavili v delavnici Rafimus v Murski Soboti. V pogovoru sodelujejo:  - dr. Branko Kerman, direktor Pomurskega muzeja Murska Sobota - Metka Fujs, muzejska svetnica - Tamara Andrejek, višja kustosinja z umetnostno zgodovinskega oddelka, avtorica razstave Kmečko delo v umetnostni in etnološki podobi 

V tokratni oddaji smo gostili sodelavko Slovenske karitas in strokovno vodjo Pomurskega materinskega doma Vlasto Glavač. Gostja nam je približala dogajanje v domu in povedala, da trenutno na poti v boljše življenje spremljajo 22 varovank, med njimi so tudi otroci. Večina uporabnic je zadovoljnih z bivanjem pri njih, saj jim materinski dom pomeni varno zavetje, kamor se lahko umaknejo v času življenjskih viharjev.

V tokratni oddaji smo gostili sodelavko Slovenske karitas in strokovno vodjo Pomurskega materinskega doma Vlasto Glavač. Gostja nam je približala dogajanje v domu in povedala, da trenutno na poti v boljše življenje spremljajo 22 varovank, med njimi so tudi otroci. Večina uporabnic je zadovoljnih z bivanjem pri njih, saj jim materinski dom pomeni varno zavetje, kamor se lahko umaknejo v času življenjskih viharjev.

V oddaji Obrazi sosednje ulice se pogovarjamo z etnologinjo Jelko Pšajd iz Pomurskega muzeja v Murski Soboti, kamor se vozi dnevno iz slovenjegoriškega Destrnika. Zdi se, da srce vsak dan pusti tam čez Muro; še posebej ji je ljubo Porabje. Njen navdih je delo na terenu, pri katerem zbira znanje in vedenje o življenju nekoč. Naučila se je prekmurskega narečja oziroma različic pomurskega govora in ve, da je treba imeti za dobre zgodbe potrpljenje. K svojim sogovornikom se vrača in se z njimi tesneje poveže, oddaja pa naj izzveni tudi kot poklon vsem njenim tako imenovanim informatorjem.

Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je bil predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. Po stroki je sicer gradbenik, ker pa je na tem položaju že tri desetletja, je zdaj predvsem dober poznavalec kmetijske problematike in je prepričan, da naša država brez dobrega kmetijstva nima prihodnosti; njegov ponos pa je paradni konj Pomurskega sejma – sejem Agra, ki so ga letos organizirali že 60-ič. Naš gost v prostem času rad sede na traktor, igra golf in v zadnjih letih tudi piše, in tako je nedavno izšla njegova knjiga z naslovom Razmišljanja.

Le še danes imate možnost, da obiščete letošnji sejem Agra na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Obisk v minulih dneh je bil spodbuden, pravi predsednik Uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Le še danes imate možnost, da obiščete letošnji sejem Agra na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Obisk v minulih dneh je bil spodbuden, pravi predsednik Uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Letos smo spet priča dobro obiskanim in številnim stanovskim srečanjem. Več o tem v pogovoru z Borisom Nicolasom Erjavcem izvršnim direktorjem Pomurskega sejma.

Letos smo spet priča dobro obiskanim in številnim stanovskim srečanjem. Več o tem v pogovoru z Borisom Nicolasom Erjavcem izvršnim direktorjem Pomurskega sejma.

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec pred jutrišnjim odprtjem jubilejnega 60. kmetijsko-živilskega sejma Agra ne skriva zadovoljstva. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 31 držav in popolnoma napolnilo sejemski prostor.

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec pred jutrišnjim odprtjem jubilejnega 60. kmetijsko-živilskega sejma Agra ne skriva zadovoljstva. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 31 držav in popolnoma napolnilo sejemski prostor.

V soboto se bo na sejmišču v Gornji Radgoni začel jubilejni 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra. Slovesno ga bo odprl predsednik države Borut Pahor, organizatorji pa obljubljajo, da bomo priče sejemskemu vrvežu, kot se ga spomnimo izpred koronskih časov. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 32 držav, kot običajno pa bo zelo močan na področju kmetijske tehnike, pravi predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

V soboto se bo na sejmišču v Gornji Radgoni začel jubilejni 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra. Slovesno ga bo odprl predsednik države Borut Pahor, organizatorji pa obljubljajo, da bomo priče sejemskemu vrvežu, kot se ga spomnimo izpred koronskih časov. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 32 držav, kot običajno pa bo zelo močan na področju kmetijske tehnike, pravi predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Pomurski sejem je znan predvsem po organizaciji Kmetijsko-živilskega sejma AGRA, pa tudi po mnogih drugih sejmih. A lani so ostali brez vseh, letos so jih nekaj le uspeli izvesti. V terenskem studiu Prvega v Gornji Radgoni se je ustavil predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Več kot stoletje je že od podpisa Trianonske pogodbe, enega od ključnih mirovnih sporazumov po prvi svetovni vojni, ki je med drugim Sloveniji dala Prekmurje. Civilni upravitelj je oblast prevzel na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih 17 avgusta. Zato v Sloveniji na ta dan praznujemo. Ali spomin na takratne dni še vedno bremeni odnose med narodi nekdanje donavske monarhije? Ali pa so odprte meje in skupna evropska prihodnost obliž na rane tistega časa? O tem v oddaji, ki jo je ob obletnici podpisa pogodbe v studiu v Lendavi posnel Marjan Vešligaj z zgodovinarji in publicisti. Vabljeni k poskušanju! Gostje: – Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota, – László Göncz, zgodovinar, nekdanji poslanec narodne skupnosti v Državnem zboru, – Attila Kovacs, vodja enote Inštituta za narodnostna vprašanja v Lendavi, docent na Univerzi v Mariboru, – Uroš Lipušček, naš dopisnik, avtor znanstvene monografije Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919.

Lani, ko smo obeleževali stoletnico združitve Prekmurja z matico, se je zvedavi pogled naše kulturne javnosti nenadoma usmeril proti severovzhodu. Obletnica je pač zbudila živo zanimanje za dolgo in pestro zgodovino krajev ob Muri. Spraševali smo se, kako so ljudje tam živeli v preteklosti, kakšna je materialna in duhovna kultura, ki so jo ustvarili v počasnem teku stoletij. Pokazalo se je, da nam v tem kontekstu veliko odgovorov lahko ponudijo v murskosoboškem Pomurskem muzeju, ki je že vse od ustanovitve leta 1956 osrednji varuh kulturno-zgodovinskega spomina pokrajine ob Muri. No, lansko, jubilejno leto je navsezadnje minilo, pozornost širše javnosti se je bržčas preusmerila drugam, v muzeju pa so seveda še naprej zavezani evidentiranju, zbiranju, raziskovanju, dokumentiranju, varovanju in predstavljanju bogate kulturne dediščine Pomurja. Kakšne so torej naloge, ki jih čakajo? Katerih projektov se zdaj lotevajo? Kako bi lahko še razširili in poglobili polje našega vedenja o regiji? S kakšnimi težavami se pri zasledovanju svojega poslanstva srečujejo? – To so vprašanja, ki nas so zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili sodelavke in sodelavce Pomurskega muzeja: njegovo direktorico Metko Fujs ter kustose: Tamaro Andrejek, Branka Kermana in Jelko Pšajd. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: poslopje murskosoboškega gradu, kjer domuje Pomurski muzej (Goran Dekleva)

V Pomurskem muzeju so predstavili Zbornik soboškega muzeja, posvečen Francu Kuzmiči in 100 dejstev o Prekmurju.Ob svetovnem dnevu zborovstva so v avli Dvorane Union v Mariboru odkrili kip Branka Rajštra.Hišo umetnosti in umetnikov, kjer domuje ZDSLU, bo ta mesec popestril Zimski salon 2019.V Cankarjevem domu bo prihodnji torek premiera opere za otroke Snežna kraljica.

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.

Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.

Če drži, kakor nas učijo v šoli, da je namreč politični, družbeni, gospodarski in kulturni razvoj Prekmurja vse od 11. stoletja, ko so Madžari v Panonski nižini ustanovili kraljestvo in vanj vključili tudi našo najbolj severovzhodno pokrajino, potekal precej drugače od tistega v osrednjih slovenskih deželah, tedaj se najbrž lahko vprašamo, kako in v kakšnih okoliščinah se je tam od srede 19. stoletja naprej širila slovenska narodna ideja? Kaj vse se je moralo zgoditi, da je po koncu prve svetovne vojne sploh lahko prišlo do združitve prekmurskih Slovencev z matico? Kolikšen je bil kulturni šok, ki je pretresel Prekmurce, ko so se pred stoletjem naposled znašli pod isto streho s svojimi rojaki na desnem bregu Mure? In ne nazadnje: kako se partikularna prekmurska zgodovinska izkušnja danes vpisuje v naš kolektivni zgodovinski spomin? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili Metko Fujs, zgodovinarko, dolgoletno direktorico Pomurskega muzeja Murska Sobota in letošnjo prejemnico Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo, ki jo podeljuje Slovensko muzejsko društvo. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Rotunda oziroma cerkev sv. Nikolaja iz 13. stol. v Selu na Goričkem (Goran Dekleva)

Na tradicionalnem mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni se letos v ospredje dogajanja prebija angažirana podeželska mladina in mladi kmetje, ki imajo pomembno vlogo pri prenosu sodobnih tehnologij na naše kmetije. Rdeča nit oddaje so mladi in sejemsko dogajanje, nam opisuje direktor Pomurskega sejma, Janez Erjavec. O tem, kako na pričakovane spremembe skupne evropske kmetijske politike gledajo slovenski in evropski mladi kmetje se pogovarjamo z Rokom Damjanom, predsednikom Zveze slovenske podeželske mladine. Ta je organizirala pomembno pred sejemsko srečanje in medsebojno druženje Evropskega sveta mladih kmetov – CEJE in kmetijskih ministrov države EU in kandidatk za vstop v EU. Predstavljamo možnosti finančnih podpor za razvoj akvakulture in zahtevne pogoje, ki investitorje odvračajo od kandidiranja na javna sredstva. Ob koncu oddaje ugotavljamo, kako kmetijstvu ni prizanesla niti suša, ta je prizadela koruzna polja na prodnatih lahkih tleh.