Podcasts about kulturno

Ob vsesplošni uporabi generativne umetne inteligence se sprašujemo, če so veliki jezikovni modeli lahko pristranski? Zakaj Muskov Grok ali kitajski DeepSeek veljata za desno usmerjen model, drugi komercialni modeli (Chat GPT, Gemini, Cloude, ..) pa levo, liberalno usmerjene? Je generativna umetna inteligenca lahko politično nevtralna in kako kulturno pogojene razlike med nami razume slovenski model GaMS. Kako bi odgovoril na vprašanje, kateri klub je boljši? NK Maribor ali NK Olimpija? Prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko raziskovalno dela na področjih umetne inteligence, strojnega učenja, obdelave naravnega jezika in analize omrežij. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:01:35 Kako pristranska je generativna umetna inteligenca? 00:04:18 Politični kompas jezikovnih modelov 00:08:21 Površinska vs. globoka pristranskost in etične dileme 00:11:05 Komercialni vs. odprtokodni modeli in tri faze učenja 00:13:43 Kako oblikovati objektivne ukaze (prompte)? 00:17:00 Tožbe proti tehnološkim velikanom in pravna odgovornost 00:20:40 Filtriranje podatkov in problem spletnih komentarjev 00:22:48 Kulturno prilagajanje umetne inteligence 00:24:59 Slovenski model GAMS in prihodnost razvoja

V Tomaju so včeraj s krajšim kulturnim programom odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo. Slavnostna beseda na prireditvi je pripadla dolgoletni skrbnici Kosovelove domačije Dragici Sosič, ki bo v oddaji spregovorila o družini Kosovel. V nadaljevanju pa nas bo Kulturno društvo Jožef Virk Dob pri Domžalah povabilo še na Večere komedije.

Kulturno društvo Josipine Turnograjske je lani septembra pripravilo simpozij ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške: Med resnico in legendo - Veronika Deseniška nekoč in danes. Zdaj je ob tem izšel tudi zbornik, zelo lična in vsebinsko bogata monografija, ki sta nam jo predstavila sourednika: dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar!

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija že tri desetletja pomembno soustvarja prostor raziskovanja, poustvarjanja in ohranjanja slovenske ljudske glasbene dediščine. Društvo, ki je bilo 1. junija 1996 ustanovljeno v Piranu, povezuje poustvarjalce in raziskovalce ljudske glasbe ter spodbuja sodelovanje med različnimi ustvarjalnimi in strokovnimi področji.

Odbrana zgrade Generalštaba dokazala je snagu solidarnosti protiv investitorske bahatosti, dok blokada budžeta za kulturu pokazuje da se novac deli isključivo po principu „jesi li naš ili nisi“ U novom ciklusu Radar Foruma, domaćin Ivan Medenica, pozorišni kritičar i profesor na FDU, ugostio je u prvoj epizodi Vesnu Marjanović, generalnu sekretarku Evrope Nostre Srbija. Razgovor se fokusira na kulturu kao ključni prostor društvenog otpora i očuvanja identiteta. Sagovornici postavljaju okvir za razumevanje nasleđa koje u Srbiji danas zahteva neprekidnu, gotovo gerilsku aktivnost.

V oddaji predstavljamo kulturno umetniško publikacijo SloArt, ki v slovenskem jeziku izhaja v okviru slovenskega društva Sava v Beogradu, predstavljamo zgodbo nekdanjega zlatarja iz Kranja Mateja Marolta, ki je novi dom in delo našel na Floridi, gost v oddaji pa je tudi nekdanji smučarski skakalec in večletni trener skakalcev v Turčiji Nejc Frank.

Dr. Alojzija Zupan Sosič je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana. Leta 2025 je med drugim objavila monografiji Berem pesmi (pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove) in Uporno upanje v prihodnost : Ivan Cankar: romanopisec in mislec (pri Cankarjevi založbi). S slednjo je dokazala, da je odlična poznavalka ustvarjalnosti Ivana Cankar, in da je Cankar vrhunski pisatelj, vreden časa, zbranosti in branja. V prvem delu monografije analizira Cankarjevo poetiko, njegovo razumevanje nekaterih pomembnih filozofov, predvsem pa argumentirano zavrne stereotipne sodbe o pisatelju in njegovem delu; v drugem pa podrobneje analizira vseh deset (10!) Cankarjevih romanov, tudi njegov nedokončani roman Marta. Več o Cankarju in svoji monografiji pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo v tem tednu prinesli nove zanimive dogodke. Jutri bodo predstavili delovanje slovenskih kulturno prosvetnih društev, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. To so: SPD Šentjanž (Nadja Keutschnig), SPD »Srce« Dobrla vas (Gitti Neuwersch) in SPD »Edinost« Škofiče (Mitja Rovšek). Prireditev bo jutri ob 11.00 v dvorani Slovenske matice, v sredo ob isti uri pa bo tam še predstavitev dveh knjig dr. Pavla Apovnika: Delo za slovensko narodno skupnost na Koroškem ter Leksikon slovenskega narečja v pliberškem okolju. Knjigi bodo predstavili: avtorjeva hči in urednica Doroteja Apovnik, urednik Lojze Wieser in mag. Martina Piko-Rustia iz Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik.

Že tradicionalni, 18. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri bo letos potekal med 21. marcem in 4. aprilom, ko se bodo v več mestih po Sloveniji zvrstile različne predstave, delavnice in drugi dogodki za otroke, mlade in družine. V znameniti Sikstinski kapeli v Vatikanu, v kateri kardinali volijo novega papeža, znova stojijo gradbeni odri. Tri desetletja po zadnji obnovi bodo namreč očistili svetovno znano Michelangelovo fresko Poslednja sodba. Letos obeležujemo 100. obletnico Kosovelove smrti, zato je Vlada Republike Slovenije leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Kulturno društvo Peter Martinc v Kopru v sodelovanju s Kulturnim klubom Koper in Fakulteto za humanistične vede pripravlja pester literarni program, ki ga bo zaznamoval nov francoski prevod Integralov Srečka Kosovela. 21. marca praznujemo Svetovni dan poezije in Svetovni dan lutk. Oddajo nadaljujemo z Glazerjevo nagrado, za življenjsko delo jo je letos prejela etnologinja Maja Godina Golija. V duhu prihajajočih velikonočnih praznikov pa se bo jutri mogoče udeležiti Škofjeloškega pasijona, ki bo obarval ulice Škofje Loke. Vabljeni k poslušanju!

Ustavljamo se na seminarju za učitelje slovenskega jezika iz čezmorskih držav, ki je v teh dneh potekal v Sloveniji in se pogovarjamo z nekaterimi udeleženci, prek radijskih valov se podajamo k slovenskim rojakom v Skopje, kjer je slovensko društvo France Prešeren pripravilo že tradicionalno prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku. Pustni čas je tu in tudi ponekod pri naših rojakih, ki živijo po svetu, pustne šeme v teh dneh odganjajo zimo. Tudi v ameriškem Clevelandu že več kot desetletje prav na pustno soboto slovenska skupnost pripravlja zdaj že tradicionalno kurentovanje, ki ga spremlja vrsta kulturno etnoloških dogodkov. Seznanjamo pa vas tudi z delovnimi načrti slovenskega planinskega društva Triglav iz Züricha.

Na stičišču poti, kjer si podajajo roke Brkini, reka Reka in Čičarija, trčimo na cesti, ki vodi proti morju, ob krajevno oznako Harije. V vasi in istoimenski krajevni skupnosti deluje Kulturno etnološko-turistično-športno društvo Alojz Mihelčič, ki skrbi, da je življenje v teh krajih živo, da se domačini srečujejo na različnih prireditvah in dogodkih ter tako aktivno soustvarjajo skupnost, v kateri živijo. V Harijah niso mirovali niti med božičnimi prazniki, na štefanovo so pripravili tradicionalni blagoslov konj, že 27. leto zapored so izšle Harijske novice.

Papež Leon XIV.: Evangelij v adventnem času nas vabi k spreobrnjenju.Po svetu kar 50 milijonov ljudi žrtev trgovine z ljudmi.O trenutnih razmerah na Dolenjskem – velika krivda je tudi na strani finančne uprave, saj se ni želela lotiti reševanja romske problematike.Vreme: Popoldne se bo zmerno pooblačilo,. Jutri se bo od zahoda počasi jasnilo.Kar ena tretjina mladih zapusti poklic v zdravstvu že po enem letu: Kako jih zadržati in kaj jim moramo ponuditi?V Ivančni Gorici so v teh dneh stekla glavna gradbena dela za nov Kulturno upravni center.Šport: Domen Prevc včeraj zmagal v poljski Wisli.

Na današnjo obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna vsako leto obeležujemo neformalni praznik Ta veseli dan kulture. Obletnico Prešernovega rojstva je tudi letos pospremila novinarska konferenca Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je prinesla nova imena prejemnic in prejemnikov Prešernovih nagrad ter nagrad Prešernovega sklada 2026. Kreativni center Poligon pa je pripravil in objavil peto raziskavo o delovnih in življenjskih pogojih delavk in delavcev v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju.

Poročali smo o 32 milijonov evrov vredni investiciji v novo kirurško bolnišnico na Golniku, gradnji Kulturno upravnega centra in drugih investicijah v Ivančni Gorici, prenovljenem bazenu v Železnikih, pripravljenosti zimsko-plužnih služb in o duhovniku Francu Bizjaku, ki je postal častni občan Sodražice.

Kulturno društvo Mohorjan prireja Sušnikove dneve, v okviru katerih bodo danes ob 17h v Grošljevi galeriji na Prevaljah, odprli razstavo kiparja Alberta Mesnerja z naslovom Prisiljena pot, vojno nasilje v občini Prevalje ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne. V drugem delu pa še novica o britanski študiji, ki je pokazala, da lahko ogled umetnin v galerijah pozitivno vpliva na takojšnje zmanjšanje stresa.

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

Novo izvješće Udruge medicinskih sestara, tehničara i primalja Novog Južnog Walesa otkriva alarmantne razine rasizma i diskriminacije kojima su izloženi pripadnici autohtonih naroda i zdravstveni djelatnici iz kulturno i jezično raznolikih sredina. Sindikat je pozvao na hitnu akciju kako bi se ovaj problem riješio, budući da gotovo 70 posto ispitanika u anketi navodi da se suočavaju s rasizmom na radnom mjestu.

8. septembra je minilo sto let, odkar se je v Ljubljani rodil Štefan Planinc, akademski slikar in dolgoletni profesor na akademiji za likovno umetnost. Velja za enega najpomembnejših slovenskih slikarjev fantastične in nadrealistične figuralike, bil je tudi mojster knjižne ilustracije. Leta 1948 je ob delu in šolanju na gimnaziji v Ljubljani obiskoval slikarsko sekcijo Kulturno-umetniškega društva Franceta Marolta, ki jo je vodil Marij Pregelj. Potem se je vpisal na akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral pri prof. Gojmirju Antonu Kosu. Študij je končal na slikarski specialki pri prof. Mariju Preglju. Od leta 1974 je poučeval na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot docent in od leta 1984 kot redni profesor. Za svoje delo je prejel veliko nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo in Jakopičevo nagrado, leta 2008 pa nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Štefan Planinc je leta 1985 v studiu Radia Slovenija posnel razmišljanje o svojem življenju in ustvarjanju.

Kulturno prosvetno društvo Šmihel ta konec tedna pripravlja Vaški praznik. Potekal bo na Davidovem travniku. Čez dober mesec pa se bo Šmihelu že začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Društvo od vsega začetka - skoraj 120 let - želi nuditi ljudem izobrazbo in izpopolnjevanje slovenskega jezika. Dolgoletna kulturna delavka Micka Opetnik: Z našim delom gojimo slovenščino, da se utrjuje oziroma da imajo potem otroci tudi dobijo občutek in prostor, kjer lahko slovensko govorimo. Kajti vsi vemo, da je tega pogovora po vaseh vedno manj. Odšel je ta pogovor v družine, zelo redko pa po vaseh še slišimo med otroci, slovensko besedo. Dvorana je tisti prostor, kjer se lahko v velikem veselju pogovarjajo slovensko in pa se marsikaj slovenščine tudi naučijo. In zato je to tudi tako važno, da imamo te naše kulturne domove. Ker če bi teh ne imeli, bi bilo še veliko težje za naše, za našo slovenščino in društva, ki tega nimajo, težko delajo. Zato je res veselje, da smo v zadnjih letih dobro opremili te naše domove, tako da lahko to naše slovenstvo res živi. Gojiti slovensko besedo in najti pravo mero med ohranjanjem kulturnega izročila in ujeti utrip časa in ljudi je vodilo današnjega delovanja društva v Šmihelu pri Pliberku.

Kulturno prosvetno društvo Šmihel ta konec tedna pripravlja Vaški praznik. Potekal bo na Davidovem travniku. Čez dober mesec pa se bo Šmihelu že začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. Društvo od vsega začetka - skoraj 120 let - želi nuditi ljudem izobrazbo in izpopolnjevanje slovenskega jezika. Dolgoletna kulturna delavka Micka Opetnik: Z našim delom gojimo slovenščino, da se utrjuje oziroma da imajo potem otroci tudi dobijo občutek in prostor, kjer lahko slovensko govorimo. Kajti vsi vemo, da je tega pogovora po vaseh vedno manj. Odšel je ta pogovor v družine, zelo redko pa po vaseh še slišimo med otroci, slovensko besedo. Dvorana je tisti prostor, kjer se lahko v velikem veselju pogovarjajo slovensko in pa se marsikaj slovenščine tudi naučijo. In zato je to tudi tako važno, da imamo te naše kulturne domove. Ker če bi teh ne imeli, bi bilo še veliko težje za naše, za našo slovenščino in društva, ki tega nimajo, težko delajo. Zato je res veselje, da smo v zadnjih letih dobro opremili te naše domove, tako da lahko to naše slovenstvo res živi. Gojiti slovensko besedo in najti pravo mero med ohranjanjem kulturnega izročila in ujeti utrip časa in ljudi je vodilo današnjega delovanja društva v Šmihelu pri Pliberku.

Potem ko smo v zadnjem avgustovskem Doživetju obiskali dvorec Strmol v Rogatcu, se bomo ustavili še v tamkajšnjem Muzeju na prostem, na še enem prav posebnem doživetju, ki kar kliče po obisku. Ta muzej z izvirnimi hišami je z leti prerasel v največji muzej na prostem pri nas in je dobil status kulturnega spomenika državnega pomena.

Kulturno društvo Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida vabi na slikarsko razstavo akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Zemlja bo odkrila svojo kri in ne bo več zakrivala svojih pobitih. Gre za likovna dela, ki so nastala ob odkritjih množičnih morišč v Hudi jami in Macesnovi gorici. Odprtje bo v četrtek, 4. septembra, ob 18.00, v Galeriji Gunclje. Prisluhnite pogovoru z avtorjem!

Kulturno društvo Blaž Potočnikova čitalnica iz Šentvida vabi na slikarsko razstavo akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Zemlja bo odkrila svojo kri in ne bo več zakrivala svojih pobitih. Gre za likovna dela, ki so nastala ob odkritjih množičnih morišč v Hudi jami in Macesnovi gorici. Odprtje bo v četrtek, 4. septembra, ob 18.00, v Galeriji Gunclje. Prisluhnite pogovoru z avtorjem!

Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.

Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.

Kulturno-civilizacijsko dogajanje je povezano s temeljnimi človeškimi vprašanji o obstoju in delovanju sveta, vprašalnica "zakaj" je gonilo človekovih radovednih prizadevanj, njegovega ustvarjanja pomenov, smislov in inovacij, ki so si jih kulture delile med seboj.Kultura – nova svetovna zgodovina, ki jo je napisal nemški literarni kritik, filozof in zgodovinar Martin Puchner, je vznemirljiva knjiga o davnih in nedavnih interakcijah ter medkulturnem mešanju, stapljanju, prežemanju, povezavah, izmenjavah, izposojanju, posnemanju ter medgeneracijskih prenosih informacij in mutacij, ki so oblikovale živo organsko tvorbo večnega preoblikovanja. Velika zgodba kulturnih dosežkov civilizacij namreč ni statičen muzejski predmet, ampak neustavljivo potovanje, neskončen preplet porajanja in izginevanja, soodvisnih rasti in usihanja, nepredvidenih selitev v vse smeri. V tem zamotanem klobčiču iz nepretrgane pajčevine Puchner ne igra na strune opevanja dosežkov zahodnega kulturnega kanona in ne razpravlja o vrhuncih kultur, ne meri jih in ne preverja njihove izvirnosti, pristnosti ali neokrnjenosti, ne razsoja o prilaščanju in krajah kulturnih elementov, izrazov in oblik, saj si brezčasne kulture in umetnosti ni mogoče lastiti … Kulturo razume kot skupno zakladnico človeštva, ki jo izposojevalci za samosvojo uporabo vedno znova predajamo naprej v prihodnost. O knjigi več Špela Vodopivec, ki je knjigo poslovenila. 

Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje.

Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje.

V oddaji gostimo dr. Štefana Bogdana Barenboima Šaleja iz Brazilije, ki predstavlja Slovensko globalno poslovno povezavo in se ozira tudi k priložnostim in vizijam tovrstnega poslovnega povezovanja, predstavljamo letošnja nagrajenca 23. nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja Slovenci po svetu - Lovra Jecla in Urha Ferleža, pogovarjali pa smo se tudi s slovenskim rojakom Janezom Majcnom iz Ingolstadta, ki v Nemčiji živi že več kot pol stoletja.

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Občina Gornji Grad in tamkajšnja župnija vabita na koncert Mladinskega simfoničnega orkestra regije Kobenhavn, ki bo v sredo, 9. julija, ob 19. uri, v katedrali sv. Mohorja in Fortunata. Koncert nam je predstavil Matjaž Emeršič iz Kulturno umetniškega društva Emars.

Obilježavajuci 50 godina postojanja SBS-a i kreirajući tim povodom galeriju posebnih Bosanaca i Hercegovaca koji su svojim radom, kreativnošću i neumornim duhom ostavili traga u zajednici, donosimo razgovor s gospodinom Muhamedom Merdžanićem iz Pertha, osnivačem, projektantom, graditeljem i direktorom Bosanskog kulturno- sportskog centra. Još davne 1995. godine sagrađen je Bosanski kuturno- sportski rekreativni centar u Perthu za svega 12 sedmica i vremenom je postao jezgro društvenog života, kreativnosti i radosti građana BiH u Zapadnoj Australiji. "Ne samo da je to prva u svijetu izgrađena institucija u doba nastanka moderne BiH, već smo ponosni što je taj objekat, taj projekat, promovirao Bosnu i Hercegovinu neograničeno, a i danas je promoviše i afirmiše", ističe gospodin Merdžanić.

Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša iz Avstrije, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Italije, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ter Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem so povezani v Zamejsko kulturno koordinacijo. Z njo si bodo prizadevali za krepitev skupnega slovenskega prostora, za povezovanje, mreženje in izmenjavo informacij, znanja in dobrih praks. Kot so poudarjali predstavniki krovnih zamejskih organizacij, so že do zdaj dobro sodelovali, zdaj pa upajo, da bo tovrstnega sodelovanja še več. Ustanovno listino sta včeraj v Novi Gorici podpisala tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter ministrica za kulturo Asta Vrečko. Minister Arčon je poudaril, da sta slovenski jezik in kultura temelj obstoja slovenstva v zamejstvu in izrazil zadovoljstvo, da so v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025 uspeli zaokrožiti krog brezmejnega povezovanja na različnih področjih. Spomnil je, da so pred tem že ustanovili koordinacijo za gospodarstvo in za šport, ki že uspešno delujeta.

Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša iz Avstrije, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Italije, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ter Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem so povezani v Zamejsko kulturno koordinacijo. Z njo si bodo prizadevali za krepitev skupnega slovenskega prostora, za povezovanje, mreženje in izmenjavo informacij, znanja in dobrih praks. Kot so poudarjali predstavniki krovnih zamejskih organizacij, so že do zdaj dobro sodelovali, zdaj pa upajo, da bo tovrstnega sodelovanja še več. Ustanovno listino sta včeraj v Novi Gorici podpisala tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter ministrica za kulturo Asta Vrečko. Minister Arčon je poudaril, da sta slovenski jezik in kultura temelj obstoja slovenstva v zamejstvu in izrazil zadovoljstvo, da so v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025 uspeli zaokrožiti krog brezmejnega povezovanja na različnih področjih. Spomnil je, da so pred tem že ustanovili koordinacijo za gospodarstvo in za šport, ki že uspešno delujeta.

Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi ta konec tedna na že 27. dneve komedije v letno gledališče Dob pri Domžalah. Tja nas je povabila članica društva Marta Starbek Potočan. V drugem delu pa še o logaškem Festivalu VERIS, ki poteka v organizaciji Glasbene šole Logatec in ima skoraj četrt stoletno zgodovino. Z nami je bil ravnatelj Primož Malavašič.

Kulturno dogajanje v Mariboru je te dni v znamenju šestdesetega festivala Borštnikovo srečanje. Ob jubileju so pripravili razstavo Borštnik!, danes pa bomo spregovorili o razstavi, ki povezuje festivala Borštnikovo srečanje in Prestopi. Na Intimnem odru v prostorih GT22 so pripravili razstavo Moraš, torej moreš, ki obeležuje 10. obletnico delovanja neodvisne gledališke produkcije društva Moment. Njihovo osnovno poslanstvo je produkcija in razvoj neodvisnega gledališča ter povezovanje umetnosti in družbe. Kot sta povedala člana gledališča in snovalca razstave Zoran Petrovič in Andrej Firm so skušali na razstavi prikazati dele scenografij, kostumografij in rekvizitov iz obdobja delovanja društva Moment od začetkov do danes. Vabimo vas k poslušanju!

Kulturno dediščino in naravno lepoto krajev številni odkrivajo tudi na kolesu. Kot pravijo v Kolesarskem društvu Raketa iz Kopra, se s kolesom odpre drugačen svet. Slovenska Istra ponuja več kolesarskih poti različnih zahtevnosti in možnosti čezmejnih povezav, kot je priljubljena Parenzana. Ko kolesarje pot vodi dlje ali proti drugim trasam, se poslužujejo tudi multimodalnosti, torej možnosti prevoza koles z avtobusi, ladjami ali vlaki. Tovrstne povezave so bile med Slovenijo in Italijo vzpostavljene tudi s pomočjo evropskih projektov.

Piše Sanja Podržaj, bere Ajda Sokler. Avtorico zbirke esejev Poskus vsakdanjosti lahko opišemo kot pesnico, urednico, založnico, prevajalko, dramaturginjo, kritičarko in kolumnistko. Vsi poklici, ki jih je opravljala kot vseživljenjska kulturna delavka, so tako ali drugače vraščeni v pričujoče eseje. Kulturno delovanje ni običajna služba temveč nekaj, kar zahteva celega človeka, predvsem pa strast, neomajno voljo, idealizem, ki meji na naivnost, in veliko mero upanja. Eseji Anje Zag Golob to posredujejo z gibkim in živahnim jezikom, ki je tako značilno njen, da jo ob branju skoraj slišimo, kako nam pripoveduje zdaj o znamenitem Kölnskem koncertu Keitha Jarretta, spet drugič pa o ljubezni do »restane rpice« in najboljšem pomfriju na svetu, ki ga je pripravljala njena bica. In njen entuziazem je nalezljiv. Poskus vsakdanjosti je prvo prozno delo Anje Zag Golob, ki je do sedaj objavila pet samostojnih pesniških zbirk, od tega sta bili kar dve nagrajeni z Jenkovo nagrado, Vesa v zgibi leta 2014 in Didaskalije k dihanju leta 2016, za zbirko da ne da ne bo … pa je leta 2020 prejela nagrado kritiško sito. Zanimivo je, da so vse razen prvenca V roki iz leta 2010, izšle v samozaložbi, tako kot tudi pričujoča zbirka esejev. Že v fizičnem izgledu knjige in njenem oblikovanju se izraža avtoričina samosvojost pa tudi drznost, saj na platnici ni ne naslova ne njenega imena, zadaj pa nobenega zapisa na platnici. Naslovnico krasi pointilističen motiv, a rdeče in zelene pikice ne tvorijo nobene podobe. Morda s tem ponazarjajo vsakdanjost, ki jo tvorijo raznorodni segmenti različnih vlog, ki jih opravljamo v družbi, in številne stvari, ki kličejo po naši pozornosti. Morda to ni toliko pomembno kot ugotovitev, da je oblikovanje skladno z naravnanostjo, ki se izraža v vseh enajstih esejih – to je naravnanost stran od hitrega konzumiranja, h kateremu teži kapitalistična družba, v kateri je vse merjeno z ekonomsko vrednostjo. Tudi človek. Predstavljajte si, da se sprehajate po knjigarni in si ogledujete knjige. Vsaka od njih si hoče pridobiti vašo pozornost, a že s hitrim pregledom naslovnice lahko približno ugotovite, v kateri predalček spada. Knjiga, katere platnic ne polnijo informacije, pokliče našo pozornost, ker je tako drugačna od drugih in nekako skrivnostna. Moramo si vzeti več časa, da jo razvozlamo. Se ustaviti, jo vzeti v roke, prelistati, morda prebrati kakšen odstavek ali dva. Podobno je s pitjem čaja, vožnjo z vlakom, poslušanjem glasbe, pisanjem pisem in pogovarjanjem z drevesi – te stvari potrebujejo naš dragoceni čas. Instant kava, avtomobil, e-mail ali sms opravijo svojo nalogo hitreje, glasba je nekaj, kar se dogaja v ozadju, prav tako drevesa. Storilnostna naravnanost nas potiska proti enostavnemu, hitremu, stran od poglobljenega in s tem tudi stran od umetnosti in kar je še nekoristnih (torej nedobičkonosnih) dejavnosti. »Odkar se vse, še najmanjši drobec naših življenj, preračunava na njegovo ekonomsko vrednost, je izginilo toliko stvari, ki so jim dajale smisel, mi pa posledično živimo vse bolj pusto, ogolelo,« piše Anja Zag Golob v eseju Pisma. S tem ko so iz mesta izbrisani prostori, kot je Čajna hiša ali neodvisne knjigarne, kot je bila knjigarna Behemot, je na udaru sam humanizem. Zaprtje takšnih krajev druženja, v katerih se »izgublja« čas, pa je simptom širše svetovne usmeritve. To se sliši skrajno črnogledo in vajeni smo, da Anja Zag Golob pogosto opozarja na zanemarjenost področja kulture pa tudi na druge družbene nepravičnosti, ki so posledica dejstva, da imajo interesi kapitala prednost pred drugimi. Vendar pa eseji v Poskusu vsakdanjosti niso zagrenjeni, niti pesimistični. To niso eseji o tem, kako vse, kar je dobrega in človečnega, propada, temveč so prej hvalnica vsemu in vsem, ki to še držijo pokonci. Pa sploh ni nujno, da so to kulturniki, nasprotno, to je natakar, ki te v tujem mestu pozdravi, kot da si domač, ali pa knjigarnar, ki ti pomaga poiskati knjigo, ki ti je pisana na kožo, in s katerim se lahko pogovarjaš, pa sploh ne opaziš časa, ki mineva. To je lahko tudi naključna sopotnica na vlaku, ki ti nevede preda nekaj svoje modrosti, ali pa dopisovalka, ki si vzame čas in ti odgovori na vsako pismo, čeprav se nista nikoli srečali v živo. Poljski filmski režiser Krzysztof Kieślowski, o katerem lahko beremo v prvem eseju, je za enega od svojih prizorov potreboval sladkorno kocko ravno pravšnje konsistence, da bi kava vanjo zlezla v točno toliko in toliko sekundah – nič več, nič manj. Tako je njegov asistent preiskal celo mesto in prinesel vsako kocko sladkorja, ki jo je našel, v upanju, da bo med njimi tista prava. Podrobnosti štejejo, bi bil nauk te zgodbe, tako kot štejejo drobne geste prijaznosti med soljudmi. Tako kot lahko v prvem eseju zbirke beremo o Kieślowskem in njegovih filmih, ki so avtorico oblikovali, v nadaljevanju piše tudi o legendarni beograjski rock skupini Ekaterina Velika pa o Kölnskem koncertu, znamenitem albumu ameriškega pianista Keitha Jaretta. Tem so posvečeni posamezni eseji, a skozi celotno knjigo je nanizanih še več referenc na umetniška dela, ki so bila za avtorico prelomnega pomena. Izkaže se kot široko razgledana intelektualka, ki se znajde tako v literarnih kot tudi v filozofskih, glasbenih, filmskih, gledaliških, plesnih in kulinaričnih vodah. Pri tem pa bralke nimamo občutka, da bi šlo za samohvalo. Avtoričin jezik je namreč neposreden, ne ovija se v leporečenje ali intelektualiziranje. Ko govori o umetnosti, ne govori samo kot poznavalka, temveč predvsem kot navdušena oboževalka, zaradi česar so eseji izredno topli, vnos koroškega dialekta in slenga pa jih še dodatno začini z bližino, domačnostjo. Seveda pa ne moremo mimo eseja o poeziji, ki ji je današnji čas še manj naklonjen kot na primer filmu ali glasbi. Pesništvo, podobno kot filozofiranje, v družbi, ki ceni predvsem fizično delo z merljivimi rezultati, vzbuja izključno posmeh, pravi Zag Golob, ki pa pri poeziji kljub temu vztraja. Poezija je svojevrsten upor, podobno kot vse tiste stvari, s katerimi se zgolj »zapravlja« dragoceni čas, v katerem bi lahko naredili kaj »produktivnega« ali »koristnega«. A pozabljamo, da je del tega, kar nas dela ljudi, tudi igra, in poezija je, z besedami avtorice: »opomin na ludizem, na igro, kakršni smo se, če smo imeli to srečo, predajali kot neobremenjeni otroci, to je prostor, ki jeziku omogoči domala vse.« Skozi enajst esejev zbirke Poskus vsakdanjosti se plete rdeča nit, ki bi jo lahko poimenovali »klic k humanizmu«. Iz njih se izliva ljubezen do umetnosti in radost do ustvarjanja, pa tudi čudenje nad lepoto, ki vznika tudi takrat, ko tega ne bi pričakovali. Eseji so hvalnica trenutkom medčloveške povezanosti in bližine, ki se lahko zgodi prek medija umetnosti, kot je glasba, ali pa v pristnem stiku, četudi še tako bežnem. Torej, zapravljajmo čas, berimo poezijo drevesom. Ostanimo Ljudje.

Med mesti in kraji, kjer se na kulturni praznik še posebej veliko dogaja, sta tudi Kranj in Vrba na Gorenjskem, ki sta tesno povezana z življenjem in dediščino Franceta Prešerna. Kulturno pohodniški utrip je danes preverila Nina Brus.

Letos bo minilo 30 let od genocida v Srebrenici. Poleti leta 1995, dve leti potem, ko je bila Srebrenica označena kot varno območje Združenih narodov, je v tem majhnem mestu na vzhodu Bosne in Hercegovine bilo ubitih več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov. Kulturno-izobraževalni zavod Muslimanski kulturni center je kot opomnik na ta pretresljiv dogodek pripravil spominski program »8372 živih spominov«. V programu sodelujejo tudi partnerji iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine, častna pokroviteljica pa je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Spominski program so sinoči odprli v Cankarjevem domu v Ljubljani z razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti. Novinar Ali Žerdin je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo v Srebrenici.

V nedeljo 19. januarja ob 16:45 bo na Sveti Gori praznični koncert na katerem se bodo predstavile zasedbe Kulturnega društva Briški grič iz Bukovja (Števerjan) otroški pevski zbor Briški slavčki in vokalna skupina Briške trcinke ter vokalna skupina Lijak 1883 – Vogrsko, ki deluje pod Kulturno-turističnim društvom Vogrsko. Predstavili se bodo z božičnim programom. Več pa nam je povedala dirigentka Mojca Cej.

Australians lose $32 billion a year to gambling — more per person than any other nation. And it's affecting diverse communities differently. - Australci gube 32 milijarde dolara godišnje zbog kockanja – što je više po osobi nego u bilo kojoj drugoj državi. I ta činjenica različito utiče na različite zajednice.

V Benečiji so tudi v letošnjem adventnem času na voljo različni koncerti. Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič in dvojezična šola sta pripravila dva. Prvi bo to nedeljo, 8. decembra, na Lesah, drugi v soboto, 14. decembra, v Bardu. Na obeh bodo nastopili Barski oktet iz Barda, zbora Naše vasi iz Tipane in Rečan z Lese ter vokalna skupina dvojezične šole. Tudi letos bodo adventni koncerti v terskih dolinah, ki jih že več let pripravlja združenje don Evgen Blankin v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Gorice. V nedeljo, 15. decembra, bo v Porčinju ob sejmu Svete Lucije pri sveti maši ob 14.30 pel Barski oktet in še tisti dan bosta v Podkalapu nastopila slovenski zbor s Tržaškega in furlanski zbor. Tretji koncert bo v nedeljo, 22. decembra, v Mažerolah. Adventni koncert bo tudi jutri ob 20.00 v cerkvi sv. Andreja apostola v Štandrežu. Mladinski mešani pevski zbor Emil Komel pod vodstvom Davida Bandlja bo med drugim izvedel izbor sakralnih skladb iz svetovne zakladnice ter pesmi slovenskih primorskih skladateljev.

SAD zabrinute zbog predloženog zakona o stranim agentima u Srbiji. Može li Crna Gora do 2026. zatvoriti pregovaračko poglavlje sa EU o životnoj sredini i klimatskim promjenama? Sevdalinka, tradicionalna gradska narodna pjesma BiH, uvrštena na listu nematerijalne kulturne baštine UNESCO-a.

40. Slovenski knjižni sejem se ta vikend sklepa, nanj bomo pogledali skozi prizmo nagrad, ki jih vsako leto podeljujejo avtorjem in založnikom. Podelili so tudi Nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo, ki jo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Ob visokem življenjskem jubileju akademika Andreja Jemca so v Slovenski matici pripravili slavnostni simpozij z naslovom Transformacije in konstante. Slikarski opus Andreja Jemca v dispozitivu časa. Z bogatim programom te dni obeležujejo 50-letnico profesionalizacije Lutkovnega gledališča Maribor. Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij je prenovljena razstava, ki so jo ta teden odprli v Metliki, v Loškem muzeju pa so na ogled postavili novo stalno zbirko starih knjig. Vabimo vas k poslušanju!

Za15 godina svog postojanja Kulturno-umjetničko društvo "Dukat" etabliralo se u najpoznatijeg čuvara bosanske folklorne tradicije u cijeloj Australiji. Djeca izbjeglica i migranata iz BiH, ujedinjena ljubavlju prema muzici i igri, svakim svojim nastupom donose radost izazivajući toplinu i razigranost u srcu, pa se često desi da im se mnogi ljudi iz publike pridruže. S druge strane, njihovi brojni nastupi, doprinose slici multukuturalne Australije, u čijem mozaičnom šarenilu s ponosom predstavljaju boje prve domovine njihovih roditelja – Bosne i Hercegovine. Reportaža snimljena na njihovoj probi u društvenom centru u St Albansu, na zapadu Melbournea, gdje se pripremaju za godišnju zabavu KUD-a i obilježavanje Dana državnosti BiH, najviše svjedoči o dubokim prijateljskim vezama koje ih vežu i pozitivnim vibracijama.

11. maja 2024. godine Bosanski kulturno- sportski centar u Perthu proslavlja svoj 30. rođendan. O značaju ove važne godišnjice centra, koji je svih ovih godina bio most povezivanja Bosanaca i Hercegovaca u Zapadnoj Australiji, i koji je iz ustanove prerastao u instituciju, razgovarali smo sa gospodinom Muhamedom Merdžanićem, osnivačem i direktorom Kulturno -sportskog centra.

Obilježavajući Međunarodni dan maternjeg jezika koji se u svijetu proslavlja svakog 21. februara donosimo razgovor sa gospođom Dženanom Draganović Anwar, nastavnicom Bosanske škole iz Adelaida. Saznajte kako se organizuje nastava bosanskog jezika u Južnoj Australiji, i kolika je važnosti očuvanja i njegovanja maternjeg jezika gdje god se na svijetu nalazili.

V prvem delu serije o pozabljenih slovenskih pionirkah o prvi slovenski pisateljici, pesnici in skladateljici. Kot mlado dekle je vstopila v izrazito moški literarni prostor.   Pisala je povesti, ki so bile med ljudmi dobro sprejete, doživela pa je tudi kritiko, kot so bile na primer besede Janeza Trdine, da naj bo ženska pred pečjo ali pri zibeli, ne pa pri peresu, za katere mu je bilo pozneje žal. V svojem kratkem življenju, umrla je stara še ne 21 let, je napisala 38 povesti. Rodbina Urbančič sega vse od Preddvora do Hollywooda. Ob letošnji 190. obletnici rojstva Josipine Urbančič Turnograjske so prenovili njeno spominsko sobo na gradu Turn pri Preddvoru, v grajskem parku pa v njen spomin stoji obelisk na katerem so zapisane njene besede: "Zmeraj krasna si narava".  Sogovornica dddr. Mira Delavec Touhami, doktorica literarne zgodovine, učiteljica slovenščine za slovenske izseljence v Zvezni republiki Nemčiji in predsednica Kulturnega društva Josipine Turnograjske. Zapiski knjiga Moč vesti; Kulturno društvo Josipine Turnograjske; Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković; Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan; Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol; Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik.