Podcasts about kulturno

Kulturno dogajanje v Mariboru je te dni v znamenju šestdesetega festivala Borštnikovo srečanje. Ob jubileju so pripravili razstavo Borštnik!, danes pa bomo spregovorili o razstavi, ki povezuje festivala Borštnikovo srečanje in Prestopi. Na Intimnem odru v prostorih GT22 so pripravili razstavo Moraš, torej moreš, ki obeležuje 10. obletnico delovanja neodvisne gledališke produkcije društva Moment. Njihovo osnovno poslanstvo je produkcija in razvoj neodvisnega gledališča ter povezovanje umetnosti in družbe. Kot sta povedala člana gledališča in snovalca razstave Zoran Petrovič in Andrej Firm so skušali na razstavi prikazati dele scenografij, kostumografij in rekvizitov iz obdobja delovanja društva Moment od začetkov do danes. Vabimo vas k poslušanju!

Kulturno dediščino in naravno lepoto krajev številni odkrivajo tudi na kolesu. Kot pravijo v Kolesarskem društvu Raketa iz Kopra, se s kolesom odpre drugačen svet. Slovenska Istra ponuja več kolesarskih poti različnih zahtevnosti in možnosti čezmejnih povezav, kot je priljubljena Parenzana. Ko kolesarje pot vodi dlje ali proti drugim trasam, se poslužujejo tudi multimodalnosti, torej možnosti prevoza koles z avtobusi, ladjami ali vlaki. Tovrstne povezave so bile med Slovenijo in Italijo vzpostavljene tudi s pomočjo evropskih projektov.

Piše Sanja Podržaj, bere Ajda Sokler. Avtorico zbirke esejev Poskus vsakdanjosti lahko opišemo kot pesnico, urednico, založnico, prevajalko, dramaturginjo, kritičarko in kolumnistko. Vsi poklici, ki jih je opravljala kot vseživljenjska kulturna delavka, so tako ali drugače vraščeni v pričujoče eseje. Kulturno delovanje ni običajna služba temveč nekaj, kar zahteva celega človeka, predvsem pa strast, neomajno voljo, idealizem, ki meji na naivnost, in veliko mero upanja. Eseji Anje Zag Golob to posredujejo z gibkim in živahnim jezikom, ki je tako značilno njen, da jo ob branju skoraj slišimo, kako nam pripoveduje zdaj o znamenitem Kölnskem koncertu Keitha Jarretta, spet drugič pa o ljubezni do »restane rpice« in najboljšem pomfriju na svetu, ki ga je pripravljala njena bica. In njen entuziazem je nalezljiv. Poskus vsakdanjosti je prvo prozno delo Anje Zag Golob, ki je do sedaj objavila pet samostojnih pesniških zbirk, od tega sta bili kar dve nagrajeni z Jenkovo nagrado, Vesa v zgibi leta 2014 in Didaskalije k dihanju leta 2016, za zbirko da ne da ne bo … pa je leta 2020 prejela nagrado kritiško sito. Zanimivo je, da so vse razen prvenca V roki iz leta 2010, izšle v samozaložbi, tako kot tudi pričujoča zbirka esejev. Že v fizičnem izgledu knjige in njenem oblikovanju se izraža avtoričina samosvojost pa tudi drznost, saj na platnici ni ne naslova ne njenega imena, zadaj pa nobenega zapisa na platnici. Naslovnico krasi pointilističen motiv, a rdeče in zelene pikice ne tvorijo nobene podobe. Morda s tem ponazarjajo vsakdanjost, ki jo tvorijo raznorodni segmenti različnih vlog, ki jih opravljamo v družbi, in številne stvari, ki kličejo po naši pozornosti. Morda to ni toliko pomembno kot ugotovitev, da je oblikovanje skladno z naravnanostjo, ki se izraža v vseh enajstih esejih – to je naravnanost stran od hitrega konzumiranja, h kateremu teži kapitalistična družba, v kateri je vse merjeno z ekonomsko vrednostjo. Tudi človek. Predstavljajte si, da se sprehajate po knjigarni in si ogledujete knjige. Vsaka od njih si hoče pridobiti vašo pozornost, a že s hitrim pregledom naslovnice lahko približno ugotovite, v kateri predalček spada. Knjiga, katere platnic ne polnijo informacije, pokliče našo pozornost, ker je tako drugačna od drugih in nekako skrivnostna. Moramo si vzeti več časa, da jo razvozlamo. Se ustaviti, jo vzeti v roke, prelistati, morda prebrati kakšen odstavek ali dva. Podobno je s pitjem čaja, vožnjo z vlakom, poslušanjem glasbe, pisanjem pisem in pogovarjanjem z drevesi – te stvari potrebujejo naš dragoceni čas. Instant kava, avtomobil, e-mail ali sms opravijo svojo nalogo hitreje, glasba je nekaj, kar se dogaja v ozadju, prav tako drevesa. Storilnostna naravnanost nas potiska proti enostavnemu, hitremu, stran od poglobljenega in s tem tudi stran od umetnosti in kar je še nekoristnih (torej nedobičkonosnih) dejavnosti. »Odkar se vse, še najmanjši drobec naših življenj, preračunava na njegovo ekonomsko vrednost, je izginilo toliko stvari, ki so jim dajale smisel, mi pa posledično živimo vse bolj pusto, ogolelo,« piše Anja Zag Golob v eseju Pisma. S tem ko so iz mesta izbrisani prostori, kot je Čajna hiša ali neodvisne knjigarne, kot je bila knjigarna Behemot, je na udaru sam humanizem. Zaprtje takšnih krajev druženja, v katerih se »izgublja« čas, pa je simptom širše svetovne usmeritve. To se sliši skrajno črnogledo in vajeni smo, da Anja Zag Golob pogosto opozarja na zanemarjenost področja kulture pa tudi na druge družbene nepravičnosti, ki so posledica dejstva, da imajo interesi kapitala prednost pred drugimi. Vendar pa eseji v Poskusu vsakdanjosti niso zagrenjeni, niti pesimistični. To niso eseji o tem, kako vse, kar je dobrega in človečnega, propada, temveč so prej hvalnica vsemu in vsem, ki to še držijo pokonci. Pa sploh ni nujno, da so to kulturniki, nasprotno, to je natakar, ki te v tujem mestu pozdravi, kot da si domač, ali pa knjigarnar, ki ti pomaga poiskati knjigo, ki ti je pisana na kožo, in s katerim se lahko pogovarjaš, pa sploh ne opaziš časa, ki mineva. To je lahko tudi naključna sopotnica na vlaku, ki ti nevede preda nekaj svoje modrosti, ali pa dopisovalka, ki si vzame čas in ti odgovori na vsako pismo, čeprav se nista nikoli srečali v živo. Poljski filmski režiser Krzysztof Kieślowski, o katerem lahko beremo v prvem eseju, je za enega od svojih prizorov potreboval sladkorno kocko ravno pravšnje konsistence, da bi kava vanjo zlezla v točno toliko in toliko sekundah – nič več, nič manj. Tako je njegov asistent preiskal celo mesto in prinesel vsako kocko sladkorja, ki jo je našel, v upanju, da bo med njimi tista prava. Podrobnosti štejejo, bi bil nauk te zgodbe, tako kot štejejo drobne geste prijaznosti med soljudmi. Tako kot lahko v prvem eseju zbirke beremo o Kieślowskem in njegovih filmih, ki so avtorico oblikovali, v nadaljevanju piše tudi o legendarni beograjski rock skupini Ekaterina Velika pa o Kölnskem koncertu, znamenitem albumu ameriškega pianista Keitha Jaretta. Tem so posvečeni posamezni eseji, a skozi celotno knjigo je nanizanih še več referenc na umetniška dela, ki so bila za avtorico prelomnega pomena. Izkaže se kot široko razgledana intelektualka, ki se znajde tako v literarnih kot tudi v filozofskih, glasbenih, filmskih, gledaliških, plesnih in kulinaričnih vodah. Pri tem pa bralke nimamo občutka, da bi šlo za samohvalo. Avtoričin jezik je namreč neposreden, ne ovija se v leporečenje ali intelektualiziranje. Ko govori o umetnosti, ne govori samo kot poznavalka, temveč predvsem kot navdušena oboževalka, zaradi česar so eseji izredno topli, vnos koroškega dialekta in slenga pa jih še dodatno začini z bližino, domačnostjo. Seveda pa ne moremo mimo eseja o poeziji, ki ji je današnji čas še manj naklonjen kot na primer filmu ali glasbi. Pesništvo, podobno kot filozofiranje, v družbi, ki ceni predvsem fizično delo z merljivimi rezultati, vzbuja izključno posmeh, pravi Zag Golob, ki pa pri poeziji kljub temu vztraja. Poezija je svojevrsten upor, podobno kot vse tiste stvari, s katerimi se zgolj »zapravlja« dragoceni čas, v katerem bi lahko naredili kaj »produktivnega« ali »koristnega«. A pozabljamo, da je del tega, kar nas dela ljudi, tudi igra, in poezija je, z besedami avtorice: »opomin na ludizem, na igro, kakršni smo se, če smo imeli to srečo, predajali kot neobremenjeni otroci, to je prostor, ki jeziku omogoči domala vse.« Skozi enajst esejev zbirke Poskus vsakdanjosti se plete rdeča nit, ki bi jo lahko poimenovali »klic k humanizmu«. Iz njih se izliva ljubezen do umetnosti in radost do ustvarjanja, pa tudi čudenje nad lepoto, ki vznika tudi takrat, ko tega ne bi pričakovali. Eseji so hvalnica trenutkom medčloveške povezanosti in bližine, ki se lahko zgodi prek medija umetnosti, kot je glasba, ali pa v pristnem stiku, četudi še tako bežnem. Torej, zapravljajmo čas, berimo poezijo drevesom. Ostanimo Ljudje.

Med mesti in kraji, kjer se na kulturni praznik še posebej veliko dogaja, sta tudi Kranj in Vrba na Gorenjskem, ki sta tesno povezana z življenjem in dediščino Franceta Prešerna. Kulturno pohodniški utrip je danes preverila Nina Brus.

Letos bo minilo 30 let od genocida v Srebrenici. Poleti leta 1995, dve leti potem, ko je bila Srebrenica označena kot varno območje Združenih narodov, je v tem majhnem mestu na vzhodu Bosne in Hercegovine bilo ubitih več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov. Kulturno-izobraževalni zavod Muslimanski kulturni center je kot opomnik na ta pretresljiv dogodek pripravil spominski program »8372 živih spominov«. V programu sodelujejo tudi partnerji iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine, častna pokroviteljica pa je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Spominski program so sinoči odprli v Cankarjevem domu v Ljubljani z razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti. Novinar Ali Žerdin je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo v Srebrenici.

V nedeljo 19. januarja ob 16:45 bo na Sveti Gori praznični koncert na katerem se bodo predstavile zasedbe Kulturnega društva Briški grič iz Bukovja (Števerjan) otroški pevski zbor Briški slavčki in vokalna skupina Briške trcinke ter vokalna skupina Lijak 1883 – Vogrsko, ki deluje pod Kulturno-turističnim društvom Vogrsko. Predstavili se bodo z božičnim programom. Več pa nam je povedala dirigentka Mojca Cej.

Australians lose $32 billion a year to gambling — more per person than any other nation. And it's affecting diverse communities differently. - Australci gube 32 milijarde dolara godišnje zbog kockanja – što je više po osobi nego u bilo kojoj drugoj državi. I ta činjenica različito utiče na različite zajednice.

V Benečiji so tudi v letošnjem adventnem času na voljo različni koncerti. Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič in dvojezična šola sta pripravila dva. Prvi bo to nedeljo, 8. decembra, na Lesah, drugi v soboto, 14. decembra, v Bardu. Na obeh bodo nastopili Barski oktet iz Barda, zbora Naše vasi iz Tipane in Rečan z Lese ter vokalna skupina dvojezične šole. Tudi letos bodo adventni koncerti v terskih dolinah, ki jih že več let pripravlja združenje don Evgen Blankin v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Gorice. V nedeljo, 15. decembra, bo v Porčinju ob sejmu Svete Lucije pri sveti maši ob 14.30 pel Barski oktet in še tisti dan bosta v Podkalapu nastopila slovenski zbor s Tržaškega in furlanski zbor. Tretji koncert bo v nedeljo, 22. decembra, v Mažerolah. Adventni koncert bo tudi jutri ob 20.00 v cerkvi sv. Andreja apostola v Štandrežu. Mladinski mešani pevski zbor Emil Komel pod vodstvom Davida Bandlja bo med drugim izvedel izbor sakralnih skladb iz svetovne zakladnice ter pesmi slovenskih primorskih skladateljev.

SAD zabrinute zbog predloženog zakona o stranim agentima u Srbiji. Može li Crna Gora do 2026. zatvoriti pregovaračko poglavlje sa EU o životnoj sredini i klimatskim promjenama? Sevdalinka, tradicionalna gradska narodna pjesma BiH, uvrštena na listu nematerijalne kulturne baštine UNESCO-a.

40. Slovenski knjižni sejem se ta vikend sklepa, nanj bomo pogledali skozi prizmo nagrad, ki jih vsako leto podeljujejo avtorjem in založnikom. Podelili so tudi Nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo, ki jo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Ob visokem življenjskem jubileju akademika Andreja Jemca so v Slovenski matici pripravili slavnostni simpozij z naslovom Transformacije in konstante. Slikarski opus Andreja Jemca v dispozitivu časa. Z bogatim programom te dni obeležujejo 50-letnico profesionalizacije Lutkovnega gledališča Maribor. Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij je prenovljena razstava, ki so jo ta teden odprli v Metliki, v Loškem muzeju pa so na ogled postavili novo stalno zbirko starih knjig. Vabimo vas k poslušanju!

Duhovna zapuščina puščavnika, mistika in teologa, ki je živel v 7. stoletju, nam ponuja ključ do razumevanja ene najzgodnejših pa v Evropi tudi najslabše poznanih vej krščanstva – tiste, ki se je že v pozni antiki razvila v današnjem IrakuVse odkar so Američani pred 21 leti napadli Irak, lahko v zahodnih medijih sporadično zasledimo novice o težkem položaju, v katerem se je znašla tamkajšnja krščanska skupnost. Še zlasti hudo je bilo v času t. i. Islamske države, ko je več sto tisoč iraških kristjanov moralo zbežati z domov svojih prednikov in poiskati zatočišča med Kurdi, v Bagdadu ali v tujini. Kljub temu poznavalci ocenjujejo, da v deželi med Evfratom in Tigrisom danes še živi vsaj pol milijona kristjanov, morda tudi več. A kdo pravzaprav so ti ljudje? Kako neki so se znašli v državi, ki je na svetovnem zemljevidu verstev vedno obarvana zeleno, kar seveda označuje, da tam večinoma živijo muslimani? Ali iraški kristjani sledijo papežu v Rimu – ali pa imajo svojega lastnega verskega voditelja? Ali imajo nemara svoje svetnike, svojo teologijo, svoj sveti jezik? Kaj – če sploh karkoli – pomembnega so prispevali v duhovno zakladnico svetovnega krščanstva? Priznajmo, na večino teh vprašanj bi v Sloveniji – pa še marsikje drugje po stari celini – ne znali odgovoriti … Nam pa to sramotno beli liso nevednosti lahko zdaj pomaga zapolniti intrigantna knjiga, ki je pred nedavnim izšla pod založniškim okriljem Kulturno-umetniškega društva Logos; gre za delo Duhovni svet Izaka Sirskega, pod katerega se sicer podpisuje Hilarijon Alfejev, eden izmed škofov ruske pravoslavne cerkve. Med platnicami tega dela se namreč lahko poučimo, kot pove že naslov dela, o Izaku Sirskem, puščavniku, mistiku in teologu, enem najpomembnejših predstavnikov starodavnega bližnjevzhodnega krščanstva, ki ga za svetnika priznavajo ne le iraški kristjani, ampak tudi pravoslavci in katoličani. Zakaj je ta mož, ki je živel v sedmem stoletju po Kristusu, vreden naše pozornosti danes pa tudi kaj nam njegova intelektualna oziroma duhovna zapuščina pove o mezopotamskem krščanstvu, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili rusista, zgodovinarja in teologa, kustosa v Slovenskem šolskem muzeju ter predavatelja na ljubljanski Teološki fakulteti, dr. Simona Malmenvalla, ki je razpravo Alfejeva o Izaku Sirskem prevedel v slovenski jezik.   foto: upodobitev Izaka Sirskega v knjigi De perfectione vitae theoreticae, ki je izšla leta 1500 v Benetkah (Wikipedija, javna last)

Za15 godina svog postojanja Kulturno-umjetničko društvo "Dukat" etabliralo se u najpoznatijeg čuvara bosanske folklorne tradicije u cijeloj Australiji. Djeca izbjeglica i migranata iz BiH, ujedinjena ljubavlju prema muzici i igri, svakim svojim nastupom donose radost izazivajući toplinu i razigranost u srcu, pa se često desi da im se mnogi ljudi iz publike pridruže. S druge strane, njihovi brojni nastupi, doprinose slici multukuturalne Australije, u čijem mozaičnom šarenilu s ponosom predstavljaju boje prve domovine njihovih roditelja – Bosne i Hercegovine. Reportaža snimljena na njihovoj probi u društvenom centru u St Albansu, na zapadu Melbournea, gdje se pripremaju za godišnju zabavu KUD-a i obilježavanje Dana državnosti BiH, najviše svjedoči o dubokim prijateljskim vezama koje ih vežu i pozitivnim vibracijama.

V Evangeličanski cerkveni občini Puconci so se na pobudo tam delujoče duhovnice Katje Ajdnik že pred leti odločili, da skušajo zbrati čim več pisne verske kulturne dediščine, ki jo vernice in verniki hranijo v svojih domovih. Gre za izdaje Kuzmičevega Nouvoga zakona, dela drugih evangeličanskih avtorjev, pesmarice cerkvenih in mrtvečih pesmi v prekmurščini, slovesna potrdila za krst in konfirmacijo … Zbrano gradivo je zdaj na ogled na začasni razstavi v Spominskem domu Štefana Kuzmiča v Puconcih, razstavo pa bodo prej ali slej preoblikovali v stalno. O vrednosti razstave premišljujejo duhovnica Katja Ajdnik, dr. Klaudija Sedar iz zavoda Primož Trubar in direktorica razvojnega zavoda občine Puconci Ksenija Flegar.

Kitajska opera se razlikuje od naše zahodne tradicije, saj pogosto vključuje tudi akrobacijo in značilno mimiko, poleg glasbenih in dramskih učinkov pa posebne pomene vnašajo tudi barve in prepoznavni liki. Med mnogimi različicami in oblikami je najbolj uveljavljena pekinška opera, ki temelji na več sto ali celo tisoč let stari dediščini, zgodbe pa govorijo o vojaških in političnih nasprotjih. O kitajski operi se je Magda Tušar leta 2022 pogovarjala s sinologinjo Mino Grčar. Foto: Pixabay

Številne so podlage, ki omogočajo hierarhiziranje najrazličnejših skupin ljudi, nacij, kultur in povsem konkretnih posameznikov. Takšno razvrščanje, ki je v osnovi vedno tudi razredno pogojeno, v pomembni meri podpirajo tudi fabulativne, literarne poenostavitve in prilagajanja ciljnemu bralstvu. Primer tega je opisovanje raznolikosti, ki jih zajemamo z enostavnim označevalcem: Afrika. Zaradi zavzemanj udobnih stališč in pasivne drže, ki izhaja iz percepcij o kulturnih univerzalnostih in relativnostih, so za večinske diskurze o identitetno in kulturno drugem, odgovorni tudi znanstveni pogledi. V tem kontekstu v oddaji Glasovi svetov literarna kritičarka Aleksandra Gačič, novinarka Kristina Božič in igralka Lina Akif podajajo tako konkretne izkušnje s politikami izključevanj, kot tudi razmišljajo o sodobnih pojavih nevarnih ideologij in tako imenovani nekropolitiki, torej obliki vladanja, ki v končni fazi določa, kdo so tisti, katerih življenja niso pomembna.    foto: Pixabay 

Poznamo slovenski Trst, slovenski Celovec, malo manj znane pa so slovenske korenine in sledi v Gradcu. Te razkriva knjiga Slovenski Gradec, katere avtor je Simon Ošlak Gerasimov. Izdalo jo je Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, predstavili so jo v dvorani Slovenske matice v Ljubljani v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Avtor je Simon Ošlak Gerasimov, ki je v Gradcu študiral slovenščino in ruščino, nekaj časa je tam tudi poučeval slovenščino, ruščino in nemščino, dela kot novinar za slovensko uredništvo ORF za Štajersko. Knjiga je dvojezična, ena stran je slovenska, druga pa nemška, priložen ji je tudi zemljevid.

Na god sv. Petra in Pavla, smo prav v času župnijskega praznovanja Petrovo, obiskali župnijo Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik. Predstavili smo razgibano kulturno-turistično in duhovno dejavnost ter se med drugim ustavili pri tamkajšnji Marijini romarski cerkvi, kamor romarji od vsepovsod prinašajo sveče in rožne vence.

Kulturno društvo Josipa Jurčiča Muljava letos praznuje 180. obletnico Jurčičevega rojstva in 100-letnico uprizarjanja Jurčičevih literarnih del v izvedbi muljavskih amaterskih igralcev. Letos mineva tudi 160 let od izdaje zgodovinske povesti Jurij Kozjak, slovenski janičar. Zato so za letošnjo uprizoritev izbrali prav to Jurčičevo delo. Dramatizacijo je pripravil Danijel Zupančič, ki je delo tudi režiral. Aprila letos pa je bilo letno gledališče na Muljavi vpisano tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Kako so se pripravljali igralci, kakšno scensko postavitev so izdelali domači mojstri, kako so izbrali blago in sešili kostume za igralce ter kako negujejo pristno muljavsko govorico – vse to so v zaodrju ustvarjalci povedali novinarki Petri Medved, ki si je predstavo Jurij Kozjak, slovenski janičar tudi ogledala.

Kulturno društvo Jožef Virk Dob pri Domžalah vabi v Letno gledališče Dob na 26. junijske večere pod zvezdami – Večere Komedije. Portugalski nacionalni muzej letalstva in Tehniški muzej Slovenije sta gostila razstavi obeh držav, na Portugalskem slovensko razstavo Leteči človek, Stanko Bloudek.

Kulturno društvo Radlje ob Dravi letos že tretjič organizira festival Ars Fest. Festival na devetih prizoriščih v treh koroških občinah prinaša 10 koncertov ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov, dva razstavna momenta Likovne sekcije LIKRA ter tri delavnice. Skupno bo nastopilo in se predstavilo več kot 200 sodelujočih, večina od teh domačinov. Festival se je začel že 31. maja s koncertom skupine Brass Band Radlje in violinistom Bojanom Cvetrežnikom ter domačo zasedbo Da Džem, zaključil pa se bo v nedeljo, 16. junija. Festival predstavlja umetniški vodja Izidor Leitinger.

Z dogodkom za otroke Miška čaj in še kaj so se začeli 29. Slovenski dnevi knjige, literarni festival, ki ga pripravlja Društvo slovenskih pisateljev. Potekal bo štiri dni, osrednje prizorišče je v Ljubljani, literarni dogodki pa bodo tudi v partnerskih mestih. Festival spodbuja bralno kulturo in omogoča neposreden stik občinstva z ustvarjalci. Napovedujemo koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija v okviru abonmaja Kromatika - večer bo vodil dirigent Jascha von der Goltz, solista bosta violinist Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v Orkestru Bavarske državne opere, in violončelistka Maruša Turjak Bogataj, solo violončelistka Simfonikov. Predstavljamo pa tudi razstavo Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov, ki je na ogled v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in ponuja vpogled v kulturno krajino obeh cistercijanskih samostanov v Sloveniji, nekdanjega v Kostanjevici na Krki in še delujočega v Stični.

Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.Na Madžarskem bodo poleg evropskih in lokalnih volitev potekale tudi manjšinske volitve. S kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo Slovenci, pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec. Gostimo Armina Hodžića, poslanca, ki bo v hrvaškem saboru zastopal tudi slovensko manjšino, in podpredsednika Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Janka Malleja. V javnem pismu poziva pristojna slovensko ministrstvo in urad, naj namenita kulturi koroških Slovencev nekoliko več politične, moralne in finančne pozornosti. Kakšen je odziv na ta poziv?   Foto (Novice.at): Sapramiška in Zrcalce - predstavi mlajše gledališke šole KPD Planina Sele 

11. maja 2024. godine Bosanski kulturno- sportski centar u Perthu proslavlja svoj 30. rođendan. O značaju ove važne godišnjice centra, koji je svih ovih godina bio most povezivanja Bosanaca i Hercegovaca u Zapadnoj Australiji, i koji je iz ustanove prerastao u instituciju, razgovarali smo sa gospodinom Muhamedom Merdžanićem, osnivačem i direktorom Kulturno -sportskog centra.

Kulturno društvo Kras združuje 37 izredno dejavnih slikarjev, kiparjev in fotografov iz vseh štirih kraških občin. Društvo na leto organizira od 10 do 15 dogodkov, ki članom omogočajo, da se predstavijo širši javnosti in pridobijo nova znanja. Člani društva razstavljajo pri nas in v tujini in so bili za svoja dela že večkrat nagrajeni.

Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.

Kulturno društvo Mlin Radomlje pripravlja komično operno predstavo v dveh dejanjih Lažna vrtnarica W. A. Mozarta. Ob dveh predstavah, ki bosta v petek in soboto 19. in 20. aprila ob 19.30, sta nam spregovorila sopranistka Gaja Sorč in režiser Matej Prevc.

Rojaki iz Beneške Slovenije se te dni pod naslovom “Skupni kulturni prostor” predstavljajo v Kobaridu. Prav v teh trenutkih v prostorih Fundacije Poti miru poteka predstavitev letošnjega Trinkovega koledarja. Lahko še ujamete projekcijo dokumentarnega filma “Da beseda, ki smo jo podedovali, ne izumre”. Gre za portret kulturnega in političnega delavca iz Barda Viljema Černa, ki ga je zrežiral Aljaž Škrlep. V Kulturnem domu Simona Gregorčiča bo v nedeljo popoldne Beneško gledališče pod režijo Alide Bevk uprizorilo predstavo “Skopac”, v ponedeljek pa bosta v kobariški knjižnici Ada Tomasetig in Marina Cernetig pripovedovali pravljice iz Benečije. Glavni namen beneških dni v Kobaridu je kulturno druženje in povezovanje ljudi z obeh strani meje. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, dogodek organizirajo Občina Kobarid, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Inštitut za slovensko kulturo, Kulturno društvo Ivan Trinko in Fundacija Poti miru.

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Zmagovalec 18. Festivala gorniškega filma je francoski film Hamida Sardarja Mongolija: Dolina medvedov, ki ga odlikujeta odličen scenarij in lepa pripoved, ki daje misliti brez nepotrebnega moraliziranja. Kulturno društvo Pekre-Limbuš bo drevi v Domu kulture Pekre premierno uprizorilo novo predstavo Pesnikova žena prihaja. Gre za uprizoritev komedije pisatelja Toneta Partljiča, katere osrednja tema je zavist, ki je pogosto prisotna tudi v svetu kulture in umetnosti. Slovenska predstavnica za letošnjo pesem Evrovizije Raiven bo prihodnji konec tedna kot gostja nastopila na hrvaški Dori, na kateri bodo izbirali predstavnika države za to tekmovanje.

Obilježavajući Međunarodni dan maternjeg jezika koji se u svijetu proslavlja svakog 21. februara donosimo razgovor sa gospođom Dženanom Draganović Anwar, nastavnicom Bosanske škole iz Adelaida. Saznajte kako se organizuje nastava bosanskog jezika u Južnoj Australiji, i kolika je važnosti očuvanja i njegovanja maternjeg jezika gdje god se na svijetu nalazili.

Govorilo se bo o politiki, gospodarstvu in športu, kultura pa bo kot pepelka spet čakala na svojo naslednjo priložnost, verjetno ob letu obsorej.Zapisala: Mirjana Furlan, prof. slov. jezika in članica DKPS

V Ukvah v Kanalski dolini je bil v petek „Večer slovenske kulture“, ki ga je pripravilo Slovensko kulturno središče „Planika“. V ospredje je prišla misel, da bi slovenska beseda v Kanalski dolini preživela, živela in se prenašala iz roda v rod. Včeraj je bila v župnijski dvorani Antona Gregorčiča v Štandrežu pri Gorici prireditev ob slovenske kulturnem prazniku, ki sta jo oblikovala prosvetno društvo Štandrež in Kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje. Ponovitev bo v sredo zvečer v dvorani Gnidovčevega doma na Mirenskem Gradu. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa bo nocoj večer Društva slovenskih izobražencev. Dr. Lenart Škof se bo pogovarjal z dr. Cirilo Toplak, avtorico monografije Naša vera: Naravoverstvo na Primorskem, ki je lani izšla pri Založbi Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis. V slovenski znanstveni prostor prinaša pomembna spoznanja v zvezi z donedavno neznanim in spregledanim kulturnim fenomenom. Gre za izčrpno študijo tradicionalnega verovanja primorskih starovercev in njihovega življenja. Monografija analizira kompleksno in v marsičem prelomno delo Pavla Medveščka - Klančarja Iz nevidne strani neba (2015), ob lastnih dognanjih avtorice na podlagi terenskih raziskav in akademskih uvidov. Knjiga bo nocoj doživela svojo tržaško predstavitev v Društvu slovenskih izobražencev. Predstavitev knjige je bila že predvidena lanskega 4. decembra, pa je bila preložena zaradi bolezni. Prof. dr. Cirila Toplak je predavateljica in raziskovalka na Oddelku za politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je tudi predstojnica raziskovalnega Centra za politično teorijo. Prof. dr. Lenart Škof je predstojnik Inštituta za filozofske in religijske študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in dekan fakultete AMEU - ISH ter tudi predsednik slovenskega Društva za primerjalno religiologijo.

Kulturno-umetniško društvo Študent Maribor praznuje častitljiv jubilej, 60-letnico delovanja. Pod njegovim okriljem ves ta čas delujeta Akademska folklorna skupina Študent in Akademski pevski zbor, ki sta za svoje nastope prejela številne domače in mednarodne nagrade. Tokrat predstavljamo delovanje Akademske folklorne skupine Študent. V oddaji tudi o drugi sezoni kultne slovenske nanizanke Življenja Tomaža Kajzerja, ki se na Televiziji Slovenija začenja konec tedna.

Nekaj minut bomo namenili novemu / staremu predsedniku Društva slovenskih pisateljev Dušanu Mercu. Spregovorili bomo o dveh razstavah - v Narodni galeriji v Ljubljani so na ogled risbe Janeza Potočnika, umetnika s preloma 18. in 19. stoletja, v ljubljanski galeriji Equrna pa so odprli razstavo Uroša Weinbergerja. Slišali boste, kako potekajo arheološka izkopavanja okrog ljubljanske Drame, o čemer bo več povedala vodja raziskav Maja Lavrič z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Povabili pa vas bomo tudi k spremljanju Evroradijskega božičnega dne, ki ga bomo jutri prenašali na programu Ars. Kulturno panoramo z glasbo opremlja Tina Ogrin. Za mešalno mizo je Vjekoslav Mikez, pred mikrofonom pa Staša Grahek.

Magistrica psihologije Ana Kuder se je kot strokovna sodelavka projekta B Air leta 2021 udeležila sedme mednarodne konference na temo nevroznanosti in glasbe v Aarhusu na Danskem. K pogovoru o glasbi in kulturi je povabila dva doktorska študenta, ki sta svoje delo predstavljala na konferenci: Erico Flaten, doktorsko študentko v Laboratoriju za slušni razvoj na Univerzi McMaster v Kanadi, in Mathiasa Klarlunda, doktorskega študenta v Centru za glasbo in možgane na Univerzi v Aarhusu na Danskem. Skozi pogovor so poskušali razumeti ali je glasba univerzalni fenomen. Zaznavanje in všečnost določene zvrsti glasbe se namreč lahko razlikujeta glede na kulturo. V zahodnih kulturah smo denimo bolj privženi dvodobnim taktovskim načinom, medtem ko se v nekaterih kulturah, kjer imajo prebivalci manj stika z zahodno glasbo, pogosteje pojavljajo različice trodobnih taktovskih načinov. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Kulturno-umetniško društvo Sodobnost med drugim izdaja tudi prevodne romane; pred kratkim so tako izdali roman Permafrost katalonske pesnice in pisateljice Eve Baltasar. Romaneskna junakinja se išče in zaganja in prepušča spolnosti, pred življenjem in bližino pa se odmika oziroma skriva pod čustvenim permafrostom. Eva Baltasar – ki je doslej objavila že več pesniških zbirk, Permafrost pa je njen prozni prvenec –, je še kako sugestivna pripovedovalka. Več o romanu in še čem pove v pogovoru z Markom Goljo Veronika Rot, prevajalka z obsežnim prevajalskim opusom vrhunskih literarnih del, tudi Cervantesovih Zglednih novel. Za konec pa še dobra novica: pisateljica Eva Baltasar bo predvidoma obiskala slovenski knjižni sejem, Veronika Rot pa je že prevedla njen drugi roman.

Marsel Gomboc je kulturnik, glasbenik ter predsednik Kulturno-umetniškega društva Jake Rabiča Dovje - Mojstrana, zadnjih 15 let pa tudi režiser in igralec. V prejšnji gledališki sezoni je pripravil predstavo o smučarskem skakalcu Janezu Poldi, ki je nastala po pričevanju Malči Polda. Kaj pa Marsel Gomboc priporoča v branje?

V prvem delu serije o pozabljenih slovenskih pionirkah o prvi slovenski pisateljici, pesnici in skladateljici. Kot mlado dekle je vstopila v izrazito moški literarni prostor.   Pisala je povesti, ki so bile med ljudmi dobro sprejete, doživela pa je tudi kritiko, kot so bile na primer besede Janeza Trdine, da naj bo ženska pred pečjo ali pri zibeli, ne pa pri peresu, za katere mu je bilo pozneje žal. V svojem kratkem življenju, umrla je stara še ne 21 let, je napisala 38 povesti. Rodbina Urbančič sega vse od Preddvora do Hollywooda. Ob letošnji 190. obletnici rojstva Josipine Urbančič Turnograjske so prenovili njeno spominsko sobo na gradu Turn pri Preddvoru, v grajskem parku pa v njen spomin stoji obelisk na katerem so zapisane njene besede: "Zmeraj krasna si narava".  Sogovornica dddr. Mira Delavec Touhami, doktorica literarne zgodovine, učiteljica slovenščine za slovenske izseljence v Zvezni republiki Nemčiji in predsednica Kulturnega društva Josipine Turnograjske. Zapiski knjiga Moč vesti; Kulturno društvo Josipine Turnograjske; Velike Slovenke, 2. del: Kristina Gorišek Novaković; Velike Slovenke, 3. del: Nada Lampret Souvan; Velike Slovenke, 4. del: Marica Nadlišek Bartol; Velike Slovenke, 5. del: Angela Piskernik.   

Kar 18 olimpijcev se je rodilo v Mojstrani in na Dovjem, med njimi tudi smučarski skakalec, ki je večkrat dejal, da noben ptič nima perutnic naprej. Janez Polda je bil namreč predstavnik modernega načina skakanja z rokami nazaj in velja za najboljšega slovenskega smučarskega skakalca v obdobju po drugi svetovni vojni. Samo šestkrat naj bi v karieri z rokami podrsal po tleh, tudi leta 1948 na Tednu smučarskih poletov v Planici, ko je skočil 120 metrov, a mu zaradi dotika skoka niso priznali, če bi mu ga, bi bil to takrat svetovni rekord. Noben ptič nima perutnic naprej pa je tudi naslov gledališke predstave, s katero sta igralska skupina Dovški oder in Kulturno umetniško društvo Jaka Rabič Dovje - Mojstrana Janezu Poldi na odru postavila svojevrsten gledališki spomenik, ki si ga je, ponos Mojstrane, Gorenjske, Slovenije in Jugoslavije, nedvomno zaslužil.

O razstavah Ukrajina pripoveduje, Mama, jaz nočem vojne in Gubec: razbojnik ali junak, pa o znanstvenem simpoziju o Dušanu Jovanoviću in treh jubilejih – 30-letnici Kulturno-umetniškega društva Apokalipsa, 50-letnici Pilonove galerije Ajdovščina in 90-letnici arhiva Maribor, ter o prihajajočih Dnevih komedije v Celju.

This is „Easy Croatian“– a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up on their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.

Eden glavnih stebrov koroške kulture v Mežiški dolini je Kulturno društvo Mohorjan. Prav letos praznujejo 25-letnico ustvarjanja na različnih področjih kulturnega ustvarjanja. Predvsem pa izpostavljamo njihov prispevek k slovenski kulturi, zavedanju o pomenu slovenske besede. V prazničnem mesecu je vse pripravljeno za njihove znamenite jaslice, prek katerih se odstira umetnost v najžlahtnejšem pomenu. Sogovornika bosta ustanovitelj društva Jožko Kert in Ana Berložnik, nova predsednica akademskega pevskega zbora Mohorjan.

Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.

V ospredju današnjih kulturnih novic bo balet Gospa Bovary v SNG Maribor. Po zgodbi Gustava Flauberta jo je režirala Valentina Turcu, s svojo stalno ustvarjalno ekipo – kostumografom Alanom Hraniteljem, scenografom Markom Japljem in oblikovalcem luči Aleksandrom Čavlekom. Baletno predstavo bo obarvala glasba Frédérica Chopina in Philipa Glassa. Predstavili bomo tudi drevišnjo geolokacijsko zvočno razstavo Philomela Karmine Šilec, ki je nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor in Kulturno četrtjo Minoriti. Ustavili se bomo še v Piranu na tamkajšnjih Dnevih arhitekture, ter v Ljubljani na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, ki ga je obiskal belgijski pisatelj Bart Moeyaert. (foto: Madame Bovary © Tiberiu Marta / SNG Maribor)

Gostja Kulturne panorame je Jenkova nagrajenka, pesnica Nataša Velikonja. Nekaj minut namenjamo prejemnikoma nagrade Kristine Brenkove za izvirno slikanico Jani Bauer in Petru Škerlu. Poročamo o razstavah Črtomirja Freliha in Bojana Radoviča ter govorimo tudi o napovedani združitvi Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve.Kulturno panoramo pripravljamo v Uredništvu za kulturo Tretjega programa – Programa Ars. Glasbena oprema Tina Ogrin,tonski mojster Franci Moder, urednica oddaje Staša Grahek.

Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.

Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.

Pripadnici naroda u Victoriji dobit će veću mogućnost zaštite i očuvanja kulturno značajnih mjesta diljem države. Vlada ulaže 13,5 milijuna dolara kako bi dodatno zaštitila važne lokacije, budući da je graditeljski procvat doveo do veće potrebe za zaštitom.