Podcasts about gornji radgoni

Poročali smo o začetku obnove hitre ceste med Razdrtim in Vipavo, finančnih težavah planinskega društva Jesenice, obnovi in razširitvi osnovne šole v Velikih Laščah, novi jami odkriti pri Orleku, ki sega tudi v Italijo, ter zaščiti slatin in mofét v Gornji Radgoni.

V Ljubljani se začenja Festival migrantskega filma, že 15. po vrsti. Letošnji festival ponuja 22 filmov iz 14 držav in spremljevalni program z desetimi gosti. Festival pripravlja Slovenska filantropija, festivalske filmske projekcije pa bodo na ogled tudi v Črnomlju, Gornji Radgoni, Kopru, Logatcu, Mariboru, Metliki, Murski Soboti in Žalcu. V Mariboru pa so v okviru Festivala fotografije pripravili kar 17 razstav, osem osrednjih in devet v spremljevalnem delu festivala.

Prehranska samooskrba pri nas je najšibkejša pri zelenjavi in dosega 35 odstotkov ali celo manj. Kmetijska politika pridelave zelenjave ne podpira z neposrednimi plačili. Zaradi težav z namakanjem, vremenskih ekstremov in cenovne negotovosti pri kmetih pridelava zelenjave postaja vse manj zanimiva. So prihodnost zelenjadarstva visokotehnološki rastlinjaki? Je bolj trajnostna pridelava zelenjave na prostem v zemlji ali v zaprtih kontroliranih prostorih, ki zahtevajo visoke investicije? Kakšno vizijo pridelave in oskrbe prebivalcev z lokalno pridelano zelenjavo ima država? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17 h s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MKGP; Niko Miholič, predstavnik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS-ZKŽP; Luka Parovel, mladi pridelovalec zelenjave in predsednik Kmetijske zadruge Koper; dr. Ana Slatnar z oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Tokrat smo povabili na 62. sejem AGRA, ki se bo od sobote odvijal v Gornji Radgoni, v drugem delu pa ste slišali utrinek z letošnje obeležitve 35-letnice znamenitega 1. Tabora Slovenske kmečke zveze in sicer nagovor kmeta Borisa Jakončiča, predsednika Kmečke zveze v Goriških Brdih v času tabora in organizacijskega vodje tabora leta 1989.

V francoski prestolnici Pariz, prizorišču olimpijskih iger, bo dan slovenske kulture. Med drugim bo govor o povezovanju kulture, turizma in športa. Občini Nova Gorica in Saint-Denis iz pariškega predmestja pa bosta ta dan podpisali sporazum o sodelovanju. V Gornji Radgoni in avstrijski Radgoni so odprli potujočo multimedijsko razstavo avstrijskega zunanjega ministrstva Touch Nature/Dotik narave, ki se osredinja na vpliv človeka na okolje. Razstavna prizorišča so tokrat most, ki povezuje obe Radgoni, ter nekdanji carinarnici na obeh straneh meje.

V turistični oddaji smo se ustavili v Gornji Radgoni in njeni okolici in najprej spoznavali naravne lepote, potem še kulturno dediščino. Ali veste, da ima Slovenija svojo Amazonko? In da se v gradu Negova lahko podate v vznemirljivi svet zgodb …? O vsem tem smo govorili v oddaji in nadaljevali tudi radijsko potepanje tokrat po Kanadi.

Matic Vizjak: “Več preizkušen kot doživiš, a še vedno nadaljuješ, bolj te dolgoročno življenje nagradi. V to močno verjamem.” Z Maticem smo se prvič srečali na sejmu v Gornji Radgoni, pred leti, ko je prejel naziv Inovativni kmet. To je bilo zanj kot močan katapult, pravi in dodaja, naziv pride in gre, na nas pa je, kako potem gradimo naprej. Maticu očitno uspeva, poslovna pot ga je peljala tudi čez lužo, kjer je za več inovativnih novih proizvodov prejel nagrade. Zato smo ga znova povabili v studio in ga povprašali o nadaljevanju zgodbe s čiliji. “Moraš znati tudi svojo miselnost dobro nastaviti, ko se začneš pogovarjati s temi ljudmi, ker te drugače nihče ne bo resno jemal.”Matic ni odraščal v podjetniškem okolju, vsega se je moral naučiti sam.»Zgodaj sem si želel v podjetništvo, nisem vedel, kaj točno bi počel, a odločenost v meni je bila zelo živa. Zato sem takoj po srednji šoli odšel v tujino, delal sem najprej dve leti na tovorni ladji, ki me je močno utdilo, dalo usnjeno kožo. To je gotovo najtežja izkušnja v mojem življenju, a tudi najboljša. Takrat še ni bilo takšnih povezav kot so danes, imel sem le stacionarni telefon, ko sem stopil na trdna tla, bili pa so impulzi strašansko dragi, zato sem poklical domov le dvakrat. Domačih v celotnem obdobju nisem videl. Pozneje sem šel v Avstralijo, začel kot natakar, ker sem se hitro učil in sem bil pri delu zavzet, so me kmalu prestavili v kuhinjo, kjer sem postal šef.«Trend je bilo treba šele ustvariti»Starši me finančno niso mogli podpreti, nikoli pa mi niso nasprotovali v idejah, pa če so bile te še tako nelogične in posebne. Ko vstopamo na poslovno pot, potrebujemo veliko spodbud. Potrebujemo pogum, vero vase in v ljudi, ki nas obkrožajo. Ljudje takrat še niso bili vajeni pikantne hrane, zato je bilo treba trend ustvariti, se pravi, sem šel proti vsej logiki. Imel sem le majhno skupino podpornikov, ki so me spodbujali, naj naredim prvi festival pikantne hrane v Sloveniji. Šel sem gol in bos v to zgodbo.«Zakaj čiliji?»Ljubezen do čilijev mi je nehote predal oče. Ko sem bil majhen se spominjam, je oče vedno govoril: »Jej česen, čebulo, feferon, pa boš vedno zdrav.« Sprva sem kakšno sadiko feferona vzgojil doma, zares pa sem se začel spoznavati s čiliji ko sem potoval po svetu z ladjo. Začel sem pobirati semena, jih prinesel domov in začel gojiti. Ker je bilo pridelka eno leto precej, sva jih z očetom predelala v pikantne omake, večino podarila in marsikdo se je potem navdušen vrnil ter vprašal, če imava še kaj tega, da bi kupil. Tako se je potem začelo počasi razvijati naprej. Že od nekdaj je moj vzdevek Čili frik in ta blagovna znamka je ostala. Življenje ne baranta, ni ruleta, življenje je vedno na naši strani, če le verjamemo v to.Čili vino in CHILLINo »Za to vino smo leta 2018 na ocenjevanju v New Yorku dobili zlato medaljo, zato sem začel iskati možnosti izvoza. Ves svet gre iz steklovine v aluminij zaradi cenejše reciklaže, tudi logistika je konkurenčnejša, zato smo tudi mi vino začeli polniti v pločevinki. Ljudje danes želijo pijače brez sladkorja, brez umetnih sladil in dodatkov, zato smo naredili pijačo »čilino špric« z dvema aromama baziliko in goznimi jagodami. Tudi za to smo na ocenjevanju lansko leto v New Yorku prejeli srebrno in zlato medaljo.«Iz Pirana do Triglava»Že v osnovni šoli so me vpisali v planinski krožek. Dvajset let nazaj sem bil že prvič na vrhu. Vsako leto si kdo želi, da bi šli. Ker sem bil na vrhu že tolikokrat sem pristal, da grem znova le, če bo pot drugačna, kakršno pa ni opravil še nihče, oziroma vsaj ne prav veliko. Pet dni smo hodili ob hudi vročini, imeli smo veliko težav tudi zaradi žuljev, bolečih nog, zaradi trdega koraka po segretem asfaltu, debelih četrt milijona korakov vsega skupaj. Vendar smo uspeli.Matic je gornik in potapljač. »To smo posebni ljudje«, pravi. »Tako kot delaš eno stvar, delaš vse. Motivacijo najdemo v sebi, danes opažam posebej pri mladih fantih neko rezerviranost, skoraj prestrašenost ali neodločenost. Dekleta na drugi strani pa so pogumnejša in bolj drzna v idejah. Mladi so danes ves čas v »destrakciji«, okrog njih je toliko motečih elementov. Osemdeset odstotkov ljudi v Ameriki, kar me je močno presenetilo, zjutraj najprej kar storijo vzamejo telefon v roke in pregledajo kaj je novega, preverjajo, če je kakšna objava. Kaj ustvarja tolikšno željo, čeprav vemo in vidimo, kako nas to trga od ostalih in so med nami tudi v partnerskih, družinskih odnosih globoke vrzeli? Ne vem, kam to vodi. Izzivov se ne bojim, ne bom rekel, da se jih veselim, jih pa znam sprejeti, se iz njih nekaj naučiti, da se naslednjič odzovem drugače, boljše.«

Kmetije so poplave in plazovi različno prizadeli. Nekatere so še vedno brez ceste, nekaterim je odneslo rodovitna kmetijska zemljišča ali pa na njive naneslo onesnažen mulj, nekatere so ostale brez krme za živino. Kdaj si bodo tla opomogla in kako jih lahko v prihodnje zaščitimo pred erozijo? Katere finančne in druge oblike pomoči bodo na voljo prizadetim kmetijam, ki so morale zavreči poplavljene pridelke in krmo za živali? Odgovori v terenskem Studiu ob 17.00 neposredno iz agroživilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Avtorica in voditeljica oddaje je Jernejka Drolec. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; prof. dr. Helena Grčman iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Aljaž Plankl iz Društva za permakulturo Slovenije.

Interventni zakon za pomoč in sanacijo po poplavah bo državni zbor na izredni seji obravnaval predvidoma v četrtek. Predlog zakona vsebuje tudi ukrepe za pomoč kmetijstvu. Po besedah predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Romana Žvegliča so zadovoljni s predvidenimi ukrepi, ob tem pa pričakujejo, da sredstva za pomoč kmetom ne bodo obdavčena. Kmetom je od včeraj na voljo tudi posebna aplikacija za informativni popis škode v kmetijstvu. Drugi poudarki oddaje: - V znamenju posledic poplav tudi sejem Agra v Gornji Radgoni. - Obisk turistov na hrvaški obali v poletni sezoni pod pričakovanji. - Slovenski košarkarji na svetovnem prvenstvu na Okinavi najprej proti Venezueli.

Zaradi nevarnosti plazov so sinoči ponekod po državi izvedli evakuacije prebivalcev, med drugim v Črni na Koroškem in Koroški Beli. Še vedno so zelo resne razmere v Pomurju, potem ko je včeraj ob reki Muri pri Dolnji Bistrici popustil protipoplavni nasip. Ponoči se je pretok Mure pri Gornji Radgoni še nekoliko povišal, na 1400 kubičnih metrov na sekundo, kar pomeni, da se bo postopno povečeval tudi vzdolž toka. Zaradi poplavljanja Mure so pristojni sinoči odredili splošno evakuacijo okoliških prebivalcev. Preostale novice: Nekateri kraji po državi še vedno odrezani od sveta, med drugim v Zgornji Savinjski dolini. V Občini Ljubno danes pričakujejo izdatno vojaško pomoč. V obdobju odpravljanja posledic poplav bodo trgovine z živili, tehničnim blagom in otroško opremo odprte tudi ob nedeljah in praznikih. Janja Garnbret tretjič v karieri postala svetovna prvakinja v balvanskem plezanju.

V oddaji s turističnimi vsebinami smo v ospredje postavili častitljiva jubileja v dveh pomurskih krajih: najprej smo se ustavili v Radencih, kjer so letos praznovali 140. obletnico odprtja prvega zdraviliškega objekta, zatem smo obiskali klet Radgonske gorice – s 170-letno tradicijo – v Gornji Radgoni. Še zadnjič pa smo z Renatom Flisom odkrivali Uzbekistan in Tadžikistan.

Valerija in njen mož Srečko Cer izdelujeta kakovostne izdelke iz lesa, v zadnjih letih sta se posebej izpopolnila v izdelovanju lesenih igrač. Še vedno pa so njuna ljubezen tudi različne miniature in spominki, ki imajo velikokrat tudi uporabno vrednost. Valerijo smo srečali na sejmu v Gornji Radgoni in spoznali njuno zgodbo. To je bila njuna dobra ideja po moževi nesreči, ki sta jo razvila do profesionalne ravni.

Le še danes imate možnost, da obiščete letošnji sejem Agra na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Obisk v minulih dneh je bil spodbuden, pravi predsednik Uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Le še danes imate možnost, da obiščete letošnji sejem Agra na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Obisk v minulih dneh je bil spodbuden, pravi predsednik Uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb - letos je to suša, uničujejo kmetijske pridelke. Ena najbolj učinkovitih rešitev za povečanje odpornosti na podnebne spremembe je ohranjanje biotske pestrosti. Kako jo ohranjati v kmetijski krajini in hkrati kmetom omogočati razvoj in konkurenčnost? Prehranska varnost v razmerah globalne cenovno tržne nestabilnosti namreč znova postaja vse bolj pomembna. O tem, kako se bo teh izzivov lotila prihodnja kmetijska politika, neposredno s kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki v terenskem studiu in v posnetem pogovoru z raziskovalko okoljske ekonomike Tanjo Šumrada. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije; ddr. Ana Vovk, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije in Inštituta za promocijo varstva okolja.

V terenskem studiu v Gornji Radgoni se nam je pridružil tudi kleni kmet Franc Štih iz Noršincev. Štihova kmetija je ena največjih pridelovalk pšenice pri nas. Gospod Franc pravi, da bi moral kmet za kilogram pšenice dobiti toliko kot stane žemlja in da bi bila lahko Slovenija samooskrbna, če bi država bolj prisluhnila kmetu in mu namesto subvencij raje pošteno plačala za pridelke. Štihovi so specializirani za poljedelstvo, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pridelavo vrtnin, tudi čebule, ki jo prav tako uvažamo. Kot pravi Franc, si pri pridelavi pomagajo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo in v zadnjem času celo z dronom.

O digitalnih tehnologijah v kmetijstvu smo se v našem mobilnem studiu v Gornji Radgoni pogovarjali s tremi uglednimi strokovnjaki, in sicer s profesorjem Matjažem Mihljem iz katedre za merjenja in robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, doktorjem Petrom Berkom z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter Tilnom Gošnjakom iz podjetja PEK Automotive.

Brezposelnost v Sloveniji še vedno na rekordno nizki ravni, delodajalci težko najdejo delovno silo.Dr. Ana Ramovš o sinodi: To je šele začetek pogovorov o tem, kaj lahko vsi naredimo za boljšo Cerkev.V Črni gori padla že druga vlada letos.Upokojeni diplomat dr. Cerar opaža, da sedanja vlada na nekaterih področjih nadaljuje z zunanjo politiko prejšnje vlade.Suša terja nujne prilagoditve turistične ponudbe Gorenjske in Julijskih Alp.Pahor v Gornji Radgoni odprl jubilejni 60. kmetijsko-živilski sejem Agra.ŠPORT: Metalec diska Kristjan Čeh evropski podprvak. Enak dosežek kajakašici na mirnih vodah Anji Osterman.VREME: Popoldne spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Jutri spremenljivo. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 30 °C.

V soboto se bo na sejmišču v Gornji Radgoni začel jubilejni 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra. Slovesno ga bo odprl predsednik države Borut Pahor, organizatorji pa obljubljajo, da bomo priče sejemskemu vrvežu, kot se ga spomnimo izpred koronskih časov. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 32 držav, kot običajno pa bo zelo močan na področju kmetijske tehnike, pravi predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

V soboto se bo na sejmišču v Gornji Radgoni začel jubilejni 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra. Slovesno ga bo odprl predsednik države Borut Pahor, organizatorji pa obljubljajo, da bomo priče sejemskemu vrvežu, kot se ga spomnimo izpred koronskih časov. Na sejmu se bo namreč predstavilo 1750 razstavljavcev iz 32 držav, kot običajno pa bo zelo močan na področju kmetijske tehnike, pravi predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Pomurski sejem je znan predvsem po organizaciji Kmetijsko-živilskega sejma AGRA, pa tudi po mnogih drugih sejmih. A lani so ostali brez vseh, letos so jih nekaj le uspeli izvesti. V terenskem studiu Prvega v Gornji Radgoni se je ustavil predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.

Naši gosti, ki so se nam pridružili v terenskem studiu v Gornji Radgoni, prihajajo iz Murske Sobote, Lenarta, Križevcev pri Ljutomeru in Gornje Radgone, njihova skupna točka pa je, da se šolajo na isti šoli. In sicer na gimnaziji v Avstriji. Zakaj so se odločili za Gimnazijo BORG v avtrijski Radgoni oz. Bad Radkersburgu? Kaj njim pomeni meja? Kako je pri njih potekalo covidno leto? Kako poteka učenje slovenščine na avstrijski gimnaziji, kako jim gre nemščina in kako so jih sprejeli avtrijski sovrstniki in učitelji? Kje se vidijo čez nekaj let - v tujini ali v domovini? Več izvemo v oddaji Gymnasium.

Javna razprava o strateškem načrtu skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027 je pokazala, da kmetje branijo sredstva, ki jim predstavljajo dohodkovno podporo, in ne želijo, da se jih premešča na program razvoja podeželja, iz katerega so šle podpore naložbam. Nova postavitev kmetijske politike bo prinesla nov razrez sredstev. Zakaj bodo v prihodnje nekateri dobili manj in drugi več? O dilemah v zvezi z izvedbo kmetijske reforme bomo govorili (v ponedeljkovem) Studiu ob 17-ih neposredno s kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Voditeljica bo Jernejka Drolec.

Poročali smo o investicijah v gradnjo širokopasovnega omrežja na nekaterih še vedno nepokritih območjih Slovenije, 59. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, participatornem proračunu, ki ga uvajajo tudi v občini Hrastnik, in vzpostavljanju nove inustrijske cone ter arheološkega parka v Občini Preddvor.

V oddaji Za naše kmetovalce smo ta teden najprej spregovorili o bližajočih se volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Zanimanje in konkurenca sta letos ogromna, saj je na 95 vloženih kandidatnih listah za v svet zbornice kar 287 kandidatov, kar je še enkrat več kot pred štirimi leti. Obiskali smo Mlakarjeve iz Iga vasi - eno redkih družin na Notranjskem, ki se preživlja izključno s kmetijstvom in se odpravili v Podsredo, kjer se pripravljajo na – letos malo drugačen, Praznik kozjanskega jabolka. Izvedeli ste tudi, da so v Gornji Radgoni, navkljub koronakrizi, zasadili vzorčne vrtove oziroma nasade, za konec pa smo poklepetali z mlado baletko Blažko Kobal z Dilc, ki svojo prihodnost vidi v kozjereji. Oddajo pripravlja Sabrina Mulec.

Milan Herzog, za nekatere skrivnostni graščak, za druge poslovnež, živi in dela v Švici, njegov dom pa je med drugim tudi grad v Gornji Radgoni. Od Avstrije, Švice, Nemčije, do Združenih držav Amerike in Avstralije, se je in se vije njegova poslovna pot. Svoj prispevek je dodal tudi k uspešni osamosvojitvi naše domovine na mednarodnem področju. S petnajstimi leti si je zadal cilj, da mora do tridesetega leta starosti narediti nekaj vidnega iz svojega življenja, uspelo mu je.

V sklepni radijski akciji Odgovorno na pot - varno na vrh, ob srebrnem jubileju delovanja Radia Ognjišče, smo obiskali oddajnik v Gornji Radgoni, ki stoji na strehi gradu Agata. Lastnik, oziroma najemnik gradu za 99 let, Milan Herzog živi v tujini, zato je grad predstavil oskrbnik Samo Tuš.

Najhujši trenutni problem človeštva, pospešeno uničevanje amazonskega gozda, ki še slabša že tako težko stanje okolja, so poskusili rešiti tudi voditelji sedmih industrijsko najbolj razvitih držav skupine G 7 v francoskem letovišču Biarritz. Za zdaj gre le za obljube in nekaj denarne pomoči ter preblag pritisk na brazilsko vodstvo. Kmetijsko-živilski sejm Agra v Gornji Radgoni nas vsako leto spomni na ne preveč urejene razmere v slovenskem kmetijstvu. Podobno je tudi z energetiko. Rešitev je tudi v uvajanju novih tehnologij in v bolj skrbnem ravnanju z energijo in naravnimi viri.

Jutri bo v Gornji Radgoni odprl svoja vrata letošnji že 57. sejem Agra, na katerem se bo prestavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, pravi Mateja Jaklič, direktorica komerciale Pomurskega sejma.

Na tradicionalnem mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni se letos v ospredje dogajanja prebija angažirana podeželska mladina in mladi kmetje, ki imajo pomembno vlogo pri prenosu sodobnih tehnologij na naše kmetije. Rdeča nit oddaje so mladi in sejemsko dogajanje, nam opisuje direktor Pomurskega sejma, Janez Erjavec. O tem, kako na pričakovane spremembe skupne evropske kmetijske politike gledajo slovenski in evropski mladi kmetje se pogovarjamo z Rokom Damjanom, predsednikom Zveze slovenske podeželske mladine. Ta je organizirala pomembno pred sejemsko srečanje in medsebojno druženje Evropskega sveta mladih kmetov – CEJE in kmetijskih ministrov države EU in kandidatk za vstop v EU. Predstavljamo možnosti finančnih podpor za razvoj akvakulture in zahtevne pogoje, ki investitorje odvračajo od kandidiranja na javna sredstva. Ob koncu oddaje ugotavljamo, kako kmetijstvu ni prizanesla niti suša, ta je prizadela koruzna polja na prodnatih lahkih tleh.