Podcasts about narodnega

Če boste poslušali celoten pogovor s Tomažem Bergočem, boste več izvedeli tudi o projektu Stiske iz omarice, ki razkriva zgodbe o duševnih stiskah otrok in mladostnikov v Sloveniji. Prihodnji teden, 20. maja, bo UNICEF v soorganizaciji Narodnega doma Maribor, na mariborskem Glavnem trgu postavil 90 šolskih omaric z resničnimi stiskami otrok in mladih. Gre za nadaljevanje družbeno-ozaveščevalne kampanje Stiske iz omaric, ki poziva k normalizaciji pogovorov o duševnem zdravju, saj je to prvi korak do rešitve. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza iz Celovca sta 46. Tischlerjevo nagrado podelila Francu Kattnigu za njegovo „življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem“. Nagrajenec, ki je 7. januarja dopolnil 80 let, se zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti slovesnosti v Tischlerjevi dvorani. V oddaji ste lahko slišali, kaj so na prireditvi povedali predsednik Narodnega sveta Valentin Inzko, podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik in Hanzi Filipič, glavni urednik Mohorjeve založbe Celovec.

Slovensko planinsko društvo Trst je 120. obletnico ustanovitve praznovalo tudi s projektom od Trsta do Triglava s kolesom in na smučeh. O zgodovini in današnjem delovanju društva pripoveduje dolgoletna predsednica Marinka Pertot. O 120 kilometrov dolgem potovanju od Narodnega doma v Trstu do Triglava pa Veronika Skerlovaj in Jernej Bufon, dva od deseterice članov društva, ki jim je uspel ta podvig. Na veliko podvigov je lahko ponosen tudi Roman Verdel, vsestranski glasbenik in glasbeni pedagog, zborovodja in skladatelj, prvi ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške in profesor slovenščine. Čemu vse se bo predsednik Slovenskega prosvetnega društva Borovlje posvetil po upokojitvi? Prisluhnite! Foto(Nebojša Tejić/STA): Podelitev reda za zasluge predsednici Slovenskega planinskega društva Trst Marinki Pertot  

Forum za dialog, v katerem sodelujejo predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti, je pripravil vrsto ukrepov, s katerimi naj bi izboljšali dvojezični pouk na avstrijskem Koroškem. Za kakšne ukrepe gre in ali obstajajo realne možnosti, da dejansko zaživijo v praksi, pojasnjuje Nanti Olip iz Narodnega sveta koroških Slovencev. Pridružimo se praznovanju 100. obletnice ustanovitve Tržaškega pomorskega kluba Sirena, enega najstarejših slovenskih športnih društev v Italiji. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolič Vupora je zadovoljna, saj je Zveza dobila nove prostore v Zagrebu. Izzivov pa jim tudi v prihodnjem letu ne bo manjkalo. »Težko je bilo, a smo zdržali«, je naslov najnovejše knjige, 27. po vrsti, ki je izšla v knjižni zbirki Med Rabo in Muro in so jo v knjižnem daru dobili porabski rojaki. Avtorica Jelka Pšajd, etnologinja iz Pomurskega muzeja, je v njej zbrala življenjske zgodbe različnih ljudi, tudi iz Porabja, kamor se bo, kot pravi, vedno vračala. Zakaj? Prisluhnite! Foto (USZS): Slovensko multimedialno okno - muzej SMO - uspešno deluje že 10 let

V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo ob 20ih premiera predstave Knjiga mojih življenj. Gre za priredbo besedila iz knjige esejev bosansko ameriškega pisatelja Aleksandra Hemona v režiji Ivane Djilas. V dvorani Union v Mariboru bo ob pol osmih 2. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Gostoval bo ugledni Komorni orkester iz Züricha, ki bo nastopil s priznano nemško violinistko Arabéllo Steinbacher. V Slovenski filharmoniji pa bo ob 25-letnici svojega delovanja nastopila zasedba tolkalcev Slovenski tolkalni projekt - STOP. Glasbenike je združila želja po kakovostnem komornem muziciranju in raziskovanju novih tolkalnih zvokov.

Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.

Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera dela za katerega je scenarij napisala in ga tudi režirala mag. Jana Kvas, je bila v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju, tukaj pa lahko poslušate njegovo radijsko izvedbo.

Igralci Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija iz Celja so pripravili akademijo v počastitev 150-letnice rojstva in 90-letnice smrti generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Premiera bo v sredo, 20. novembra, ob 18.30 v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju. V programu Radia Ognjišče pa boste akademiji lahko prisluhnili v nedeljo 24. novembra ob 17.h. Gostja je bila mag. Jana Kvas, ki je napisala scenarij in akademijo tudi režirala.

Župnik v Ziljski dolini Michael Georg Joham je prejel Einspielerjevo nagrado 2024. V oddaji ste lahko slišali, kaj je na podelitvi o nagradi in o Andreju Einspielerju povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko [3:51], nagovor predsednika Krščanske kulturne zveze mag. Janka Krištofa [12:43], pogovor z nagrajencem [26:00], novice iz Argentine in od drugod ter nekaj vabil.

Izpostavljamo baletno premiero v SNG Opera in balet Ljubljana. Priljubljeni balet Don Kihot Ludwiga Minkusa bo zaživel v koreografiji ukrajinskega baletnega prvaka in koreografa Denisa Matvienka. V dvorani Union v Mariboru bo v okviru Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor prvič gostovala Beethovnova filharmonija iz Badna v Avstriji. Med knjižnimi novostmi predstavljamo dramo Antifona ameriške avtorice Djune Barnes, ki jo je prevedel Miklavž Komelj. Termine četrtkove radijske igre na Arsu pa novembra posvečamo Ciklu radijskih iger Duše Počkaj, ki je kot poklon ob stoletnici rojstva te izjemne dramske igralke nastal v Uredništvu igranega programa.

Požar v Brazilskem narodnem muzeju, požar v gotski katedrali Notre-Dame v Parizu, uničujoč požar v stavbi nekdanje danske gospodarske zbornice, pa hude poplave, ki so odnesle bolnico Franjo ... Nesreča žal nikoli ne počiva. Kaj se zgodi z muzejskimi predmeti in slikami, če pride do požara ali poplav? Obiščemo evakuacijsko vajo Narodnega muzeja Slovenije, rešujemo neandertalčevo piščal in iščemo evakuacijsko pot slik Narodne galerije.Sogovorniki: ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije; mag. Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije; Irena Lačen Benedičič, Direktorat za kulturno dediščino na Minstrstvu za kulturo; Maja Hakl Saje, predsednica Slovenskega muzejskega društva in kustosinja v Muzeju športa; dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije. 

Arhivsko društvo Slovenije je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo namenilo Aleksandri Pavšič Milost za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja ter dolgoletno delo v društvu. Podelili so tudi Aškerčevi priznanji. Več o tem v oddaji, kjer pa lahko slišite tudi nekaj o vaji reševanja v primeru požara iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so pripravili listo osemnajstih za državo najpomembnejših predmetov za morebitno reševanje.

V sklopu 21. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem, ki jih prirejajo Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, bo jutri v Kulturnem centru Lojze Bratuž potekalo politično omizje, ki bo posvečeno novi politični situacij v Evropi. Pomikanje Evrope na desno pa postaja vse bolj resno vprašanje, ki zadeva jezikovne in narodne manjšine. V številnih narodnih skupnostih so nad tem pojavom zaskrbljeni. Na novo se odpira vprašanje dialoga med novimi desnimi in desnosredinskimi vladami ter narodnimi manjšinami pri koriščenju že zagotovljenih pravic, kot tudi pri nadgradnji na področju uporabe jezika, šolstva, medijev in predstavništva v izvoljenih organih javne uprave. V sodelovanju s Srečanji pod lipami, ki jih prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bodo na spregovorili: Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, Damijan Terpin, predsednik Slovenske skupnosti, Luka Olip, predstavnik Mlade EL in Giulia Černic, predstavnica mladih SSk in občinska odbornica v Doberdobu.

Ptuj, Ljubljana in Ajdovščina so mesta, na katera najbrž najprej pomislimo, ko govorimo o antični dediščini starega Rima. Morda malo manj znano, a najdišče izjemnega pomena, pa leži med hrušiškimi gozdovi ob cesti Col–Kalce. Z graditvijo te ceste so si Rimljani skrajšali pot med Ljubljano takratno Emono in Akvilejo oziroma Oglejem v Italiji. Na Hrušici so zgradili tudi utrdbo Ad Pirum, ki je bila del obsežnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum; ta je segal vse od Posočja do Reke. Danes je tam arheološki park z muzejsko zbirko Narodnega muzeja Slovenije, ki obiskovalce seznani s tem obsežnim obrambnim sistemom trdnjav

Piše Iztok Ilich, bere Aleksander Golja. S slovenskostjo Trsta, torej z deležem in pomenom Slovencev v največjem pristanišču habsburške monarhije od konca 19. stoletja prek fašističnega obdobja »najbolj italijanskega mesta« do danes, so se ukvarjali številni raziskovalci, a še nihče tako temeljito kot politični geograf Milan Bufon. Po monografiji Ethnos in topos zdaj še v Tržaških Slovencih, kjer v seznamu Literatura in viri navaja več kot 120 bibliografskih enot. Avtor najprej pove, da se je obsežne raziskave lotil kot znanstvenik, ki želi s svojimi dognanji razkriti, popraviti in preseči mnoge sporne ugotovitve tudi politično in ideološko motiviranih piscev. K pisanju so ga spodbudile tudi življenjske zgodbe prednikov, v zadnjih desetletjih monarhije priseljenih iz slovenskega zaledja. »Ljudje, ki jim je v življenja nasilno vdrla zgodovina in jih kot poplavna voda odnesla s seboj ter zapisala izgnanstvu,« piše Bufon v posvetilu staršem, »se v iskanju vedno novega pristana niso nikoli premaknili iz svojega rodnega kraja.« Osrednja tema knjige Tržaški Slovenci je analiza in revizija popisa prebivalstva Trsta in okolice, ki ga je leta 1910 še zadnjič izpeljala habsburška oblast. Priseljevanje s Krasa, Goriške in Kranjske, iz Istre in z vzhoda današnje Slovenije je v tem času največ pripomoglo k pospešeni demografski rasti in spreminjanju narodnostne sestave Trsta ter do konca monarhije tudi »kompenziralo« sprotno asimilacijo. Večinoma italijansko opredeljeni popisovalci so namreč upoštevali predvsem »običajno uporabljani jezik«, ne pa etnične pripadnosti narodnostno vedno bolj zavednih Slovencev. Revizija popisa, opravljena na zahtevo političnega gibanja Edinost, je pokazala, da je bil delež Slovencev v posameznih okrajih vsaj za tretjino, ponekod tudi za dve večji od sprva zapisanega. Nadaljnje razčiščevanje je ustavila vojna, po njej pa so za Slovence in druge »tujerodne« napočili še težji časi. Milan Bufon z natančno analizo oziroma revizijo revizije ohranjenih popisnih pol ugotavlja, da je bilo Slovencev na popisanem ozemlju še precej več. V prvem delu knjige, Austria Felix, obravnava razvoj mesta do konca velike vojne, drugi, Citta italianissima, pa sega tudi v naš čas. S sodelavci je skrbno preučil popisno dokumentacijo za Trst in okolico in sproti komentiral ugotovljene razlike, jih dopolnil s preglednicami in pojasnili, kot so za današnje iskalce lokacij pommebna nekdanja ledinska imena ter spremembe imen okolišev in ulic. Pozoren je bil tudi na pogostost priimkov, število bivališč in številčnost gospodinjstev, marsikje tudi domačih živali, pa na vire preživljanja, šolanje ter vključenost v kulturna, športna in politična društva. Revizija revizije, ki jo je imenoval deitalijanizacija slovenskega prebivalstva, je v posameznih okrajih odkrila še 5 do 18 odstotkov več Slovencev, delež Italijanov pa se je ustrezno znižal. Bufona je poleg dejanskih sprememb povsod zanimalo tudi subjektivno zaznavanje razlik med večinskim in drugim največjim delom tržaškega prebivalstva, za kar je med drugim okrivil asimilacijsko vlogo italijanskih občinskih šol v predmestju. Razmere na začetku 20. stoletja pri Sv. Ivanu je ponazoril kar z odlomkom iz spominov Vladimirja Bartola: »Bivanje sredi napredujočega in napadalnega tujstva je postajalo zmerom bolj nelagodno.« Po koncu prve vojne so nove italijanske oblasti uvedle izredno stanje in pretrgale vse vezi z nastajajočo Državo SHS. Slovenci, ki so na mirovni konferenci v Parizu ostali brez podpore, so že pred nastopom fašizma zapuščali Trst. Do popisa leta 1921 jih je v Jugoslavijo in na zahod odšlo blizu 45.000, priselilo pa se je 60.000 Italijanov iz notranjosti. Požig Narodnega doma in uničevanje drugega imetja Slovencev sta še pospešila spreminjanje etnične sestave. Mnogi Slovenci, ki so ostali, so se povezali v ilegalne organizacije TIGR, Borba in druge na eni ter komunistične protifašistične skupine na drugi strani ter kljubovali fašističnemu terorju. »Idealiziranje narodnostno čistega mesta, ki ga je s posebnimi zakoni udejanjal fašizem, ni bilo povsem odpravljeno vse do današnjih dni,« piše Bufon, V drugem delu avtor povzema burno vojaško in politično dogajanje med vojno in po njej, ko je po umiku partizanske vojske iz Trsta nastala začasna razmejitev vzdolž Morganove linije na Svobodno tržaško ozemlje pod zavezniško upravo na njeni zahodni in jugoslovansko na vzhodni strani. Korak v prid slovenskih izobraževalnih in kulturnih organizacij je napovedal leta 2001 sprejeti zakon za zaščito slovenske jezikovne skupnosti v Italiji, ki pa se je začel uresničevati šele dve desetletji pozneje. Medtem je desna večina na lokalni politični ravni še naprej zavračala vse, kar bi, kot poudarja Bufon, »spominjalo na tam živeče Slovence in njihovo z mestom povezano zgodovino«. Raziskava v nadaljevanju obravnava šolstvo ter resnično rabo slovenščine v Trstu in okolici do danes. S terensko raziskavo potrjene ugotovitve kažejo, da je današnje skupno število Slovencev na Tržaškem mogoče oceniti na 25.000, od tega 15.000 v občini Trst – pri čemer se jih le tretjina, od tega polovica z univerzitetno izobrazbo, doma pogovarja samo v slovenščini! Od leta 1910, ko je v mestu živelo skoraj 50.000 Slovencev, je delež oseb, ki so bolje ali slabše obvladovale slovenščino, iz generacije v generacije upadal za 20 do 30 odstotkov, pri današnji generaciji pa se z vpisovanjem v slovenske šole znova povečuje. To je za Bufona »spodbuden znak družbene oziroma medetnične integracije v tradicionalno večjezičnem in večkulturnem mestu«. Za njeno spodbujanje in promocijo slovenskega jezika in kulture v mestu bi morali bolje poskrbeti obe sosednji državi. Le tako, sklepa avtor, bi lahko preprečili, da ne bi današnji prebivalci »nekdaj največjega slovenskega mesta v njem ostali zapisani le kot folklorni relikt neke davne, mitične preteklosti«.

V Parizu se začenjajo 33. olimpijske igre moderne dobe. Te dni pa mineva tudi 110 let od začetka prve svetovne vojne. Na poseben način se oba dogodka povezujeta v osebi Rudolfa Cvetka. Rodil se je leta 1880 v Senožečah v orožniški družini, šolal se je najprej v Ljubljani, nato pa v Trstu, kjer je obiskoval kadetnico.Po koncu šolanja je bil dodeljen 16. ogrsko (hrvaškemu) pešpolku, ki je bil nastanjen v Zagrebu in Bjelovaru. V polku je služil od leta 1900 do leta 1913, ko je kot nadporočnik zaradi poroke izstopil iz vojske. Med vojaško službo se je Cvetko udeleževal sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v Dunajskem Novem mestu. Bil je tudi inštruktor za sabljo, v letih 1908–1912 pa je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, ko je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro. Po izstopu iz oboroženih sil se je zaposlil kot telovadni učitelj na državni gimnaziji v Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil reaktiviran in povišan v stotnika. Služil je v 16. pešpolku in bil leta 1916 odlikovan z bronasto medaljo za zasluge. Po vojni je služil v orožništvu, vendar so ga že 1926 zaradi napredne usmerjenosti upokojili s činom orožniškega podpolkovnika. Po upokojitvi se je še naprej ukvarjal s sabljaštvom in pomembno vplival na razvoj športa v Sloveniji. Pričujoči pogovor s kustosom Narodnega muzeja v Ljubljani mag. Jožetom Podpečnikom je nastal leta 2015 ob razstavi Fronte se začenjajo prebujati. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je na ogled zbirka predmetov Rudolfa Cvetka. Na fotografiji je avstrijska sabljaška ekipa. Rudolf Cvetko je tretji z desne. Fotodokumentacija Narodnega muzeja Slovenije

Slovenska narodna skupnost v Italiji bo v upravljanje oz. lastništvo prejela tudi Narodni dom pri Svetem Ivanu nad Trstom, ki je bil tako kot tisti v središču mesta pred več kot sto leti žrtev fašističnega nasilja. Odločitev je včeraj sprejela deželna vlada Furlanije-Julijske krajine. Lastništvo stavbe, ki so jo lani oktobra prenovili, bodo brezplačno prenesli na organizacije slovenske narodne skupnosti. Z njo že sedaj v polnosti upravlja posebna Fundacija. Bližnjo 104. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu bodo posvetili gledališki dejavnosti, ki se je v stavbi začela pred 120 leti. Na temo Narodni dom in prvo tržaško poklicno gledališče drevi predava slavistka in kritičarka Bogomila Kravos. Iz Trsta pa še ta vest: Slovensko stalno gledališče ima novo vodstvo. Dobrega pol leta po tem, ko je upravnemu svetu s predsednico Bredo Pahor na čelu zapadel mandat, so na skupščini imenovali njenega naslednika. To je postal odvetnik in poznavalec mednarodnega menedžmenta Ivan Jevnikar.

Drugi poudarki oddaje: - V Ormožu in Kostelu obnavljajo grajska kompleksa. - 30 vipavkih otrok bi lahko jeseni ostalo brez vrtčevskega varstva. Kot kaže, do septembra še ne bodo dogradili prizidka. - V Kopru se je zavlekla obnova najstarejše osnovne in srednje šole z italijanskim poukom. - Devet porabskih malčkov se udeležuje tridnevnega tabora v murskosoboškem vrtcu.

V minulih dneh so se v Trstu srečali ministri za izobraževanje držav skupine G7, v novem tednu pa se mesto pripravlja na obisk papeža. Vse to je privedlo do tega, da so izpraznili skladišče, kjer so prenočevali migranti, ki so tako čez noč ostali brez zatočišča. Bliža se tudi obletnica požiga Narodnega doma, s tržaško dopisnico pa smo pregledali tudi nekatere poletne kulturne prireditve Slovencev v zamejstvu.

Za zgodbo o treh čeladah je bilo odločilno sodelovanje muzejev: Medobčinskega muzeja Kamnik, Dolenjskega muzeja Novo mesto in Narodnega muzeja Slovenije. Kamničani so namreč pripravili razstavo – Mamut po mamutu v Novem mestu, sledilo je poizvedovanje o negovski čeladi z Vrhpolja pri Kamniku, ta pa je spodbudila pogovore o čeladah, ki jih hrani dolenjski muzej. Tako je nastal projekt, imenovan Skrivnostne poti negovskih čelad, ki vsaka zase prinaša nenavadne poti, zgodbe in usode teh izjemnih halštatskih predmetov. Vse to so potem strnili v razstavo, ki so ji dodali katalog in kratke videofilme. V njih predstavijo usodo čelade iz Novega mesta, ki so jo nepridipravi ukradli. Dodani so posnetki, ki so nastali pri sinu znamenitega zbiratelja Sadnikarja, ki je pridobil čelado z Vrhpolja pri Kamniku. Tu pa je bila tudi predstavitev čelade s Kope nad Kompoljami, ki je nekoč krasila vodnjak v Lukovici. O teh čeladah izvemo več v oddaji Sledi časa.

V Mariboru se začenja Festival Lent, ki se vrača na Lent, mariborsko dravsko nabrežje, po njegovi skoraj končani prenovi. V devetdnevnem programu, do 29. junija, bo povezoval glasbeno in uprizoritveno umetnost, nevladne organizacije in sestrske festivale. Narodni dom Maribor je zasnoval program te 32-e izvedbe s 170 tisoč evri občinskega sofinaniranja, letos pa je napovedana tudi, drugič po letu 2014, dodatna pomoč države. Kako festival Lent prepoznava mariborska občina – in kako država? Kje se končajo želje ustanovitelja in kje nastopi resničnost, kajti festivalski milijonski proračun polnijo po večini z donatorskimi in sponzorskimi sredstvi? Kaj prinaša njegova 32. izvedba? Koliko entuziazma in programske kombinatorike je v danih okoliščinah potrebne za organizacijo tega največjega mednarodnega festivala na prostem v Sloveniji? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor; Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora, Vilinskega mesta in programov nevladnih organizacij na Festivalu Lent.

V prestolnici je svoja vrata zaprla kavarna, ki ni bila povsem običajna kavarna. Drama kavarna, namreč. Domovala je v stavbi Narodnega gledališča, ki ga čaka težko pričakovana prenova. Drama kavarna je zgodba o srečališču, ki je v zadnjem desetletju živelo kot dnevna soba mesta, prostor ljubiteljev kulture, predvsem pa gledališke umetnosti. Zbirališče, kjer so se izmenjavale misli o predstavah, kulturi, politiki, glasbi, …in brez katerega Ljubljana ne bo povsem enaka. Na zagotovo enem lepših in očarljivejših balkonov v mestu se je kolega Peter Močnik srečal z Igorjem Samoborjem, nekdanjim ravnateljem ljubljanske drame, v času, ko je Drama kavarna zaživela, ter z Manjo Valdhuber in Bernardom Vargo, ki sta kavarno deset let vodila. Poklepetali so o tem. kako in zakaj je Drama kavarna nastala, kako je živela z narodnim gledališčem, kaj je prinašala kulturnemu življenju v prestolnici in kaj Ljubljana z njenim slovesom izgublja. Vabljeni k poslušanju.

Marsikdo bo prvič slišal, da je srednjeveška Evropa, ki je za čistost telesa, vsaj javno, skrbela precej slabše kot za čistost pobožne duše, poznala javna kopališča, kjer je bilo mogoče odvreči oblačila, se malo pomasirati in okopati. Ta družabnost umivanja in sproščanja se menda ponekod ni menila za spol, tako da si lahko le predstavljamo, kako se je takratna duhovno - moralna policija zgražala nad vodnimi sproščanji v skupnih ali ločenih prostorih za odrasle. Na drugi strani pa že od zgodnjih dni na pragu srednjega veka, poznamo prepričanja o trpljenju telesa zaradi čutnega nagona, hudo sovraštvo do človeškega telesa, sramotenje minljive mesene telesnosti, podvržene človeški šibkosti; velikokrat je v nasprotju z duhovnim telesom, ki ga šele čaka vstajenje ... Več v Nedeljski reportaži iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so v okviru različnih razstav prikazane upodobitve telesa od srednjega veka do danes … fotografija: Kristusovo sorodstvo, po 1510, Mojster iz Okoličnega, olje na lesu, NMS, foto: Tomaž Lauko  

Ljubezenska simbolika je jezik, ki ga znamo zelo dobro brati, vsaj znotraj svojega kulturnega sistema, čeprav fenomeni ljubezni niso univerzalen jezik. Ponekod je bila podvržena in je še patriarhalnim strukturam, drugod je razumevana skozi spolnost.Platon, ki jo je imel za družbeno nevarno silo, bi se gotovo zgražal nad tem, saj je poveličeval le njeno duhovno plat. Ljubezen in intimnost sta skozi čas pač doživljali preobrazbo, čeprav simboliko Venere, Afrodite, Amorja, Erosa in Kupida tudi danes razbiramo brez podnapisov. Ne znamo pa pisati več takih pisem, kot jih je znal v latinici, gotici, nemščini in slovenščini ter v šifrah pisati svoji skriti ljubezni Rudolf Cvetko, ki je leta 1912 na olimpijskih igrah z avstrijsko sabljaško reprezentanco osvojim srebrno medaljo. Ja, takrat je že dolgo ljubil svojo Muc, Mitko, Marijo, ki ji je izlival svoje vdano in nežno srce ... Tokrat bomo v oddaji govorile o tem, kako ljubezen spregovori skozi korespondenco, kako težke so zanjo družbene norme in konvencije, kako in s katerimi avtorji je zajeta v okvire teorije. Gostje oddaje prihajajo iz Narodnega muzeja Slovenije: dr. Zora Žbontar, Renny Rovšnik, Urška Pajk, ki so pripravljale manjšo majsko muzejsko knjižno razstavo Ljubezen ustvari ljubezen?  Foto: Narodni muzej Slovenije

Poročamo o otvoritvenem koncertu 38. Slovenskih glasbenih dnevov v Slovenski filharmoniji, kjer so Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Davorina Morija, organist Tomaž Sevšek, violinistka Lalita Svete in pianistki Lovorka Nemeš Dular in Nina Prešiček Laznik izvedli glasbo Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka, 5. koncertu Orkestrskega cikla koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor ter o koncertu godalnega kvarteta kolektiva Carpe artem, ki so v sklopu Slovenskih glasbenih dnevov v soboto, 20. aprila, nastopili v Minoritski cerkvi nove kulturne četrti minoriti na Lentu. Nekaj minut namenjamo še pravkar končanemu tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru in pregledu prihajajočih glasbenih dogodkov.

V Benetkah so se včeraj v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki letos poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Slovensko mladinsko gledališče danes gostuje v Bologni. V gledališču Arena del sole Narodnega gledališča Emilia Romagna bo nocoj premiera koprodukcijske predstave Sveta Ivana Klavniška. Po besedilu Bertolta Brechta jo režira Davide Sacco. To sta poudarka današnje oddaje, v kateri predstavljamo še najmlajšo sekcijo Slovenskega Pena, Mladi Pen, ki je začel delovati letos, na blejskem pisateljskem srečanju Mednarodnega Pena je pripravil okroglo mizo z naslovom Na presečišču družbene angažiranosti in literature.

Slovenska župnija v Hamiltonu v Kanadi s spomladanskim banketom začenja praznovanje 60-letnice (pogovor z župnikom Dragom Gačnikom), slovenski rojaki na Švedskem se že pripravljajo na tradicionalno vseslovensko binkoštno romanje v Vadsteni (pogovor z župnikom Zvonetom Podvinskim - od 12:10 naprej), predstavniki koroških Slovencev so v Evropskem parlamentu opozorili na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji (več nam je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko – od 26:43 naprej) in nekaj drugih novic.

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo s koncertoma Simfonic voices, v okviru katerega so v Kopru izvedli dve Pergolesijevi deli, ter koncertnim abonmajem Zavoda Celeia, v okviru katerega sta v Celju nastopila Franc Kosem in Jože Bogolin. V Fokusu oddaje se posvečamo koncertu cikla SOS Slovenske filharmonije, ki je bil ob visokem osebnem jubileju posvečen Lojzetu Lebiču, in koncertoma sodobne večkanalne elektroakustične glasbe ZVO.ČI.TI Akuzmonij Di-Fuzija. Poleg tega predstavljamo še konferenco o umetniškem raziskovanju Eparm, ki je potekala na Akademiji za glasbo, koncert godalnega kvarteta Ébène, ki je nastopal v okviru Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, ter premiero Verdijeve opere Nabucco, ki so jo uprizorili v Trstu.

Maks Rozman iz slovenske gimnazije v Celovcu je zmagal na letošnjem govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem. Na začetku oddajo smo slišali nekaj spominov predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravka Inzka na letošnjega Tischlerjevega nagrajenca Karla Smolleta, nato je več o govorniškem natečaju za mlade povedal predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof [5:54], govor Maksa Rozmana smo objavili v celoti [12:53], nato pa še pogovor z dijakom, ki sicer prihaja iz Loma pod Storžičem [20:23]. Slišali ste tudi, kaj so povedali mladi na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah: Nadja Kramer, Katja Berk Bevc, Simon Kummer in Emanuel Meserko [24:10]. K mikrofonu jih je povabil Alen Salihović.

V Nedeljski reportaži se bomo odpravili v Narodni muzej Slovenije, kjer je na ogled interaktivna razstava z naslovom Nekoč je bil Gutenwerd. Na razstavi je približno 600 predmetov, ki pričajo o naselju trškega značaja, ki je poleg drugih ohranjenih in že izginulih naselji ob Krki, tam obstajalo več stoletji, razstava pa se osredotoča na obdobje med 12. in 15. stoletjem, do krvavih dogodkov, ko so med roparskimi pohodi kraj uničili osmanski Turki. Razstava pripoveduje predvsem o vsakdanjem življenju prebivalcev izginulega naselja na današnjem Šentjernejskem polju, njihovih dejavnostih, znanjih in veščinah, trdem življenju, pa tudi umetnosti, ki je velikokrat pomenila način sprostitve v zahtevnih življenjskih okoliščinah. Raziskovalce so zanimali tudi urbanistični načrti, kako so bile speljane ceste, kje so stale hiše in kakšne so bile. V oddaji pripovedujejo dr. Tomaž Nabergoj iz Narodnega muzeja Slovenije, vodja projekta, arhitektka Sanja Jurca Avci, ki je oblikovala razstavo in dr. Eva Menart z oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije. foto: Narodni muzej Slovenije 

Karel Smolle je včeraj v Celovcu prejel 45. Tischlerjevo nagrado. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta mu jo podelila ... za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni v Avstriji ter izredne dosežke v prid slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem ... je dejal dr. Zdravko Inzko, sedanji predsednik Narodnega sveta, Smolle je bil na njegovem mestu pred 13-imi leti. Med drugi pa je zaslužen za ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Slovenske gospodarske zveze, dvakrat je bil poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu. Tako je naglasil lavdator Marjan Pipp: Njegova obširna tudi zunanjepolitična dejavnost in njegovo delovanje v številnih parlamentarnih odborih pa sta dokaz, da koroški Slovenec lahko povsem enakovredno in uspešno opravlja tudi politične naloge, ki se ne tičejo manjšinskega vprašanja, ne da bi zato moral odstopati od linije samostojnega nastopanja koroških Slovencev ali bi bil celo primoran v asimilacijo. Na Dunaju je imel veliko povezav tudi z evropskimi politiki, dejaven je bil v času osamosvajanja Slovenije, zato je predsednik prve demokratične slovenske vlade Lojze Peterle naglasil, da na šaljiv pove resnico in kritiko, je neprizanesljiv, nikoli žaljiv. V svoji zahvali je Karl Smolle izpostavil, da nikoli ni delal sam, da je vedno ob sebi zbral ljudi, ki pa niso vedno bili somišljeniki. Sinoči so v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade, prvo mesto je osvojil Maks Rozman iz Loma pod Storžičem, ki je dijak slovenske gimnazije v Celovcu.

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss si želi, da bi zaživel skupni sklad obeh držav. Na avstrijskem Koroškem bodo mladi lahko vnovič sodelovali na natečaju pisanja v slovenskem jeziku. Kakšne so teme 14. Pisane promladi, pojasnjuje Jasna Černjak iz Volbakove ustanove, ki skupaj z obema krovnima kulturnima organizacijama pripravlja natečaj? O začetkih delovanja Krščanske kulturne zveze, ustanovljene konec leta 1953, pa pripoveduje eden od podpredsednikov zveze in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.   Foto(Novice.at): 70. slovenski ples SPZ iz Celovca

Tischlerjevo nagrado 2024 bo prejel Karel Smolle, sta sporočila Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, ki nagrado podeljujeta kot najvišje priznanje obeh organizacij za kulturne in politične delavce za vrhunske prispevke na področju umetnosti, znanosti, kulture in politike, ki so pomemben prispevek v zakladnici slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Smolle bo 45. Tischlerjevo nagrado prejel za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni, za izredne dosežke v prid slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Podelitev bo v ponedeljek, 22. januarja 2024, v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu. Nagrado bosta podelila predsednik Krščanske kulturne zveze mag. Janko Krištof in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravko Inzko.

Koncert za zlati abonma ter koncert Zbora Slovenske filharmonije sta bila dogodka, ki sta zaznamovala pretekli teden in ju danes izpostavljamo v oddaji. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je gostoval sloviti Madžarski narodni filharmonični orkester, ki je izvedel dela Sergeja Prokofjeva, Franza Liszta, Frederica Chopina in Bele Bartoka, v glavnih vlogah pa sta nastopila dva ruska glasbenika – dirigentka Alevtina Ioffe in pianist Aleksander Malofejev. V Dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije pa je bil v nedeljo tretji koncert filharmoničnega abonmajskega cikla PVC – Pretežno vokalni cikel. Zgovoren naslov, »Za abrahama«, je odsev obeležitve osebnega jubileja enega naših vidnejših zborovskih dirigentov in skladateljev, Ambroža Čopija. Spored je zajemal izbor njegovih del, sam pa je prevzel tudi dirigentsko vodstvo Zbora Slovenske filharmonije.

V palači glavne pošte v bližini Narodnega doma v Trstu je sinoči potekala osrednja Prešernova proslava slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki sta jo skupaj priredila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornica je bila Mateja Zorn, vezna nit programa pa je bila glasba in sicer pod naslovom »Simfonični zvoki«. Nastopili so kar trije slovenski zamejski zbori: Jacobus Gallus, Dekliški pevski zbor Igo Gruden in Fantovska skupina Devin - Nabrežina. Nagrajenki letošnje Prešernove proslave sta pesnica iz Benečije Andreina Trusgnach in svetovno priznana tržaška glasbenica in dirigentka Petra Grassi. Nocoj ob 20.00 pa bo v Peterlinovi dvorani v Trstu še Prešernova proslava Slovenske prosvete. Pod motom »… in gnale bodo nov cvet bolj veselo …« bodo nastopile: glasbenici Maja Locatelli in Tamara Stanese, igralka Nikla Petruška Panizon, kiparka Zalka Arnšek in pisateljica Evelina Umek.

V tokratnem tedenskem pregledu glasbenih dogodkov nas čaka kar precej prispevkov. Bili smo na koncertih cikla PVC Slovenske filharmonije, Kromatike v Cankarjevem domu, ter na koncertu za Srebrni abonma na katerem so nastopili The King's singers. V Mariboru se je začel Komorni cikel Narodnega doma, v Celju je potekal 3. koncert glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje, na ljubljanskem Magistratu koncert Slovenskega godalnega seksteta, v SNG Opera in balet Ljubljana pa je bila premiera baletnega večera Edwarda Cluga in Renata Zanelle – Bolero. Poleg tega prisluhnite še reportaži o gostovanju orkestra RTV Slovenija v Varšavi.

V mariborskem gledališču bodo nocoj premierno uprizorili monodramo z naslovom Monolog za živeče v času izumrtja, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu pa delo tržaškega režiserja in dramaturga Giorgia Pressburgerja V gradu. Vabimo vas tudi v Cankarjev dom, kjer se obeta komorna opera Ko bom še ter vas povabili na 1. Koncert Komornega abonmaja Narodnega doma Maribor.

Nedavno so v Narodnem muzeju Slovenije odprli razstavo z naslovom Spomin Slovenije, ki bo zaradi občutljivosti materiala na ogled le mesec dni, saj gre za pisno, čeprav ne le besedilno izvirno gradivo arhivov, knjižnic in muzejev, ki sodi na seznam Slovenska nacionalna lista UNESCO Spomin sveta.   Gre za deset dragocenosti, poleg tega pa gre omeniti tudi našo soudeležbo na mednarodnem seznamu z dokumentom, del katerega hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici: Supraseljski kodeks, starocerkvenoslovanski cirilski rokopis s konca 10. stoletja. Velja za najobširnejši preostanek starocerkvenoslovanskega kanonskega slovstva in najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku, ki je od septembra 2007 na seznamu spominov sveta. Supraseljski kodeks je izvira iz vzhodnega dela Bolgarije, čeprav si ga poleg Slovenije, kamor je prispel zaradi jezikoslovca Jerneja Kopitarja, delita tudi Poljska in Rusija. Najimenitnejših deset z znakom UNESCO Spomin sveta pa so: Serija listin Grofov Celjskih, 1262–1456, Korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev, 2. polovica 16. stoletja, Ptujski mestni statut, 1513, Stiški rokopis, okoli leta 1428, Prešernova zapuščina, prva polovica 19. stoletja, Knjižnica Frančiškanskega samostana Novo mesto, 1469–1800, Biblija Jurija Dalmatina, 1584, Pietro Coppo, Piranski kodeks De summa totius orbis, 1524–1526, Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja, 1696 in Taboriščni tarok Borisa Kobeta, 1945. Gostje oddaje so: mag. Marijan Rupert, vodja Zbirke rokopisov v Narodni in univerzitetni knjižnici, Matej Hreščak, vodja knjižnice Narodnega muzeja Slovenije,dr. Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran in dr. Aleksander Žižek iz Zgodovinskega arhiva Celje fotografija: del Supraseljskega kodeksa, Wikipedia    

Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere? O študiju v Sloveniji pripoveduje goriški rojak Luka Paljk. V Monoštru prisluhnemo Pozdravu jeseni, koncertu domačih pevskih zborov in gostov iz Slovenije. V Zagrebu pa se z Alojzom Kramarjem in Ilinko Todorovski pogovarjamo o slovenskih taboriščnikih v Jasenovcu. Knjiga imen in obrazov je podnaslov dela, ki sta ga pripravljala več let, in v katerem je predstavljenih več kot 400 slovenskih žrtev tega ustaškega taborišča.   Foto (USZS): Nagrajenci z ministrom Arčonom (skrajno desno) in predsednikom DS Lotričem (skrajno levo)

Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku

Tradicionalno rokodelstvo, tudi izdelava ročno delanih tkanin, kovanega orodja ali keramičnih izdelkov, se je v obliki enostavne in počasne proizvodnje, zmanjšalo že zdavnaj.Industrijska proizvodnja je nadomestila pletenje in kvačkanje, pisanje in ilustriranje rokopisov, izdelavo naravnih barvil... Obuditi poskušamo znanja o domačih zdravilih in kaj več izvedeti o znanju napovedovanja vremena naših prednikov. Veliko je bilo pozbaljenega, veliko se lahko znova naučimo, tudi s pomočjo eksperimentalne arheologije, ki poskuša, v danih okoliščinah s starimi materiali, rekonstruirati predmete, ki so jih ljudje uporabljali nekdaj. K čipkam vodi dolga nit zgodovine, ki je močno razpredena po svetu, medtem ko nekateri še vedno gojijo znanja, ki obujajo čase samooskrbe, prvotnih bojnih sredstev in zaščite. Gostja oddaje sta Igor Ravbar iz Narodnega muzeja Slovenije in Mojca Ferle iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane. fotografija: Narodni muzej Slovenije 

V Čedadu v Furlaniji - Julijski Krajini je konec julija potekal 32. mednarodni festival Mittelfest. Festival, ki ga prirejajo že od leta 1991, predstavlja pomembno stičišče in referenčno prizorišče srednjeevropske uprizoritvene umetnosti. V sklopu festivala je bila 27. julija svetovna premiera predstave Marlene o nemški pevki in igralki Marlene Dietrich, ki je bila v času druge svetovne vojne izrazito antinacistično usmerjena. Predstavo je režiral priznani bosanski režiser Haris Pašović, v glavni vlogi je zaigrala srbska igralka in režiserka Mirjana Karanović. Predstava je nastala v koprodukciji festivala Mittelfest, Narodnega gledališča Sarajevo in East West centra in bo 6. septembra svečano otvorila gledališko sezono 2023/2024 v Sarajevu.

Najprej o nedavni parlamentarni razpravi na odboru za kulturo na temo domnevne neuvrstitve lani preminulega pisatelja Borisa Pahorja v izbor slovenskih avtorjev na jesenskem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Na 103. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu v četrtek, 13. julija so tam odprli novo "Multimedijsko informativno središče Stik" - mi smo bili tam. Sledijo 3 že odprte razstave: "Dediščina starega Egipta" v Slovenskem etnografskem muzeju z izborom iz bogatega fotografskega arhiva zakoncev, klasične filologinje Ingrid in egiptologa Güntherja Hölbla. Sledi mednarodna razstava "Nevidna roka", s podnaslovom Atelje in algoritem v Umetnostni galeriji Maribor, in razstava "Jaz kričim, tvoj odmev se odbija – kaj sem?" Flake Haliti, avtorice iz Kosova, ki ustvarja v Nemčiji. Namesto štirih Kulturnih panoram bo od 22. julija do 12. avgusta ob sobotah ob 13.05 na sporedu poletni cikel Refleksije štirih. Ponovili bomo štiri intervjuje z nedavno preminulimi pisatelji in pisateljico. To bodo Hans Magnus Enzensberger, Dževad Karahasan, Philippe Sollers in Dubravka Ugrešić. FOTO: Narodni dom v Trstu na Ulici Filzi VIR: rtvslo

V Parku vojaške zgodovine v Pivki se ponašajo z zelo zanimivim zgodovinskim predmetom, ki je odločilno vplival na potek in konec druge svetovne vojne. Gre za nemško šifrirno napravo, imenovano Enigma. Pivški muzej je tako postal eden redkih na svetu, ki javnosti predstavlja to skrivnostno napravo, ki so jo potapljači našli v razbitinah potopljene vojne ladje, nemškega minolovca, ob istrski obali. Skupaj z nekaj drugimi predmeti je Enigmo v 80. letih prejšnjega stoletja na površje prinesel potapljač Zvone Kralj. Leta 2020 jo je izročil kolegu Danijelu Germeku, ta pa jo je potem prinesel v Park vojaške zgodovine. Sledil je zelo zahteven konservatorski postopek, ki ga je opravil konservator Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije Aleš Jelinčič s pomočjo drugih strokovnjakov Mednarodnega centra za podvodno arheologijo v Zadru in Narodnega muzeja Slovenije. Po posegu so stroj razstavili in bo na ogled vsaj leto dni. Več o Enigmi pa v oddaji Sledi časa.

Letos zaznamujemo 150. obletnico rojstva srbske slikarke in aktivistke Nadežde Petrović, ki je močno povezana tudi z našimi umetniki, znanimi kot slovenski impresionisti. Spoznala jih je v znameniti umetnosti šoli Antona Ažbeta v Münchnu, pri njih pa med drugim našla somišljenike kot podpornica združitve južnoslovanskih etničnih skupin v skupno državo. Bila je borka za ženske pravice, za napredek države, pisala je o modi in kljubovala konservativnim nazorom. A kustos dr. Andrej Smrekar poudari, da "njene slike zadržijo svoje mesto tudi brez ideoloških vsebin". Uspela je razstavljati na jesenskem salonu v Parizu in bila ena redkih umetnic, ki je v obdobju prvih let 20. stoletja aktivno delovala na širšem evropskem umetniškem prostoru. Nadežda Petrović danes velja za predhodnico srbskega modernizma in širše, za časa življenja pa so jo kritiki prezirali. Njena usoda, doda Smrekar, "je bila tako dobrodošla snov za mitizacijo nerazumljene umetnice, ki se je uprla nepoučeni javnosti". Med drugim je zasnovala kolonijo, združenje južnoslovanskih umetnikov, ki bi skupaj ustvarjali v naravi – to se ni povsem izšlo, so pa skupaj razstavljali. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki gostuje potujoča razstava Nadežda Petrović. Moderna, nacionalno in njeni slovenski sopotniki. Nastala je v sodelovanju z Narodnim muzejem Srbije iz Beograda in Narodno galerijo iz Ljubljane. Na ogled je 94 njenih del, ki so jim v dialog sopostavili še 30 slik slovenskih umetnikov, kot so Anton Ažbe, Ivan Grohar, Matija Jama, Matej Sternen, Rihard Jakopič in Ferdo Vesel. Slika (izrez): Nadežda Petrović, Resnik, 1904, zbirka Narodnega muzeja Srbije

Piše Iztok Ilich. Bere Jure Franko. Med postopno otoplitvijo po Osimskem sporazumu se je pogled na polpreteklo zgodovino odnosov med Italijani in Slovenci oziroma kraljevino in po vojni republiko Italijo ter slovensko entiteto v obeh Jugoslavijah in samostojno državo razcepil v dve prevladujoči smeri. Po eni strani so potomci ezulov in pripadniki skrajne desnice leta 2004 v Rimu dosegli razglasitev dneva spomina na fojbe in italijanski eksodus ter tudi na vladni ravni uvedli retoriko o nedolžnih žrtvah divjaških Slovanov »samo zato ker so bili Italijani«. O fašizmu, okupaciji, nasilju nad civilisti pa niti besede. Eden prvih odgovorov je bil dokumentarno pričevanje o trpljenju in umiranju otrok v fašističnih taboriščih, predstavljeno na razstavi v Gorici, ki ji je sledila knjiga Metke in Borisa M. Gombača Ko je umrl moj oče. Razpoke v dolga desetletja trdnem zidu med resnicama obeh strani so se začele kazati že prej, posebno po nastanku Poročila slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o dogajanju v obdobju 1888–1956, ki ga je slovenska stran objavila, italijanska pa ne. Kljub temu so ta dokument preučili in upoštevali tudi mnogi italijanski zgodovinarji. Ob prehodu 20. v 21. stoletje je bila v italijanščino prevedena vrsta literarnih del Borisa Pahorja in drugih slovenskih pisateljev o fašizmu. Hkrati so se začele množiti tudi do uradnega zgodovinopisja kritične raziskave italijanskih avtorjev, kot sta Piemontese in Capogreco. Zbliževanje se je nadaljevalo s predsedniškim srečanjem na Bazoviški gmajni in vrnitvijo Narodnega doma v Trstu. Razprava Užaljeno maščevanje v tem kontekstu širše odpira še ena priprta vrata v preteklost. Čeprav je bilo o trpljenju in umiranju internirank in internirancev napisanih že veliko knjig, še nobena ni bila tako temeljita in znanstveno utemeljena. Njeno jedro so z odprtimi oziroma narativnimi intervjuji pridobljeni spomini Slovencev in Slovenk na fašistična taborišča, kamor so jih okupacijske oblasti največ poslale iz Ljubljanske pokrajine. Večino po zaostritvi režima zaradi krepitve odpora, predvsem pa potem, ko so Italijani sprevideli, da z zmernejšimi ukrepi ne bodo dosegli načrtovanega cilja – ne le umiritve, temveč tudi poitalijančenja in fašizacije slovenske družbe. Sorazmerni popustljivosti je nasprotoval tudi vojaški vrh, ki je komaj čakal, da se, potem ko ni mogel uničiti partizanske vojske, med veliko ofenzivo leta 1942 s požigi in pokoli znese nad nemočnimi civilisti. Avtorji knjige, zgodovinarji Oto Luthar, Marta Verginella in Urška Strle, italijansko divjanje z elementi rasistične politike imenujejo užaljeno maščevanje gospodarja, nezadovoljnega s potekom vojne in razdraženega zaradi občutka, da ga je preslepil lažni lesk višje omike okupiranih prebivalcev. Vojaško nasilje so dopolnile grobe oblike internacije v taborišča za civiliste na otoku Rabu, v Julijski krajini in globlje v Italiji. V taboriščnih barakah in šotorih je v pogosto nič manj grozovitih razmerah kot v nacističnih uničevalnih taboriščih zaradi lakote in bolezni pomrlo več tisoč Slovencev in Slovenk, tudi otrok; zaradi pomanjkljive in deloma uničene dokumentacije njihovo natančno število ne bo nikoli znano! Interniranci in interniranke – raziskavo v letih 2012–2015 jih je živih dočakala manj kot polovica – ter njihovi svojci so osebne ali družinske izkušnje raziskovalcem posredovali v okviru raziskovalnega projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost s sodelovanjem Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Oddelka za zgodovino Univerze v Ljubljani. Avtorji raziskave, pravzaprav soavtorji povezovalnih in pojasnjevalnih besedil, ki so jih med seboj dopolnjevali in usklajevali, so se na pogovore temeljito pripravili. Upoštevali so nove metodološke pristope, ki onemogočajo ali vsaj močno omejujejo možnost najrazličnejših zunanjih vplivov in notranjih vzgibov na pripoved pričevalcev. Zabeležene izjave, spomine pa tudi v pozabo potlačene izkušnje 54 sogovornikov in sogovornic so pretresli skozi sita preverjanja pristnosti in zanesljivosti ter jih sproti potrjevali s podatki iz italijanskih in slovenskih arhivov. Da bi jim bilo lažje slediti, so v najobsežnejšem 4. delu pripovedi sogovornikov razporedili v več tematskih krogov. Na primer: Pomoč in sočutje, Nasilje, Sprejem in namestitev, Bivalni pogoji in obleka, Higiena, bolezni, smrt, Hrana, voda, Špiclji in kapoti, Družbeno življenje in intima ter Vera, bogoslužje, politika. Objave tako zbranega besedilnega in dokumentarnega gradiva o italijanskih fašističnih zaporih in taboriščih v knjigi Užaljeno maščevanje večina njihovih žrtev ni dočakala. So pa redki preživeli, predvsem pa njihovi mlajši in najmlajši potomci dobili v roke izčrpen, na več ravneh preverjen prikaz prikrivane, tudi drugod po Evropi malo znane tragične izkušnje Slovenk in Slovencev na Rabu, v Gonarsu in drugih krajih nesrečnega spomina. Obsežni komentarji avtorske trojice omogočajo tudi boljše razumevanje problematičnosti italijanskega zanikanja vojnih zločinov, ki mu še kar ni videti konca.

Operno premiero v Ljubljani in muzikološki simpozij v organizaciji 37. Slovenskih glasbenih dni smo postavili v ospredje.Poleg tega govorimo še o triu Eusebius, ki je nastopil v sklopu komornega cikla Narodnega doma Maribor, četrtem koncertu iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije, sklepnem koncertu cikla Zvoki mladih, na katerem sta nastopila Nejc Zavratnik in Urška Gutnik ter transformativnem večeru akuzmatične glasbe Thomasa Gorbacha.

Osrednjo pozornost namenjamo 6. koncertu letošnje Kromatike. Simfoniki RTV Slovenija so prejšnji teden pod vodstvom Rossena Milanova krstno izvedli Koncert za trobento in orkester Damijana Močnika, solist je bil trobentač Jure Gradišnik, spored pa je dopolnila še glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta in Franza Schuberta. Nato se bomo na kratko pomudili na klavirskem recitalu slovitega Andrasa Schiffa, ki je v torek nastopil v Cankarjevem domu v sklopu srebrnega abonmaja. Nadaljevali bomo v Mariboru s koncertom Komornega orkestra iz Mantove, ki je skupaj z violončelistko Natalie Clein nastopil na 4. koncertu orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor, predstavili bomo letošnje prejemnike baletnih nagrad, nedeljski uvodni koncert letošnje sezone cikla SiBrass, ki ga je v Slovenski filharmoniji otvoril Ansambel rogov, zagrebško uprizoritev Mozartove Čarobne piščali in prav ob koncu napovedali še koncerta Ljubljanskih solistov in violinistke Petre Kovačič v Celju in Ljubljani.

Ob današnjem dnevu upora proti okupatorju je predsednik republike Borut Pahor v nagovoru poudaril, da je uporništvo del našega narodnega značaja. Kot je še dejal, bo tisti, ki ima moralni prav, na koncu vedno zmagal, kar po Pahorjevih besedah velja tudi za ukrajinski narod. Druge teme: - V Bruslju, Varšavi in Budimpešti Moskvi očitajo izsiljevanje - Evropska komisija proti Madžarski uradno sprožila mehanizem pogojevanja sredstev z vladavino prava - Slovenija v najnovejšem poročilu Sveta Evrope o medijski svobodi večkrat omenjena ob Madžarski in Poljski