Podcasts about prekmurju

V tokratni epizodi Nogometnega antikvariata smo se pogovarjali o tem, na kakšen način se je igral nogomet pod nemško okupacijo na Štajerskem in Gorenjskem ter pod madžarsko okupacijo v Prekmurju. Obdelali pa smo tudi nogomet v Ljubljani potem, ko so italijanske okupatorje zamenjali nemški. Za konec smo pogledali še, kako je bilo z nogometom med partizani.

Piše Marica Škorjanec-Kosterca, bereta Renato Horvat in Eva Longyka Marušič. Ustvarjalnost Cvetke Bevc je raznovrstna, saj je pesnica, pisateljica in glasbenica. Rojena je bila v Slovenj Gradcu, otroštvo je preživljala na Koroškem in v Prekmurju. Na ljubljanski univerzi je diplomirala iz muzikologije in primerjalne književnosti ter se po diplomi se je izpopolnjevala v Corku. Izdala je več kot trideset knjig. Piše za otroke, mladino in odrasle, poezijo in prozo, radijske igre, filmske scenarije in glasbene spremljave. Tudi spoznavanje tujih dežel in kultur ji je dalo navdih za nova dela. Pesmi v zbirki Skozi razpoke neba so razvrščene v pet ciklov: Stopinje v mraku, Pariške vedute, Domotožje, Neizprosnosti in Ščebetanje jezika. Prve tri povezuje Pariz, ki je pesnico očaral že na prvem potovanju v Francijo pri petnajstih letih. Takrat si je želela, da bi se nekoč lahko sprehajala ob Seni in se predajala utripu Montmartra in da bi v Parizu imela svoj dom. Sanje so se ji uresničile pred nekaj leti. V prvi pesmi primerja svojo selitev v Pariz z negotovostjo vseh »potovcev«, ki so odhajali od doma v neznani svet, v tuja velemesta, kjer so se morali privajati na novo okolje. Njena odločitev je bila lažja, ker je našla zavetje v dvoje, v ljubezni. Prilagajanje nenapisanim pravilom velemesta je počasno in zaradi jezika in nesprejetosti včasih mučno. V prizadevanju, da bi si odvzela status priseljenke, se je celo pridružila uličnemu protestu proti vojni. Pesem Pariške vedute pa se izmika osebnim stiskam in težavam prilagajanja. Slikovite asociacije podob, zvokov in vonjev pričarajo znane in manj znane pariške znamenitosti: »Harmonikar s črno mačko na rami / igra z ljubeznijo do ponavljanja. / Njegov La vie en rose se smuka / med kadilom pod cerkvenim svodom.« Pesmi nas vodijo med umetnine in umetnike, ulica neslišno odmeva od zvokov Satiejeve Gimnopedije, »ustvarjene za godce v nebesih«, pod kamnitim obokom Louvra igra fant na violončelu melodijo, ki bo pobožala Mona Lizo, tu so hipna ujetost v Monetovi sliki, slike Carravaggia, mednožja božanstev, skrita za figovimi listi in od lepote ganjeni obiskovalci muzeja. A Cvetka Bevc se ne posveča samo doživljanju znamenitosti, pesem si zasluži tudi druga plat vsakdanjika: utrujena oblačila prostitutke na vogalu, na tleh moški v spalni vreči, ki je zaprl oči in zagrizel v podarjeno bageto – tudi to so utrinki velemesta. Za svetovljansko umetnico, ki tako rada potuje, je domotožje stalnica. Brez sentimentalnosti oživijo kraji njenega otroštva, zadnji sledovi vojne, bližnja državna meja, »kjer se je govorica babic mešala s popačenkami, iztisnjenimi iz grl avstrijskih oficirjev.« Pesmi, zajete v ciklu Neizprosnosti govorijo o bivanjskih vprašanjih, rojstvih in umiranju, smrt bi lahko prešla v novo rojstvo. Pesnica pa spregovori pa tudi o socialnih stiskah, zapiranju tovarn in zgaranih delavcih, ki ostajajo brez dela, »razdruženi proletarci vseh dežel«. Tisto od včeraj ni več dobro za danes, ko sta na prvem mestu tekmovalnost in potrošništvo. Dana nam je pravica do izbire med biti in imeti, zavrniti ali sprejeti. V imenu svobode se stoletja medi sovraštvo in po svetu se netijo vedno nova vojna žarišča. Cikel Ščebetanje jezika vsebuje pesmi o pesniškem ustvarjanju in smislu poezije Za ustvarjalko je pesem nujnost: »Neizrečeno me zbuja s krikom / kot nadležna trepalnica v očesu. Kmalu bom prenočila v poeziji / obračala se bom na njeni slamnjači / posušene bilke bodo silile skozi platno / stkano iz mojega hrepenenja Pesem kot politični pamflet / Izgublja magijo poezije. Ki zmore povezati. Edina. / Samo povem.« Pesem lahko nastane v presežku žalosti, veselja, jeze, obupa ali izostrenih misli in pove tisočere zgodbe. Pesmi Cvetke Bevc so tako nastajale, zato nas pritegnejo in spodbujajo k razmišljanju o njenem globokem pesniškem sporočilu.

Piše Milan Vogel, bereta Renato Horvat in Eva Lonygka Marušič. Slovensko etnološko društvo si poleg Glasnika, ki izide vsakega četrt leta, v svoji Knjižnici vsako leto ”prizadeva izdajati publikacije, ki odslikavajo široko polje sodobnega etnološkega in kulturnoantropološkega raziskovanja ter hkrati odražajo raznolikost tematik, pristopov, lokacij in drugih osišč vede,” je v uvodu zapisala urednica zbirke Ana Svetel. Tako so izšle različne tematske monografije ni tudi zborniki posvetovanj. Največ jih je s posvetov Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo, zadnji v zbirki pa je nastal po mednarodnem posvetu Borovo gostüvanje, Blochziehen, rönkhúzás 26. in 27. septembra 2022 v Monoštru na Madžarskem. Zbornik Vleka ploha in poroka z borom. Pustni šegi v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem so uredile Marija Kozar Mukič, Mojca Ravnik in Nena Židov. Pri organizaciji posveta so poleg Slovenskega etnološkega društva sodelovali tudi Slovenski etnografski muzej kot slovenski koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, Inštitut za narodopisje ZRC SAZU in Zveza Slovencev na Madžarskem. Na simpoziju naj bi raziskovalci predstavili svoje raziskave in nove ugotovitve o dveh najpogostejših pustnih šegah, ki ju poznajo skoraj po vsej Evropi, nekatere sledi po vodijo kar globoko v zgodovino. Organizatorji so skušali izvedeti več o izvoru, starosti ter razvoju vleke ploha in poroke z borom, o izvoru borovega gostüvanja, ki se je, kot pravijo urednice ”do danes pod tem imenom ohranilo v Prekmurju in Porabju, ter o povezavi te šege z mnogo širše razširjeno vleko ploha.” Posvet naj bi dopolnil ugotovitve prvega poročevalca o tej šegi v Prekmurju Borisa Kuharja, ki mu je o borovem gostüvanju med obema vojnama pripovedoval domačin Franc Bükvič. Vse tudi po tem zborniku ni povsem jasno, Bükvičeve pripovedi pa so droben, a avtentičen podatek ..., ”ki neposredno nakazuje vpliv stikov med prebivalci sosednjih pokrajin na razvoj teh šeg in nas opozarja, da bi morali bolje poznati prepletanje različnih kulturnih tradicij v načinu življenja prebivalcev na teh območjih”. Borovo gostüvanje kot šega poročitve dekleta ali fanta v vasi, kjer ni bilo nobene poroke, kar naj bi bilo sramota, ki jo je treba popraviti, je znano v Prekmurju in Porabju, vlečenje ploha pa je razširjeno vse prek Gradiščanske, Štajerske in Koroške na obeh straneh meje do Gorenjske in Kanalske doline. Oblike se med seboj razlikujejo, osnovni namen pa je enak: ohraniti rodnost in s tem življenje. Nosilci šege so različni, od fantovskih družb do društev, največkrat gasilskih, ki jim je to pomemben finančni vir. Šega se ne dogaja vsako leto, marveč le takrat, ko ni bilo prave poroke. Urednice so bistvo raziskav strnile takole: ”Prispevki pričajo o izredni pestrosti tradicije vleke ploha in poroke z borom, njeni regionalni raznovrstnosti, prilagodljivosti na socialne in zgodovinske okoliščine ter njeni vlogi v življenjih posameznikov in skupnosti. Zbornik na novo osvetljuje njun izvor in razvoj ter postavlja tudi mnoga nova vprašanja. Neposrednega odgovora na izhodiščno vprašanje o tem, kaj je Franc Bükvič videl na avstrijskem Štajerskem (nanj se namreč sklicuje B. Kuhar, op. MV), sicer nimamo, a na podlagi bogatega gradiva in spoznanj s posvetovanja v Monoštru bo odgovor na to in še mnoga druga vprašanja lažje najti. Upamo in želimo, da tudi v prihodnje v mednarodnem krogu raziskovalcev.” Dva prispevka sta namenjena nesnovni dediščini. Avstrijsko obravnava Cristina Blasetto, Nena Židov in Anja Jerin pa sta avtorici prispevka o vpisu šeg v Register nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, v katerem jih je bilo do oktobra lani od 123 enot kar 14 povezanih s pustno dediščino.

V okolici Gančanov v občini Beltinci je dopoldne strmoglavilo letalo znamke Cessna Skyhawk Letalskega centra Maribor. Nesreče ni preživel nihče.

Preiskovalci še ugotavljajo vzroke današnje nesreče športnega letala v Prekmurju, ki je zahtevala tri življenja. Kot je pojasnil Robert Roudi iz policijske uprave Murska Sobota, ogled kraja nesreče še vedno poteka, preiskujejo več dejavnikov, ki bi lahko bili vzrok nesreče, od vremena, do tehnične napake ali človeškega dejavnika. Drugi poudarki: - Ruska opozicija v izgnanstvu na shodu v Berlinu med drugim pozvala k umiku ruskih sil iz Ukrajine. - Invalidske organizacije zahtevajo zaustavitev sprejemanja zakona o osebni asistenci. - Slovenski nogometaši se na Dunaju merijo z Avstrijo.

Feri Lainšček z novim delom Kurja fizika zaokroža romaneskno trilogijo, ki tematizira spomine na otroštvo v Prekmurju. V romanu mali Fêrek že obiskuje osnovno šolo, njegovi starši pa si še vedno prizadevajo zgraditi novo hišo. Promenada mariborskega Mestnega parka je novembra prizorišče fotografske razstave Matjaža Wenzla. Niz črno-belih fotografij Moški z obrazom navzdol portretira generacijo mariborskih umetnikov, ki je doživela korenite spremembe vrednot in družbene ureditve.

Drugi poudarki: - Občina Domžale že vrsto let razpisuje štipendije za dijake in študente, ne samo za deficitarne poklice, ampak jih namenja tudi mladim športnikom in umetnikom. - Številni mladi prevzemniki porok za nadaljevanje kakovostnega sirarstva - Župan Laškega s podpisom peticije za pospešitev graditve kolesarske povezave med Laškim in Celjem podprl civilno iniciativo. - Pred dnevom reformacije se v Prekmurju vrstijo različni dogodki -- vabijo tudi Po poti Števana Sijarta.

Na 26. nedeljo med letom iz župnijske cerkve svete Trojice v župniji Odranci v Prekmurju prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Lojze Kozar mlajši, pri maši pa sodeluje župnijski mešani pevski zbor Neuničljivo upanje pod vodstvom Nuše Zadravec, ki je tudi organistka.

Romi v Prekmurju so v večini rimokatoliki, zato nekateri današnji dan preživijo še posebej praznično. Med 215 hišami na Pušči skoraj ni hiše, ki zunaj ne bi imela bodisi podobe Marije bodisi rožnega venca. Kako verni so Romi v Prekmurju in zakaj častijo prav Marijo?

Kam lahko seže vpliv religije po slovenskih regijah in zakaj je bilo Prekmurje vselej pod nekakšnim verskim prepihom? Tokratno oddajo namenjamo medkulturnem in medverskem sožitju v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so še danes poznane močne vezi med vejama krščanstva - katolištvo in luteranstvo, pa tudi spomin na murskosoboški in lendavski judovski skupnosti. O razvejanosti verskega življenja, njeni dediščini in zanimivosti nam bo tako iz osebnega kot tudi strokovnega vidika pripovedoval profesor Boris Hajdinjak, sicer direktor Sinagoge Maribor in po očetovi strani pravi Prekmurec, ki črpa izkustva medreligijskega dialoga tudi pri svojem znanstvenem delu.

V tokratni oddaji »Iz naših krajev« ste izvedeli, da so v Velenju odprli podnebno-energetsko pisarno ter v Novi Gorici stanovanjsko skupnost za starejše in nove prostore dnevnega centra za starejše ter, da mariborsko fakulteto za zdravstvene vede čaka širitev. Preselili smo se tudi v oddaji v Prekmurje, kjer bodo zrasli največji steklenjaki za pridelavo zelenjave v državi ter sklenili oddajo s počitniškim utripom. Podjetje MIK Celje je namreč na počitnice zopet odpeljalo sto otrok iz socialno ogroženih družin.

V Rijksmuseumu v Amsterdamu so se leta 2019 lotili posebne oblike restavracije nemara najbolj ikonične slike, kar jih hrani ta muzej. Znameniti Nočni straži Rembrandta van Rijna so namreč v začetku 18. stoletja, ko so jo z izvorne razstavne lokacije premestili v amsterdamsko mestno hišo, obrezali robove, da se je prilegala novemu domovanju. Ker se odrezani deli žal niso ohranili, so si v muzeju v projektu Operacija Nočna straža zadali ambiciozno nalogo; s pomočjo umetne inteligence so se lotili rekonstrukcije celotne izvorne podobe Rembrandtove slike. Generativna umetna inteligenca je v zadnjem letu in pol s t .i. difuzijskimi modeli, ki lahko po navodilih ustvarjajo ali dopolnjujejo slike v najrazličnejših slogih, postala široko dostopna. S tem so se odprle tudi potencialne možnosti za njeno širšo uporabo na področju umetnostne zgodovine. V projektu Raziskovalne metode prihodnosti za raziskovanje preteklosti bodo slovenske znanstvenice potenciale uporabe teh modelov preverjale na tako raznorodnih umetninah, kot so freske v romanski rotundi v Selu v Prekmurju, opus baročnega slikarja Almanacha ali arhitektura Žičke kartuzije. Gostja tokratnih Podob znanja je vodja projekta, umetnostna zgodovinarka doc. dr. Katarina Mohar z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU.

Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.

Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.

Postavljanje gančkega majoša je več kot stoletni običaj v Gančanih v Prekmurju v spomin na prednike, ki so z dvigovanjem mlaja, imenovanega majoš, na dan pred prvim majem izražali upor zoper madžarsko oblast in hkrati opozarjali na svojo narodno identiteto. Običaj se je ohranil vse do danes, ko je Prekmurje del slovenskega ozemlja. (Ponovitev.)

Oddajo Radio Ga Ga - nova generacija je prevzel prvi elektro vitez te države, Robert Golob. Stroka si je enotna - oddajo je potrebno dvigniti na najvišjo možno raven. Pridružila se mu bo Tanja Fajon, ki pa tako, kot v koaliciji, morda ne bo ostala do konca. Uroš Slak bo s predsedniki svetovnih velesil in domačimi športnimi legendami analiziral navijaški incident Viol v Prekmurju. Bo Zahović predriblal Putina? Kako igra v obrambi Erdogan? Kdo se je naselil v stavbo na Litijski? Zakaj je Kanglerjev osel Rožmarin novi obraz umetne inteligence? Vse to in še kaj piše v novi knjigi Branka Grimsa, izveste v novi epizodi.

Mirana Trkoljo smo spoznali na mini radijskih počitnicah v Prekmurju, jeseni leta 2023. Izdelava lončenih izdelkov je več kot zgolj delo, pravi. Je most med preteklostjo in prihodnostjo. Njegove zgodnje izkušnje z glino segajo v otroštvo, ko je prvič občutil teksturo in oblikovalsko svobodo, ki jo ponuja. Po pridobljenih osnovah, ki mu jih je pri petnajstih letih predal stric, je izpopolnil svoje sposobnosti v Filovcih ter pozneje nadaljeval svojo lončarsko pot kar iz domače delavnice. Vsak kos keramike, ki ga oblikuje, ima svojo zgodbo. Nekateri so navdihnjeni z vzorci in slogi, ki odražajo čas preteklosti, drugi so produkt narave, ki ga obdaja.

Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec minulega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, sicer direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena zgolj trideset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala? Odgovore prinašamo v pogovoru z Rahelo Hojnik Kelenc, s katero se je v Lendavi pogovarjal Sandi Horvat.

V času Mini radijskih počitnic v Prekmurje smo spoznali Blaža Sobočana iz čebelarstva B&I, iz Velike Polane v Prekmurju. Blaž je vsestranski strojni inženir in učitelj, ki se s čebelarstvom ukvarja že več kot dvanajst let. Ljubezen do čebelarstva mu je bila privzgojena s strani dedka in očeta, ki mu na svoji čebelarski poti še vedno pomagata. Skupno imajo za sabo že več kot 67 let izkušenj iz čebelarstva.

Kandidat za ministra za javno upravo Franc Props je pred pol ure dobil odobritev pristojnega parlamentarnega odbora. Kot prednostne naloge je navedel plače v javnem sektorju, izboljšanje delovnih pogojev, ohranjanje kadrov in revizijo zakona o upravnem postopku. Jože Novak, ki se predstavlja odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, pa je kot glavno nalogo izpostavil poplavno obnovo in razvoj dolgoročne poplavne varnosti. Drugi poudarki oddaje: - Izrael ob najhujših spopadih v Gazi poziva civiliste k umiku; kam naj se zatečejo, ni znano. - Sindikat kmetov ob 30-letnici poziva k ureditvi cenovnih razmer. - Slovenska in madžarska predsednica v Prekmurju pohvalili urejanje položaja obeh manjšin.

Na Mini počitnicah v Prekmurju nas je prijetno presenetila Folklorna skupina iz Beltincev ter njihov član Črt Hozjan, preoblečen v pozvačina.

Utrip v začetku mini počitnic naših poslušalcev v Prekmurju, postavitev vetrnic na Pohorju, v Ivančni Gorici so odprli nov športni park in Arboretum tudi letos vabi na večerni sprehod med lučkami. Vabljeni k poslušanju.

Novo nočno neurje je po državi težave povzročalo zlasti zaradi predhodne namočenosti. Sprožali so se novi zemeljski plazovi, med drugim na Gorenjskem in Cerkljanskem. Veliko strahu je bilo tudi zaradi plazov iz prejšnjih ujm. Morje in močan veter sta ponoči znova težave povzročala v Piranu. Ostale teme: - Ameriški zunanji minister Blinken nenapovedano na Zahodnem bregu - Drama na letališču v Hamburgu v Nemčiji končana - Danes je svetovni dan romskega jezika, v Prekmurju velika prizadevanja za njegovo ohranitev

Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.

Gostja je mlada nevrokirurginja, ki zadnjih sedem let živi v švicarskem Zürichu. Pravi, da se dobrih 800 kilometrov - a hkrati tudi "en cel svet" - stran od rodnih Domanjševcev v Prekmurju počuti zelo domače. Z vsaj dvema sosedoma ima dovolj poglobljene odnose za občasen površinski, a pristen pomenek o kakšnih vsakdanjih zadevah, kar sicer v večjih švicarskih mestih ni prav pogosta praksa. Živi v najemu, nakupa stanovanja v mestu si zaradi astronomskih cen kljub dobri službi s solidno plačo ne bi mogla privoščiti, kar menda velja tudi za njene precej starejše kolege s klinike. Dodaja še, da stike najlaže navezuje z drugimi priseljenci iz vzhodnejših in južnejših delov Evrope, ki pa jih v Zürichu na srečo ne manjka.

Poročali smo o odprtju vrhniške obvoznice, postavitvi še enega montažnega mostu v občini Ljubno ob Savinji, omejevanju prometa v kranjskogorski občini, praznovanju Slomškove nedelje v Mariboru in postavitvi novega stolpa na najvišjem vrhu v Prekmurju. Vabljeni k poslušanju.

Posvečamo se motovunskemu filmskemu festivalu ki se letos po triindvajsetih letih poslavlja od mesteca v Istri in seli na gorsko planino Petehovac nedaleč stran in poročamo iz snemanja novega slovenskega celovečerca, prvenca režiserke Ester Ivakič z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, sledita pa še oceni romantične komedije Roboti in neapeljskega filma Nostalgija Maria Martoneja.

Tokratna oddaja Primorski kraji in ljudje nas bo popeljala tudi v Prekmurje. Med Primorce, ki so v času med prvo in drugo svetovno vojno Jadransko morje morali zamenjati za Panonsko. Naselili so se v Benici in še šestih prekmurskih vaseh. Ustanovili so Društvo Primorci in Istrani v Prekmurju ter v vaškem domu Pince Marof uredili muzej. Tam so pred kratkim pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Mineštrijada. V pripravi mineštre je tekmovalo 15 ekip, zmago so odnesle članice Društva Kuhinja opajske žbrince iz Opatjega Sela.

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Kaj je obema manjšinama prinesel omenjeni sporazum? Avstrijska srednja šola Arnež in osnovna šola Rudolfa Maistra iz Šentilja sodelujeta že 30 let, 20 let pa učenci obeh šol skupaj odhajajo na jezikovne tečaje ter dokazujejo, kako pomembno je sodelovanje. Koroški Slovenci še vedno čakajo na posodobitev avstrijskega zakona o narodnih skupnostih. Politolog dr. Karel Hren pa je prepričan, da bi morala narodna skupnost iskati bolj inovativne pristope pri zagotavljanju svojih pravic. Ustavimo se v Narodnem domu pri Svetem Ivanu, kjer nastaja večnamensko središče Slovencev v Italiji. V Zagrebu pa preverjamo, kako zdaj tam poteka pouk slovenskega jezika po modelu C.   Foto (Silva Eöry): Predsednika parlamentov Slovenije in Madžarske skupaj s predstavniki obeh manjšin

Še drugi poudarki iz oddaje: - V sklopu tedna vseživljenjskega učenja po vsej državi potekajo številne prireditve - Jagode v Prekmurju obirajo po večini domačini - Zgodovinska mesta bi želela boljše upravljanje nepremičnin v mestnih jedrih. - Porodni oddelek bolnišnice Postojna ima svežo podobo.

94-letni Stephen Antalics - Štefan Antalič ali Antaličev Pišta, kot bi rekli v Prekmurju - je potomec prekmurskih izseljencev, ki sta se kot mladostnika preselila v Pensilvanijo, v nekoč pomembno jeklarsko središče Betlehem, približno uro in pol vožnje oddaljeno od New Yorka. Tamkajšnjo slovensko skupnost sestavljajo izključno prekmurski izseljenci, povezani v dve cerkveni skupnosti, katoliško in protestantsko. Kljub poreklu pa so Prekmurci v Betlehemu 20. stoletje preživeli v prepričanju, da so Vendi in ne Slovenci. Da se je to spremenilo, ima največje zasluge prav Stephen Antalics. Ta je v iskanju resnice prepotoval Evropo, preiskal arhive in razmišljal o razlogih, kako se je t.i.vendstvo, ki je v izvorni domovini tako rekoč neznan pojem, uspelo tako trdovratno zakoreniniti v zavesti te skupnosti na ameriških tleh.

Mineva 30 let, odkar se je poslovil France Štiglic, eden od pionirjev slovenskega filma. Obletnico so obeležili v Murski soboti s projekcijo digitalno restavriranega filma Veselo gostivanje, ki ga je režiser snemal v Prekmurju. Poročamo s festivala srednje- in vzhodnoevropskega filma Go-East v nemškem Wiesbadnu, medtem ko si v izbranih kinematografih Art kino mreže lahko ogledate domači dokumentarec o zdravilnih učinkih neke zeli Konoplja osvobaja in mednarodno koprodukcijo s slovensko udeležbo Modelar, sodobno izpeljavo Don Kihota. V kinu je tudi nova drama francoske režiserke Mie Hansen-Love; tokrat spregovori o soočanju z boleznijo svojega očeta.

Čeprav smo vam v prejšnji epizodi obljubili gosta, boste spet prisiljeni poslušati le naše milozvočne glasove, ker je vmes posegla višja sila. Ker pa na planetu Olimpija nikoli ni dolgčas, smo našli dovolj tematike. Glede na to, da je (prav tako zaradi višje sile) odpadlo redno zasedanje po tekmi z Muro, smo tokrat nekaj več prostora namenili nedeljskemu porazu v Prekmurju.Nismo mogli niti mimo tega, da se je Riera spet zapletel v prerekanje, kar postaja že pravi leitmotif. Obregnili smo se tudi ob "rekorden obisk" na Kodeljevem, saj so izmišljotino o 2000 gledalci na tretjeligaškem ljubljanskem derbiju med Slovanom in Svobodo povzeli tudi nekateri mediji.Za konec pa še Lukatov rant o dogodkih v košarkarskem klubu, ki je prejšnji teden odpustil trenerja, govori pa se tudi, da se obeta veliko zmanjševanje stroškov.

Dr. Mateja Gaber je lektorica na Oddelku za germanistiko ljubljanske Filozofske fakultete, kjer z nemškim jezikom in kulturo spoznava predvsem študente primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine. Čeprav jo zanimajo najrazličnejše umetnostne zvrsti, stili in obdobja - od rock glasbe pa do klasičnega baleta in gledališča - že od svojega odraščanja v Prekmurju posebno naklonjenost goji do nemškega srednjega veka, še posebej do takratne viteške lirike. Če se je torej velik del svojega življenja potapljala v razkošje nekega povsem drugega časa, polnega princev in princes, pa njeno življenje močno zaznamuje tudi ljubezen do lepega in razkošja nasploh: pa naj gre za parfume in obleke, najrazličnejša umetniška dela ali pa velike pustne zabave, ki jih prireja na svojem domu in v katerih lahko - tako kot v fakultetni učilnici - vedno zasede glavno vlogo. O njenem življenju - utrinke iz katerega je nedavno popisala tudi v knjigi Svet, kot iz škatlice vzet - se je z Matejo Gaber za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.

Letošnji biseromašnik je predstavil svojo življenjsko in duhovno pot. Zadnja leta živi in deluje v kapucinskem samostanu v Škofji Loki, rodil pa se je v Sredici, v župniji Sv. Jurij v Prekmurju. Spoznali bomo njegovo otroštvo, ki je za družino prineslo veliko preizkušnjo. Kakšna je bil pot do duhovnega poklica in kje vse je živel svoje poslanstvo. Pravi, da so ga povsod lepo sprejeli in se je dobro počutil. Dobro se počuti tudi v Škofji Loki in vseh okoliških župnijah, kjer velikokrat mašuje in spoveduje.

Letošnji biseromašnik je predstavil svojo življenjsko in duhovno pot. Zadnja leta živi in deluje v kapucinskem samostanu v Škofji Loki, rodil pa se je v Sredici, v župniji Sv. Jurij v Prekmurju. Spoznali bomo njegovo otroštvo, ki je za družino prineslo veliko preizkušnjo. Kakšna je bil pot do duhovnega poklica in kje vse je živel svoje poslanstvo. Pravi, da so ga povsod lepo sprejeli in se je dobro počutil. Dobro se počuti tudi v Škofji Loki in vseh okoliških župnijah, kjer velikokrat mašuje in spoveduje.

Prekmurec Janez Janko Kodila izvira iz družine Kodila s Pečarovskega brega pri Murski Soboti, ki se je po drugi svetovni vojni naselila v vasi Márkišavci. In če te podatke dopolnimo še s tem, da je Janko Kodila zavetnik prekmurske šunke, znan podjetnik, vam bo jasno, kdo je naš gost. Njegova pot ni popolnoma običajna, kakršna bi veljala za družino, ki ima obrtno tradicijo razvito že tri rodove. Najprej je zašel v podjetniške vode, to mu pri tem, kar dela danes, pomeni praktično osnovo, temelj, brez katerega tudi v živilstvu oz. v kmetijstvu ne gre. Pri tem ga vodita strast in usmerjenost v razvoj, zanimajo ga nove poti, novi izdelki in predlogi. Na svoji podjetniški poti je že kmalu začel oblikovati in razvijati blagovno znamko z oznako Diši po Prekmurju, s katero je v verigo povezanih več manjših kakovostnih ponudnikov na področju turizma, kulinarike, živilstva in kmetijstva. In kakšna je bila pot Janka Kodile od Prekmurja do Malezije in Japonske? Več v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Iz župnijske cerkve Srca Jezusovega v Veliki Polani v Prekmurju na praznik vseh svetih neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašujeta župnik Boris Tibaut in duhovni pomočnik Jože Horvat. Poje župnijski zbor Srca Jezusovega pod vodstvom Mitje Medveda, na orgle igra Anja Žižek.

Letos Evangeličanska cerkev v Republiki Sloveniji praznuje poseben jubilej. Počastili ga bomo danes na dan reformacije, in sicer ob desetih v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti, s posebnim bogoslužjem, ki ga bo prenašala RTV Slovenija. Prav v tej cerkvi je bila pred sto leti posebna slovesnost, na kateri je bil ustanovljen prekmurski evangeličanski seniorat ter sta bila potrjena senior Štefan Kovač in senioratni inšpektor Jon san Aleksander. Novi seniorat je povezal vse tedanje cerkvene občine v Prekmurju; to je bila trdna podlaga za nadaljnji razvoj cerkvene organizacije naše cerkve do danes. Temelj je bil postavljen že v obdobju reformacije. Od Trubarja in Dalmatina naprej se je tako evangeličanska cerkev počasi vrisovala na zemljevid naše domovine. S Trubarjevo Cerkovno ordningo so bili postavljeni temelji za cerkveno pravno delovanje slovenske Evangeličanske cerkve. Svojo obliko organiziranosti pa je zaradi na novo ustanovljenih držav po prvi svetovni vojni dobila pred sto leti; natančneje 2. februarja 1922, na prej omenjenem občnem zboru evangeličanske cerkve v Murski Soboti. S hvaležnostjo Bogu se oziramo na obdobje, v katerem smo imeli veliko izzivov, vendar pa tudi lepih in versko bogatih dogodkov. Prav posebno nas veseli, da se je v omenjenem stoletju na območju Pomurja razvilo močno ekumensko gibanje. Čeprav živimo na narodnostno in versko pisanem območju, so se med nami vsemi utrdili bratsko-sestrski ter prijateljski odnosi. Po Janezovem evangeliju nas Jezus nagovarja z besedami: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj; kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj. Po tem vas bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če bo med vami ljubezen.« Na podlagi te zapovedi so se verniki različnih veroizpovedi in prebivalci različnih narodnosti in jezikovnih skupin v Prekmurju trudili živeti že pred stoletji in ta zapoved naj bo naše vodilo tudi za prihodnost. Glede na aktualne razmere v Ukrajini in drugod po svetu je primanjkljaj te ljubezni očiten, posledice pa boleče in katastrofalne. Postanimo vsi spodbujevalci in delavci miru, medsebojnega spoštovanja in sprave. Da se bo božja volja uresničevala med nami in da bodo vsi ljudje imeli zagotovljeno perspektivno in miroljubno prihodnost. Kristus torej pravi: novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če bo med vami ljubezen. Uresničujmo te Jezusove napotke v besedah in dejanjih. Vsem poslušalcem in poslušalkam želim mirno in blagoslovljeno življenje ter praznovanje dneva reformacije.

Na sporedu je evangeličansko bogoslužje, ki ga je pripravil Štefan Beznec, evangeličanski duhovnik v cerkveni občini Apače in Selo v Prekmurju.

Pred več kot 15imi leti se je Ian Samuel z družino iz okolice Londona preselil v Prekmurje. V oddaji je spregovoril o tem, kako vidi novo domovino, kakšne spremembe v monarhiji pričakuje po smrti kraljice Elizabete II., v ospredju pa je bil tudi nogomet, saj se je v Murski Soboti njegovo nogometno srce ogrelo za Muro.

Pred več kot 15imi leti se je Ian Samuel z družino iz okolice Londona preselil v Prekmurje. V oddaji je spregovoril o tem, kako vidi novo domovino, kakšne spremembe v monarhiji pričakuje po smrti kraljice Elizabete II., v ospredju pa je bil tudi nogomet, saj se je v Murski Soboti njegovo nogometno srce ogrelo za Muro.

Dr. Jana S. Rošker je mednarodno priznana sinologinja, ki se tako raziskovalno kot predavateljsko ukvarja predvsem s kitajsko filozofijo od njenih začetkov do modernosti, prav posebej pa z vprašanji človekovega spoznanja. Vse od začetka 80-ih let, ko je prvič odšla na Kitajsko, stalno obiskuje to vzpenjajočo se velesilo in je v tesnem stiku tako z družbeno kot z akademsko resničnostjo tamkajšnjega življenja. Čeprav raziskovanje zavzema velik del njenega življenja, pa se je tokratna gostja Razkošja v glavi v slovenski prostor izjemno močno vpisala tudi drugače, in sicer kot ena od treh ustanoviteljev Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti ter dolgoletna predstojnica in predavateljica na tem oddelku. S priznano sinologinjo – ki jo kakšen od poslušalcev morda pozna tudi po njenem hobiju: džezovskem petju – smo za tokratno oddajo govorili njenem odraščanju v Prekmurju, študiju na Dunaju, obiskih hitro spreminjajoče se Kitajske, ustanovitvi oddelka in nenazadnje vprašanju, zakaj na Zahodu azijsko filozofijo tako pogosto spregledujemo ter v čem je tako drugačna od evropske misli. Odsajo je pripravila Alja Zore.

Nocoj se v ljubljanskih Križankah, v sklopu Festivala Ljubljana obeta muzikal Povodni mož. Ta je nastal po besedilu Ambroža Kvartiča, glasbo je prispevala Neža Buh – Neisha, Željko Božič in Maša Kagao Knez se podpisujeta kot koreografa, režira pa Sara Lucu. tako iz Prešernovega dela kakor tudi iz ljudskih zgodb je postavljen v sodoben čas in podprt z novodobnimi scenskimi vizualijami ter na duhovit način ozavešča in nagovarja slehernega posameznika k razmisleku o uporabi in vplivu družbenih omrežij. V Cukrarni bodo v okviru letošnjih Mladih levov Neja Tomšič in Nonument Group predstavili projekt Krog, oziroma »potopitveno dokumentarno instalacijo s pripovedovanjem«, kot svoj Krog označijo sami. V Petanjcih v Prekmurju pa se je začel 26. Festival vina in poezije. (foto: Primož Lukežič)

Drugi poudarki iz oddaje: -V Posočju v porastu črno kampiranje in krivolov -Suša klesti tudi po gozdovih -V Črenšovcih v Prekmurju začenjajo festival ljudskega izročila Jenamenafest

Slovesno v Prekmurju: dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.Župan Kuzme potenciale Prekmurja vidi v naravi in posredno v možnosti razvoja zelenega turizma.Izrael in Turčija bosta po letih napetih odnosov v celoti vzpostavila diplomatske odnose.ŠPORT: Mia Krampl po izvrstnem plezanju v težavnosti najmanj bronasta. Čakamo še na nastop Janje Garnbret.VREME: Dopoldne bo pretežno jasno, proti večeru bodo na zahodu začele nastajati prve nevihte.

V ospredju obiska vladne ekipe v Prekmurju izzivi gospodarstva in kmetijstva.Pogonska goriva zunaj avtocest od polnoči spet nekoliko cenejša.Od ponedeljka možno vlaganje kandidatur za predsedniške volitve.Vreme: Ponoči in jutri jasno, z dnevnimi temperaturami do 34 stopinj C.

Pred obhajanjem največjega cerkvenega Marijinega praznika, Marijinega vnebovzetja gostimo patra minorita Andreja Mohorčiča iz župnije Turnišče v Prekmurju. Cerkev Marije pod logom v Turnišču je glavno romarsko središče murskosoboške škofije, kamor že večer pred omenjenim verskim praznikom romajo romarji; na sam praznik pa se je pred romarsko cerkvijo Marije pod logom v Turnišču pred pandemijo covida-19 zbralo tudi do pet tisoč ljudi iz različnih krajev Slovenije. Pater Andrej upa, da se bo po dveh pandemičnih letih vnovič zbralo več tisoč romarjev v Turnišču, kjer pa obhajanje velikega šmarna začnejo že nekaj dni pred 15. avgustom. V župniji Turnišče namreč deluje samostan sester klaris in te 11. avgusta praznujejo god svete Klare, ustanoviteljice omenjenega ženskega reda. S patrom Andrejem Mohorčičem se je pogovarjala Nataša Lang.

Vojna v Ukrajini je na begunsko pot poslala na milijone ljudi. Nekateri izmed njih so svoj dom začasno našli tudi pri slovenskih družinah. Tri mamice s skupno šestimi otroki so prišle iz ukrajinskih zaklonišč, kjer so bili pokriti le z vrečami za smeti, do družinske mize k družini Tikvič v Črenšovcih v Prekmurju. Kljub temu, da so pri Tikvičevih že pred sprejemom beguncev pod isto streho živele tri generacije, so naredili ta velik korak in odprli svoj dom za te begunske družine. Pred mikrofon našega podkasta smo tokrat povabili Marjetko Tikvič, ki nam je v iskrenem pogovoru opisala, kateri so glavni izzivi, s katerimi se sedaj vsakodnevno spopadajo, kako sobivajo, na kakšen način se sporazumevajo, predvsem pa kaj to pomeni za njihov družinski odnos. Ste mislili, da je slovenska država dobro poskrbela za begunce, ki so prišli v Slovenijo? Poslušajte naš podkast, v katerem odgovorimo tudi na to vprašanje, izvedeli pa boste tudi, kako ukrajinske družine komunicirajo z domačimi, ki so ostali v Ukrajini ter kdaj pričakujejo, da se bodo lahko vrnili domov. Vabljeni k poslušanju!

Optimizem ob nadaljevanju socialnega dialoga med vlado in sindikati javnega sektorja se je danes razblinil, ker bi vlada dolgo pričakovano uskladitev plačnih razredov z inflacijo odložila na prihodnje leto. Vlada javnim uslužbencem ponuja enkratne draginjske dodatke. Drugi poudarki oddaje: - Obrtno-podjetniško zbornico bo prihodnja štiri leta vodil Blaž Cvar - V Dolomitih se deli ledenika še lomijo, po včerajšnji tragediji se nadaljuje iskanje pogrešanih - Z vnovičnimi pokopi na judovskem pokopališču v Prekmurju spet do judovske tradicije