Za naše kmetovalce

V oddaji Za naše kmetovalce smo predstavili letošnjo subvencijsko kampanjo, ki se je začela prejšnjo sredo. Mladi prevzemniki kmetij se lahko vse do sredine junija prijavijo na razpis za nepovratna sredstva, na voljo je 10 milijonov evrov in pol. Spremljali smo tudi dražbo lesa v Slovenj Gradcu – znano je, da v slovenskih gozdovih raste najkakovostnejši les. Ob koncu pa smo preverili, kakšne načrte ima Pomurski sejem glede letošnjega Kmetijsko-živilskega sejma Agra.

V oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo standarde in možnosti za vključitev kmetov v ukrepe za dobrobit živali ter izkušnje izvajanja teh ukrepov. Do prvega marca je še dovoljen poseg v lesno zarast na brežinah vodotokov. Sečnjo lesne zarasti morajo lastniki kmetijskih zemljišč prijaviti na upravni enoti, kjer pridobijo dovoljenje. Podjetje Slovenski državni gozdovi, ki upravlja petino vseh gozdnih površin v državi, bo prihodnjih pet let vodil Robert Tomazin, ki med prednostne naloge uvršča povrnitev zaupanja in strpnosti. Podrobneje predstavljamo vodič po ekoloških kmetijah slovenske Istre, ki je nastal v okviru evropskega projekta Ekosop. Oddajo pa smo sklenili z obiskom kmetije v Golem Brdu v Goriških brdih, ki jo je lani prevzel 26-leten Martin Peresin. Z nepovratnimi sredstvi, namenjenimi mladim prevzemnikom, pospešeno obnavlja in razvija kmetijo.

V oddaji Za naše kmetovalce smo vam najprej ponudili nekaj uporabnih informacij v zvezi z javnimi razpisi v letošnjem letu. Letos jih bo 28, v skupni vrednosti 183,3 milijona evrov. Dva razpisa sta že odprta. Letošnja novost je, da bosta za naložbe v kmetijska gospodarstva – v septembru – objavljena dva ločena ukrepa. Eden le za gorske kmetije, drugi pa za ekološke kmetije. Izvedeli ste, kako se v dani situaciji izobražujejo v novomeški enoti Kmetijsko-gozdarskega zavoda, spoznali novo sprejeto strategijo kmetijstva v občini Bohinj, ki je zelo pomembna tudi zaradi urejenosti krajine, in slišali, kakšni so bili zaključki spletnega posveta Gastronomija 2021, izzivi za kmetijstvo, gostinstvo in turizem, ki ga je pripravila občina Pivka.

Osrednjo pozornost namenjamo projektu Zveze slovenske podeželske mladine, ki v mesecu februarju in marcu organizira delavnice o duševnem zdravju na podeželju. V luči priprave strateškega načrta Skupne kmetijske politike za obdobje od 2023 do 2027, ki ga pripravljajo na kmetijskem ministrstvu, predstavljamo ugotovitve ameriške analize učinkov predlagane reforme na zmanjšanje proizvodnje hrane in povišanje cen. Po združitvi kmetijske zadruge Trebnje in zadruge Krka Novo Mesto, sprašujemo o načrtih, zdaj največje kmetijske zadruge v državi. Ob koncu oddaje pa se pogovarjamo o kmečki tradiciji peke pustnih krofov v deželi kurentov.

V zadnji januarski kmetijski oddaji smo vas seznanili z novim razpisom za mlade prevzemnike kmetij. To bo še zadnji razpis Programa razvoja podeželja za obdobje med letoma 2014 in 2020. Razpisanih je 14,4 milijona evrov nepovratnega denarja. Zimski meseci so običajno namenjeni izobraževanju; kako pa to med epidemijo poteka na daljavo, smo preverili v tej oddaji. Govorili smo še o posebnih trgatvah. Zanje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, in lani so bili idealni. Ob koncu pa smo predstavili čebelarski dvojec z Zgornje Polskave – Niko in Borisa Posleka.

Tokratna oddaja Za naše kmetovalce bo nekoliko bolj primorsko obarvana, ob tem pa ponujamo vsebine, ki pridejo prav tudi tistim, ki ne kmetujejo na Primorskem. Zbrali smo nasvete, kako voditi kmetijo, da bo ekonomična, in povabili k pogovoru specialista za agrarno ekonomiko Mirana Sotlarja. Predstavili bomo težave kmetov, ki bi želeli za potrebe kmetovanja na svojih zemljiščih zgraditi ustrezne objekte. Obiskali smo turistično kmetijo Široko v Posočju. Zaradi epidemije so po skoraj dveh desetletjih prvič zaprli vrata za obiskovalce, čas pa izkoristili za sajenje starih avtohtonih sort jablan in drena. Predstavljamo tudi evropski projekt Ecovinegols, v katerem ob še petih državah sodeluje tudi Slovenija.

Od začetka letošnjega leta velja novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V oddaji Za naše kmetovalce ste izvedeli, da ta med drugim kmečkim upokojencem prinaša odpravo preteklih krivic. Obiskal smo haloške vinarje, ki so pred dvema letoma skupaj kupili mobilno polnilno postajo, zdaj pa načrtujejo še nakup zemljišča za logistično-skladiščni prostor. Pogovarjali smo se z mladim prevzemnikom Timotejem Kovačem iz Palčja, ki je pred šestimi leti začel oživljati domačo kmetijo. Ta je zadnjima dvema generacijama služila samo za samooskrbo, nazadnje je bila dobro obdelana pred tremi generacijami. Za konec smo skočili še na drugo stran Javornikov, kjer smo se mudili na posestvu Bajer v vasici Viševek – eni najstarejših kmetij v Loški dolini.

Leto 2021 je mednarodno leto sadja in zelenjave. V oddaji Za naše kmetovalce nam je kmetijski minister, Jože Podgoršek, povedal, kako kmetijsko ministrstvo podpira oba sektorja. Obiskali smo nov rastlinjak podjetja Paradajz v Veliki Polani, kjer so prvič začeli obirati paradižnik tudi pozimi. Preverili smo, kako je z neposredno prodajo kmetijskih pridelkov na dolenjskem v času omejitev zaradi koronavirusa. Ob koncu pa spomnimo, kako lastniki gozdov na območjih Natura 2000 lahko pridobijo sredstva iz Gozdnega sklada za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

V prvi oddaji Za naše kmetovalce v letu 2021 smo se s kmeti in kmeticami, zaslužnimi za ohranjanje podeželja, ozrli na leto, ki tudi kmetijstvu ni prineslo nič dobrega – nasprotno, zakrivilo je izredno poslabšanje na kmetijskih trgih posameznih panog. S prispevki naših dopisnic smo se sprehodili po različnih koncih Slovenije in pogledali v nenavadno leto 2020. Ob prvem valu epidemije so težave pri odkupu najbolj občutili pridelovalci zelenjave. V drugem valu pa so o alarmantnem stanju pri prodaji poročali prašičerejci in rejci goveda, ki opozarjajo tudi na povečano nesorazmerje med odkupno in maloprodajno ceno.

Leto se izteka in to je vedno čas, ko se ozremo nazaj in naredimo obračun. Tudi v tokratni oddaji Za naše kmetovalce bomo osvetlili nekatera dogajanja, ki so zaznamovala leto. K pogovoru smo povabili strokovnjake s treh različnih področij. O vinogradništvu in vinarstvu v luči dobre letine, predvsem pa pandemije koronavirusne bolezni bo govoril glavni enolog največje slovenske vinske kleti Kleti Brda Darinko Ribolica. Oljkarstvo se je v tem letu spoprijemalo z več težavami in tudi rešitvami. O njih s predsednikom Društva oljkarjev Slovenske Istre Elvinom Klobasom. Letošnje leto je bilo mednarodno leto zdravja rastlin. Vse več je bolezni in škodljivcev, ki jih je treba zatirati, še posebno, ker gre po navadi za tujerodne organizme. V prizadevanjih za ohranitev okolja je dovoljenih vse manj kemičnih sredstev za zatiranje. O tem pomembnem in aktualnem vprašanju se bomo pogovarjali s specialistom za varstvo rastlin dr. Ivanom Žežlino.

Kmetijsko področje so poleg koronakrize letos zaznamovale tudi volitve v pomembnih kmečkih organizacijah. Te in pa burno politično dogajanje v stranki, ki ima v tem mandatu kmetijski resor, so vpliv na kmetijsko politiko položile v roke osebam, s katerimi smo se pogovarjali v tokratni oddaji Za naše kmetovalce. V iztekajoče se leto in v prihajajoče, novo, nič manj zahtevno leto, smo pogledali z Jožetom Podgorškom, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Romanom Žvegličem, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze Slovenije in Anjo Mager, predsednico Zveze slovenske podeželske mladine.

V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden izvedeli, da je ta hip odprtih več razpisov, dva za naložbe v kmetijska gospodarstva, poleg tega pa še razpisa za sheme kakovosti ter za trženje in predelavo. Začenja se prenova desetletnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Zavod za gozdove vse zainteresirane vabi, da do 31. decembra podajo pobude za izboljšanje upravljanja gozdov in prostoživečih živalskih vrst. Ugotavljali smo tudi, kako koronakriza vpliva na prodajo terana in kislega zelja, ter obiskali Semenjalnico. Gre za projekt, v sklopu katerega bo Zgornja Gorenjska dobila celostni model ekološke semenarske zadruge, ki naj bi vplival na dvig samooskrbe z ekološkim semenskim materialom in povečanje lokalne ter regionalne agronomske biotske raznovrstnosti.

V oddaji Za naše kmetovalce smo opozorili na hude težave slovenskih prašičerejcev in govedorejcev, ki opozarjajo tudi na povečano nesorazmerje med odkupno in maloprodajno ceno. Dodali smo poziv pridelovalcev, naj hrano kupujemo pri lokalnih ponudnikih. Kmetje so se dobro organizirali že v prvem valu epidemije in po nekaterih ocenah je prodaja dobro tekla. Govorili smo še o razvoju oljkarske panoge v prihodnje in dodali povabilo javnega zavoda Krajinski park Goričko lastnikom kmetijskih zemljišč, ki bi želeli zasaditi sadike visokodebelnih starejših sort jablan.

V oddaji Za naše kmetovalce smo kmetijskega ministra povprašali, kaj bo Slovenija v prihodnji perspektivi naredila za večjo samooskrbo s hrano, saj država še vedno zaostaja za želenimi cilji. Končuje se petletni projekt prilagajanja na vplive podnebnih sprememb v Vipavski dolini in njegove prednosti je prepoznalo tudi Kmetijsko ministrstvo, ki bo zasadilo protivetrne pasove za zaščito pred odnašanjem rodovitne prsti. Hmeljarji se zaradi manjše potrošnje spopadajo z zaostrenimi razmerami. Od te panoge je odvisnih kar 120 slovenskih pridelovalcev. Obiskali pa smo tudi kmetovalca Luka Parovela v Istri, ki je najbolj znan po pridelavi česna. Pred kratkim je stopil tudi na čelo Kmetijske zadruge Agraria.

Oddajo Za naše kmetovalce smo ta teden začeli v Pomurju, kjer živinorejci opozarjajo na ustavitev odkupa živine. Ta ostaja v hlevih, to kmetom povzroča dodatne stroške, in hkrati izgublja tudi ceno. Slišali ste spodbudno novico, da so naši gozdovi v zadnjem času deležni manj napadov podlubnikov, in izvedeli, kako je s prodajo Selekcijsko-poskusnega centra Ptuj. Spoznali ste sistem Trapeview za spremljanje in napovedovanje škodljivih organizmov, ki so ga pred desetimi leti začeli razvijati na Razdrtem, danes pa ga poznajo na vseh svetovnih celinah. Pogovarjali smo se tudi z vodjo skupine raziskovalcev z Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr. Kristino Gruden, ki vodi skupino raziskovalcev, ki soustvarjajo super krompir.

Vas zanimajo teme, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom, prehrano in življenjem na podeželju? Spremljate kmetijsko politiko? Ali pritegne vašo pozornost oživljanje tradicionalnih, skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti, značilnih za podeželsko prebivalstvo? Če je odgovor da, ste med občinstvom oddaj Za naše kmetovalce, ki nastajajo na terenu, v studiih Radia Slovenija, njegovih dopisništvih in regionalnih centrih RTV Slovenija. Ob nedeljah ob 13.20 na Prvem.

Letošnje leto je zaradi pandemije koronavirusne bolezni povsem drugačno tudi za vinogradnike in vinarje. Zdaj se bliža njihov največji praznik, god svetega Martina, ko vinarji v normalnih razmerah na stežaj odprejo vrata svojih vinskih kleti za vse ljubitelje žlahtne kapljice, a bodo kleti letos ostale zaprte. Za kmetijsko oddajo pa smo vendarle preverili, kako zadovoljni so z letošnjim pridelkom in s kakšnimi težavami so se spopadali v tem težkem letu. Na Primorskem pravijo, da je bila letošnja trgatev na celotnem njihovem območju količinsko pričakovana in kakovostno zelo dobra. Dolenjski vinogradniki so imeli s spomladansko pozebo srečo v nesreči, saj bo količinsko manjši pridelek ob manjši prodaji zaradi epidemije zmanjšal težave z zalogami. Kot zelo dobrega pa ocenjujejo letošnji vinski letnik na Štajerskem in v Prekmurju.

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo novega predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Romana Žvegliča, ki je v ponovljenem glasovanju za štiri glasove premagal protikandidata Marjana Podobnika. Socialni partnerji pred njega postavljajo visoka pričakovanja. Podajamo se v slovensko Istro, kjer je oljčna sezona na vrhuncu. Zaznamovana je z epidemijo, prav tako kot izobraževanja kmetov, ki jih pripravljajo Kmetijsko gozdarski zavodi. Ta bodo zato potekala prilagojeno razmeram. Za konec pa se odpravljamo še k vinogradniku in vinarju Valterju Mlečniku v Bukovico v Spodnje Vipavski dolini, ki prisega na naravno pridelavo in predelavo grozdja. Njegova vina so našla pot po vsem svetu, tudi na Japonsko.

V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden lahko prisluhnili trem temam o sadju in lupinarjih. Stekla je vseslovenska akcija pod geslom »Najboljše imamo doma«, s katero vas organizatorji skušajo prepričati, da je naše, domače sadje veliko boljše od cenenega uvoženega. Izvedeli ste, kako je obrodila nova vrsta jabolka bonita, ki je odporna na najbolj pogoste bolezni in so jo sadjarji, povezani v zadrugo, na sadjarski kmetiji Koršič v Arnovem selu, predstavili pred letom dni. Jesen nas je obdarila tudi z lupinarji, zato lahko v gozdovih srečate številne nabiralce kostanja. Mudili smo se v mlinu Košak iz Družinske vasi in se pozanimali, kako na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, poteka brezplačno izobraževanje za zaposlene, samozaposlene in kmete s področja arboristike in tehnike dela z motorno žago pri sečnji in spravilu lesa.

V oddaji Za naše kmetovalce objavljamo pogovor z novim kmetijskim ministrom Jožetom Podgorškom. Ta si želi, da bi se socialni partnerji manj zanašali na državno pomoč in več na lastne povezovanje. Ob koncu trgatve smo se pogovarjali z vinogradnikom in vinarjem iz Ritoznoja. Seznanili smo se z letošnjo pridelavo buč in stiskanjem bučnic v olje v kmetijski zadrugi Ljutomer Križevci in z razvojem občinskega lesnopredelovalnega centra Kočevski les. Pozornost smo posvetili tudi kmečkim ženskam, ki so pred dnevi obeležile svoj mednarodni dan.

V oddaji Za naše kmetovalce smo se ozrli na nedavne volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Na šestih volitvah fizičnih oseb v organe zbornice je bila volilna udeležba približno oseminpolodstotna, podobno nizka kot pred štirimi leti. Nekateri mislijo, da je to zaradi odtujenosti zbornice od članov, drugi so mnenja, da članstvo ne pride na volitve, ker je zadovoljno. Zaznamovali smo tudi 70-letnico Kmečke zveze, stanovske organizacije slovenskih kmetov v Italiji, poročali smo o obisku živinorejske kmetije Fingušt Hecl na Dravskem polju, v luči nedavnega praznika ekoloških kmetij v Mariboru pa smo se vprašali, kje smo pri razvoju ekološkega kmetijstva danes. Ugotovili smo, da v Sloveniji ne dosegamo zastavljenih ciljev; po pričakovanjih naj bi bilo do leta 2015 vsaj 20 odstotkov ekološko obdelanih kmetijskih površin, zdaj pa je takih kmetij le 5,5 odstotka.

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo pripombe Kmetijsko gozdarske zbornice na novelo Zakona o kmetijstvu. Le ta na bi tudi oljčne tropine dovolil uporabljati na kmetijskih zemljiščih, zdaj namreč predstavljajo odpadek. Letos so oljkarji zaradi napadov oljčne muhe začeli pobirati oljke mnogo prej kot po navadi. Obiskali smo torkljo Sandija Babiča, ki jo je prvi pognal. Govorimo tudi o dobri letini grozdja v največji zadružniški kleti, to je v Kleti Brda. Predstavili bomo rezultate regijskega ocenjevanja sadnih žganj, ki ga tradicionalno organizira Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v sodelovanju z Društvom brkinskih sadjarjev.

V oddaji Za naše kmetovalce smo ta teden najprej spregovorili o bližajočih se volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Zanimanje in konkurenca sta letos ogromna, saj je na 95 vloženih kandidatnih listah za v svet zbornice kar 287 kandidatov, kar je še enkrat več kot pred štirimi leti. Obiskali smo Mlakarjeve iz Iga vasi - eno redkih družin na Notranjskem, ki se preživlja izključno s kmetijstvom in se odpravili v Podsredo, kjer se pripravljajo na – letos malo drugačen, Praznik kozjanskega jabolka. Izvedeli ste tudi, da so v Gornji Radgoni, navkljub koronakrizi, zasadili vzorčne vrtove oziroma nasade, za konec pa smo poklepetali z mlado baletko Blažko Kobal z Dilc, ki svojo prihodnost vidi v kozjereji. Oddajo pripravlja Sabrina Mulec.

V oddaji Za naše kmetovalce predstavljamo možnosti za pomoč kmetijam, ki so utrpele škodo po neurjih v avgustu, in možnosti za vnovično vzpostavitev tovarne za predelavo sladkorne pese v Ormožu. Največ pozornosti namenjamo prašičereji. Ta je v zadnjih desetih letih doživela največje nazadovanje med vsemi kmetijskimi dejavnostmi. Pogovarjali smo se z Alojzom Vargo, predsednikom Slovenske zveze prašičerejcev, in dr. Alešem Kuharjem z biotehniške fakultete. Ta opozarja, da razvoja panoge ne more biti, če ne bomo imeli vzpostavljenih velikih sistemov. Večji rejci pa rešitev za obstanek na trgu vidijo v shemi Izbrana kakovost, ki še ne more zaživeti, ker je za to v Sloveniji rojenih, zrejenih in zaklanih premalo prašičev. Ob koncu oddaje pa izvemo, kaj se v Brkinih dogaja z zamenjavo stare znamenite kakovostne brkinske slive, ki jo je zdesetkala virusna bolezen šarka.

V oddaji Za naše kmetovalce smo se ta teden posvetili teranu in toči. Najprej smo govorili o boleči razsodbi evropskega Splošnega sodišča v Luksemburgu v zvezi s teranom in vas seznanili, kako bo vplivala na delo naših vinarjev. Obiskali smo sežansko kmetijsko svetovalno službo in dva rosno mlada pridelovalca terana, ki ju je v noči na 30. avgust prizadela toča, ter se pozanimali, kakšna bo letošnja trgatev. Vreme ni prizaneslo niti Posavju. Nastalo škodo si je ogledala tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Izvedeli ste, kaj je priporočila oškodovancem. Za konec smo pridali še dve prijetnejši temi – obiskali smo kulinarične dogodke, ki so jih strnili v prireditev Mesec okusov Posavja, in napovedali šesti Festival brkinske sadne ceste.

V oddaji Za naše kmetovalce smo predstavili letošnjo zaradi koronavirusne bolezni drugačno razstavo Dobrote slovenskih kmetih, v sklopu katere so pripravili tudi posvet o tem, kako uspešneje tržiti lokalno pridelano hrano. Poleg epidemije kmetom preglavice povzroča tudi vreme; zadnje neurje je povzročilo velikansko škodo predvsem na kmetijskih površinah v Ormožu in Sevnici. Vinogradniki na območju Ormoža in Ljutomera so v pičlih desetih minutah izgubili od 30 do 90 odstotkov letošnjega grozdja. V oddaji je govor tudi o nekaterih novostih, predstavili smo sejalnico, ki jo je kupila občina Celje, in prestižni okoljski znak zeleni ključ, ki ga je za svojo naravovarstveno naravnanost prejela kmetija Uranjekovih na Planici nad Framom.

Osrednjo pozornost v tokratni oddaji Za naše kmetovalce namenjamo varstvu rastlin. Letošnje leto je namreč Svetovna organizacija za kmetijstvo in okolje, v okviru katere deluje Mednarodna konvencija za varstvo rastlin, razglasila za mednarodno leto varstva rastlin, saj je to ena najpomembnejših osnov za pridelovanje hrane. Dve zanimivi temi prihajata iz Posočja. Volkovi v Posočju vse pogosteje napadajo drobnico, Ribogojnica Faraonika v Tolminu pa se je zaradi vrhunca rib povezala z Argeto, ki že proizvaja novo pašteto, imenovano posoška postrv. Obiskali pa smo tudi kmetijo Barkola v Dragi pri Dorneberku, ki ima pol drugo stoletno tradicijo. Danes je to sodobna kmetija, ki sledi vsem trendom zdrave pridelave in predelave.

Sadjarji z optimizmom pričakujejo letino jabolk 2020. Ob skromnem pridelku in praznih zalogah v Evropi so se na Tirolskem za jabolka gala oblikovale spodbudne odkupne cene. Več o razmerah na trgu pri nas in v Evropi nam je ob začetku sezone obiranja jabolk povedal Boštjan Kozole, predsednik sekcije za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. S predstavnikom največje zavarovalnice pa smo govorili o kmetijskih zavarovanjih. V nadaljevanju vas vabimo na Dneve odprtih vrat slovenskih kmetij in podeželskih projektov, seznam sodelujočih najdete na spletni strani www.program-podezelje.si. Ob koncu pa predstavljamo primer, kako zmanjšati smrad gnojevke in s tem tudi morebitne konflikte med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom na podeželju.

V kmetijski oddaji smo se najprej ustavili na Pomurskem sejmišču, kjer letos zaradi epidemije ne bo kmetijsko-živilskega sejma Agra; preverili smo, kaj to pomeni za sejem in razstavljavce. Pandemija je močno prizadela tudi slovenske vinarje, zato je država sprejela nekaj ukrepov za pomoč; nekaj pomoči so bile deležne tudi živinorejske kmetije v Halozah, ki so v souporabo dobile prikolice za prevoz živine. Vse bolj pa so v pomoč kmetom roboti, poljedelskega razvijajo na mariborski kmetijski fakulteti.

V oddaji Za naše kmetovalce smo se ta teden po večini ukvarjali s hrano. Spoznali ste novi projekt Arboretuma Volčji potok »Za pojest lepo«, ki skuša zagotoviti vsaj malce vrtnarskih užitkov tudi tistim, ki nimajo vrtičkov. Pospravljali smo sadove koronske krize in shranjevali sadje in zelenjavo, ki smo jih med njo pridelali. Izvedeli ste, na kaj vse morate biti pozorni pri različnih načinih shranjevanja – sušenju, vkuhavanju – in spoznali ste skrivnost pravilnega zamrzovanja sadja, da iz njega ne nastanejo ledeni kristalčki z okusom, ter še marsikaj drugega koristnega. Posladkali smo se s pravo prekmursko gibanico, izvedeli pa ste tudi, kakšno nagrado si je prislužila biodinamična kmetija Černelič iz okolice Brežic.

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce preverjamo škodo na kmetijskih površinah po četrtkovem neurju s točo, pa tudi, kako je z namakanjem v Istri in v Vipavski dolini in ali marmorirana smrdljivka in oljčna muha že povzročata skrbi.

Tokratna oddaja prinaša vrsto zanimivih poletnih zgodb, ki so povezane z nekoliko redkejšimi oblikami kmetijske dejavnosti. Govorimo o vzreji športnih konj, sladkovodnem ribogojstvu in gojenju vanilje. Naše druženje začenjamo na posestvu vrhunskega tekmovalca v konjeniškem preskakovanju ovir, pokalnega prvaka Primoža Riflja iz Šentjurja, ki se vse bolj posveča vzreji najboljših tekmovalnih konj. Največ pozornosti tokrat namenjamo vprašanjem neizkoriščenih možnosti sladkovodnega ribogojstva pri nas, med drugim predstavljamo zaprte recirkulacijske sisteme. Obiskali smo tudi novejšo ribogojnico v Tolminu, ki postaja pomemben lokalni dobavitelj postrvi in ribjih izdelkov. Ob koncu pa se seznanimo s projektom pridelave vanilje v Dobrovniku, kjer jo je letos podjetje Ocean Orchids že pridelalo za sladoled.

V oddaji Za naše kmetovalce smo v ospredje postavili vlogo žensk v kmetijstvu. Kmetijstvo in podeželje se spopadata s številnimi izzivi. Kmetijsko-prehranski sektor se spopada z naravnimi nesrečami, prebivalstvo na podeželju se stara, mladi pa se odseljujejo v mesta. Vloga žensk, ki kmetijstvo izberejo za način življenja, je zato še toliko pomembnejša. O tem smo se pogovarjali s predsednico Zveze kmetic Slovenije; zanimalo nas je, kako se spreminja vloga žensk na podeželju skozi čas, govorili smo tudi o vlogi lani ustanovljenega Sveta za ženske na podeželju; nato pa smo obiskali nekaj ženskih kmečkih društev po Sloveniji in preverili, kako dejavna so. Najprej smo se ustavili v haloški občini Cirkulane, kjer imajo zelo aktivno društvo gospodinj. Obiskali smo jih pred kratkim, ko so se družile ob peki haloške gibanice.

Potem ko je v prvem poskusu osnutek zakonodajnih sprememb na področju kmetijske zemljiške zakonodaje pri dozdajšnjih največjih zakupnikih državnih zemljišč sprožil prevelika nasprotovanja, je kmetijsko ministrstvo znova obudilo prizadevanja za pripravo izhodišč za spremembo zakonodaje v prid družinskim kmetijam. O tem podrobneje v tokratni oddaji Za naše kmetovalce. Nekaj let zapuščeni Biljenski griči spet dobivajo podobo urejenih vinogradov. Da pa bi ostali urejeni tudi vinogradi, v katerih bodo opravili zeleno trgatev, je kljub temu v njih treba redno opravljati varstvo vinske trte. Obiskali pa smo tudi Kmečko tržnico v Idriji, kamor že leta pridelovalci in predelovalci iz okolice prinašajo različne pridelke in izdelke.

V oddaji Za naše kmetovalce ste lahko slišali, da se združujeta kmetijski zadrugi Krka in Trebnje. Tako nastaja največja slovenska zadruga KZ Trebnje – Krka, ki bo s skoraj tisoč člani, pokrivala petino slovenskega ozemlja. V Pomurju so sredi prejšnjega tedna začeli žeti ječmen, prvi rezultati so dobri, pridelek pšenice pa bo letos slabši. Te dni naj bi se pogovarjali tudi o njeni odkupni ceni. Mudili smo se v Kleti Krško, kjer so opremili vinsko-gastronomski center, izvajajo pa tudi celovito prenovo grafične podobe in blagovne znamke pod nazivom Turn. V oddaji ste lahko izvedeli tudi, kaj so celki – njihovo tradicijo ohranjajo na Koroškem. Za konec smo vam predstavili še projekt Bolnišnice Sežana, v sklopu katerega povezujejo bolnišnico, lokalno prebivalstvo in domača kmetijska gospodarstva.

V oddaji Za naše kmetovalce ste lahko slišali, da se na evropski politični ravni krepi spoznanje, da vodijo sedanje prakse intenzivnega kmetovanja v izčrpavanje naravnih virov. Govorili smo tudi o prihodnosti mlekarskega sektorja. V kmetijstvu so se namreč zaradi pandemije razmere zaostrile in tako so imele naše mlekarne enako kot evropske zadnje tri mesece presežke mleka. V oddaji smo predstavili še raziskovalno središče mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Meranovem in mariborski Permakulturni inštitut.

Oddajo Za naše kmetovalce v celoti namenjamo turističnim kmetijam. Turistični boni so sprožili veliko zanimanje domačih gostov za ponudbo skritih kotičkov slovenskega podeželja in mnogi želijo svoje kapacitete nadgraditi ali povečati. Zato že težko čakajo na razpis za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, ki bo predvidoma objavljen še ta mesec. O povečanem povpraševanju gostov za nastanitve, kulinarična in druga doživetja na turističnih kmetijah smo se pogovarjali z Matijo Vimpolškom iz Posavja -predsednikom Združenja turističnih kmetij in Renato Kosi - specialistko za razvoj turizma na kmetijah. Obiskali smo tudi nekaj kmetij iz različnih koncev Slovenije: kmetijo Plaznik na Koroškem, ekološko turistično Kmetijo Pri Baronu na Štajerskem in kmetijo Šeruga na Dolenjskem.

V oddaji Za naše kmetovalce opozarjamo, da se 15. junija izteče rok za elektronsko oddajo vlog in izjav o uveljavljanju podpore za prestrukturiranje vinogradov. Agencija za kmetijske trge v povprečju vsako leto prejme med 300 in 500 vlog za podporo za prestrukturiranje vinogradov. Koliko vlog bo vloženih letos še ni znano, vsekakor pa v Sloveniji z obnovo ne sledimo niti enostavni reprodukciji, kar brez dvoma ni dobro. Tokratne teme so še: V Mlekarni Planika v Kobaridu so se odločili, da viške mleka predelajo v trajno mleko. Oljkarji se soočajo z izzivom, da je vse manj registriranih aktivnih sredstev za zaščito oljk. V ljutomerskem podjetju Panorganix pove čujejo pridelavo solate in druge zelenjave, svoje rastlinjake pa postavljajo tudi v tujini.

V oddaji Za naše kmetovalce ste ta teden lahko slišali, kakšni so odzivi na izvolitev novega predsednika Zadružne zveze Slovenije, Boruta Florjančiča. Izvedeli ste tudi, da na zadnji skupščini zveze – ravno zaradi volitev, niso prisluhnili Vinogradniško vinarski zadrugi Bizeljsko in njenim idejam za reševanje vinske krize, ki je prizadela njene člane. S tistimi, ki jih je predlagala zveza, se namreč ne strinjajo. V času epidemije se je poslabšal tudi odkup živine. Seznanili smo vas s težavami, ki jih imajo zaradi tega prašičerejci. V dneh, ko Kobilarna Lipica praznuje 440 letnico, smo se pogovarjali s predsednikom Združenja rejcev lipicanca Aleksandrom Ozmecem in za konec nazdravili še s koroškim moštom.

Tokrat vam v oddaji Za naše kmetovalce v poslušanje ponujamo štiri zanimive teme. Predstavljamo načrtovane javne razpise za razvoj podeželja do konca letošnjega leta. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč objavilo terminski načrt objav. Obvezno cepljenje drobnice in goveda proti virusni bolezni modrega jezika dviguje prah. Nekateri rejci so prepričani , da cepivo živalim škodi, veterinarska stroka meni, da ni tako. Začela se je pašna sezona in rejci so živino odgnali na pašo. Obiskali smo dve planini v Posočju. Predstavljamo zanimivo zgodbo Erika Bajca iz Vrhpolja pri Vipavi, ki se ukvarja z izdelovanjem vrhunskih kisov in to iz različnih sadežev pa tudi zelišč. Združil jih je pod skupnim imenom Skisanc.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, je med tistimi osrednjimi institucijami v kmetijstvu, ki letos praznujejo 20 let delovanja. V oddaji Za naše kmetovalce pogled na to obdobje, stalnega prilagajanja reformam skupne kmetijske politike, z nami deli njen direktor Miran Mihelič. Napoveduje pa tudi nov zajeten sklop investicijskih ukrepov. Koronska kriza je močno prizadela turistične kmetije, ki letos še posebej vabijo domače goste. Predstavljamo tudi velike so težave s prodajo lesa. Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije pa nam pred začetkom Tedna slovenskih gozdov predstavlja stanje podlubnikov v tem času v naših gozdovih in opozarja na gozdni bonton, ki ga mnogi obiskovalci gozdov ne poznajo.

V kmetijski oddaji smo se dotaknili samooskrbe s hrano, ki je ob pandemiji koronavirusa pokazala na mnoge slabosti. Preverili smo, kdaj smo samooskrbo začeli zmanjševati; dotaknili smo se tudi mlekarskega sektorja, ki ga je sedanja kriza najprej prizadela. Da bi nagovorili potrošnike, so sodelujoči v mlekarski verigi stopili skupaj v posebni akciji pod sloganom SLOVENSKO MLEKO NAS POVEZUJE. Govorili smo še o pridelavi jagod in pozornost namenili svetovnemu dnevu čebel.

Oddajo Za naše kmetovalce smo ta teden skoraj v celoti posvetili dvomesečni vseslovenski akciji ozaveščanja potrošnikov o ekološki hrani, ki poteka pod sloganom »Ekološko + lokalno = idealno«. Najprej ste izvedeli nekaj o sami akciji, v nadaljevanju oddaje pa smo obiskali tri ekološke kmetije – Gruden v Šmihelu pod Nanosom, ki so jo zasnovali čisto na novo potem, ko jim je žled uničil visokodebelni sadovnjak ob hiši, Černelič v Dečnem selu pri Brežicah, kjer na 40 ha pridelujejo ekološko zelenjavo in so imetniki znaka demeter in ekološko kmetijo Zelena trava v Ravenski vasi nad Zagorjem, kjer se ukvarjajo z ekološko vzrejo ovac in pripravo mesa v lastni, sodobni klavnici. Dobili pa ste tudi nekaj informacij o ponovnem izvajanju pomoči kmetijskih svetovalcev pri oddaji zbirnih vlog za leto 2020 in o enkratnem solidarnostnem dodatku starejšim članom kmetij.

V oddaji Za naše kmetovalce ponujamo servisne informacije o tem, kako do finančnega nadomestila za izpad dohodkov za sektor goveje meso in vino in kako se vlaganje zahtevkov za ta nadomestila razlikuje za dopolnilne dejavnosti in gozdarstvo, pa tudi o novem investicijskem ciklu ter odprtih javnih razpisih razvoja podeželja. Med protikorona ukrepi je tudi možnost odloga plačila obveznosti za kreditojemalce pri Slovenskem regionalno razvojnem skladu. Več o tem Aleksandra Pivec, kmetijska mnistrica, Miran Mihelič, direktor Agencije za kmetijske trge in Velislav Žvipelj, direktor Ribniškega regionalno razvojnega sklada. V oddaji bomo slišali kako je korona virus prizadel primorske vinske kleti. V razmislek ponujamo novo , svežo vizijo strategije kmetijstva - pripravila jo je skupina študentov Biotehniške fakultete.

Vas zanimajo teme, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom, prehrano in življenjem na podeželju? Spremljate kmetijsko politiko? Ali pritegne vašo pozornost oživljanje tradicionalnih, skoraj pozabljenih obrtnih dejavnosti, značilnih za podeželsko prebivalstvo? Če je odgovor da, ste med občinstvom oddaj Za naše kmetovalce, ki nastajajo na terenu, v studiih Radia Slovenija, njegovih dopisništvih in regionalnih centrih RTV Slovenija. Ob nedeljah ob 13.20 na Prvem.

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce smo razgrnili problematiko sezonske delovne sile v kmetijstvu. Delavcev iz tujine ne bo, zato pa to pomeni priložnost za brezposelne, za vse, ki so na čakanju, upokojence in študente. V slovenski Istri v Koštaboni bo nastal eden največjih oljčnih nasadov pri nas. Zasebnik je s koprsko občino podpisal pogodbo o 45 letnem najemu 18 ih hektarjev zemljišča. Zavod Gozd na Trnovski Banjški planoti vodi projekt Partnerstvo s kmetijami za varno, aktivno in vključujočo skupnost, s katerim želijo manjšim kmetijam pomagati pri novih dejavnostih za povečanje dohodka. Oddajo pa bomo sklenili z obiskom dveh pridelovalcev špargljev v Vipavski dolini, kjer se je sezona pobiranja začela v teh dneh.

V oddaji Za naše kmetovalce smo najprej spregovorili o pozebi, ki v minulih dneh ni prizanesla niti posavskim sadjarjem. Ostali so skoraj brez breskev, marelic in češenj, zelo prizadete so hruške in tudi jablane. Slišali ste, kakšne težave imajo kmetje zaradi zastojev pri odkupu klavnih živali in zaradi strmega padanja odkupnih cen. Obiskali smo turistično kmetijo Škrbina iz Vinice pri Šmarjeti, ki je daleč naokoli poznana po suhih mesninah, deležni pa ste bili tudi nasvetov, o tem, kaj lahko v tem času postorite v vašem zeliščnem in začimbnem vrtu, katere divje rastline lahko nabirate in kako te koristijo vašemu organizmu. Na koncu smo bomo povabili še na vitrualno malo tržnico Severne Primorske.

Oddaja ZA NAŠE KMETOVALCE prinaša odziv Kmetijsko gozdarske zbornice in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na nedavno sprejeti, tako imenovani, prvi paket Mega protikorona zakona. Obe organizaciji že opažata posledične spremembe na kmetijskih trgih. Predstavljamo centralni spletni portal www.nasasuperhrana.si, na katerem kmetijsko ministrstvo za lažji pregled potrošnikom zbira lokalne ponudnike kmetijskih pridelkov in izdelkov in jih brezplačno promovira. Predstavljamo tudi projekt Kras in Brkini- lokalno je zdravo, kjer so se aktivnosti preselile na Facebook. Razmišljamo o stanju preskrbe s semenskim materialom in klepetamo z uspešno mlado kmetico, ki svoj posel razvija z zelišči, pridelanimi po biološko dinamični metodi.

Koronavirus je v zadnjih tednih močno zaznamoval tudi kmetijstvo – slovenski kmetje se spopadajo s težavo, kam s pridelki in izdelki, ki jih sicer dobavljajo šolam in vrtcem, in ker se zmanjšuje neposredna prodaja, pozivajo potrošnike, naj kupujejo slovenske izdelke in naj se po hrano odpravijo na bližnje kmetije, tudi na turistične, ki zaradi izpada rezervacij samevajo. To smo v ospredje postavili v tokratni oddaji, v kateri pa smo govorili tudi o tem, da so izredne razmere prinesle v kmetijstvu veliko sprememb, na primer tudi pri javnih razpisih za razvoj podeželja, ob tem pa smo v ptujski Mlekarski zadrugi preverili, kako se zdaj spopadajo z viški mleka.

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce največjo pozornost namenjamo ukrepom v kmetijstvu v luči novega korona virusa. Celovito jih predstavlja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Nadaljujemo s pojasnilom o tem, kako z omejitvami Zavod za gozdove skupaj z drevesnicami in lastniki gozdov izvaja spomladansko pogozdovanje. Seveda pa je potrebno vse postoriti tudi v oljčnikih in oljke zavarovati pred morebitnimi boleznimi. Nasvete bo podal specialist za varstvo rastlin Matjaž Jančar. Obiskali pa smo tudi oljkarja Igorja Novaka na Škofijah. Oddajo pa sklenili z zapisom o prvi slovenski knjižnici semen, ki so jo vzpostavili v novogoriški knjižnici Franceta Bevka.

V oddaji Za naše kmetovalce smo vam ta teden predstavili oba kandidata za predsednika Zadružne zveze Slovenije - sedanjemu predsedniku Zadružne zveze Slovenije Petru Vrisku namreč prihodnjo nedeljo poteče že peti mandat, za to mesto pa se bo na bližajočih se volitvah potegoval še šestič. Njegov protikandidat bo direktor Kmetijske zadruge Sevnica Borut Florjančič. Spoznali ste projekt Življenje traviščem, v sklopu katerega v Halozah urejajo naravni park, ki naj bi postal tudi izobraževalno središče za prenos znanj in izkušenj. Zasadili naj bi 3.000 sadik starih slovenskih avtohtonih sadnih sort. Obiskali smo prvo kmetijsko borzo v Posavju, s katero želijo vzpodbuditi povezovanje med domačimi kmetijami, gostinci in javnimi zavodi, za konec pa smo se mudili še na Štefetovi kmetiji v Petelinjah pri Pivki, na kateri izdelujejo malo drugačne sire, kot smo vajeni.