Podcasts about gradnja

Janezu Janši v zadevi Trenta grozi dveletana zaporna kazen. Sodba naj bi bila znana v petek.Novinar Mirko Mayer: V kulturnem boju, ki ga bijeta SDS in Gibanje Svoboda, vidim razlog za drsenje ljudi v apatijo!Organizatorji referendumske kampanje lahko le še danes odprejo transakcijske račune.Prva krizmena maša v Murski Soboti: Veliki teden je čas Jezusove stiske in ljubezni nad zlom.Srbski parlament potrjuje novo vlado pod vodstvom zdravnika Đura Macuta. Ta pozval k umiritvi razmer v državi.ŠPORT: Drevi bosta znana prva polfinalista evropske nogometne Lige prvakov.VREME: Popoldne bo dež postopno ponehal. Jutri bo spremenljivo s krajevnimi plohami.Gospodarski krog vlado poziva k razbremenitvi plač in učinkovitejšemu davčnemu sistemu.Gradnja kanala C0 še naprej buri duhove v Ljubljani in širše.ŠPORT: Ajša Sivka deseta na naboru severnoameriške ženske košarkarske lige. Izbrala jo je ekipa iz Chicaga.

Gradnja drugega tira se vse bolj zapleta. Gradbeni podjetji v lasti turškega Yapi Markezija, ki gradita ključni infrastrukturni projekt pri nas, imata namreč blokirane račune. Več turških delavcev ob neizplačilu plač razmišlja o vrnitvi domov, podizvajalci so nepoplačani. Z njimi in dobavitelji naj bi Turki v nekaj tednih sklenili dogovore o reprogramiranju finančnih obveznosti, s Kolektorjem CPG so se že dogovorili o spremembi razdelitve del.

Njemačkoj trenutno nedostaje preko pola milijuna stanova. Ova brojka bi se do kraja desetljeća mogla višestruko povećati. Posljednja vlada, kao i vlade prije nje, nisu ispunile cilj gradnje a izgleda da to od ruke neće poći ni sljedećoj vladi. Usprkos tomu se gotovo niti jedna stranka ne bavi ovom temom u predizbornoj kampanji. Nenad Kreizer u razgovoru s Krunoslavom Stojakovićem iz zaklade Rosa Luxemburg i reporterom Sašom Bojićem govori o stanju i uzrocima stambene krize u Njemačkoj. Von Nenad Kreizer.

Odgovorni pravijo, da bi se gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice končno lahko začela v tem letu.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V Celju našli nadomestno lokacijo za gasilski dom Zagrád - Pečovník. Jim bo država pomagala s financiranjem? - Rdeči križ Sežana ima težave s prostori za shranjevanje oblačil in hrane. - 70 let Rokometnega kluba Brežice bodo zaznamovali tudi z "Večerom rokometnih legend". - Na Blokah imajo dovolj snega, da so uredili proge za tek na smučeh. - Mariborski poklicni gasilci prvič izdali dobrodelni koledar z znanimi Slovenci.

Tako iz Libanona in Gaze kot tudi iz Sirije poročajo o novih izraelskih napadih in novih civilnih žrtvah. Izraelski premier Benjamin Netanjahu medtem že pripravlja teren za uresničitev svojih ciljev ob pomoči Združenih držav Amerike. Z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je že govoril in kot kaže dobil podporo pri ključnem cilju. Kot je dejal s Trumpom iransko grožnjo vidita v enaki luči. Prihod Trumpa je pod vprašaj postavil tudi zahodno podporo Ukrajini. Druge teme: - Biden bo kongres in Trumpa pozval, naj Ukrajine ne pustijo na cedilu - Gradnja drugega tira razkrila tudi več kraških jam, ki za projekt predstavljajo svojevrsten izziv - Na večnem nogometnem derbijo med Olimpijo in Mariborom brez zadetkov

Živorad Vasić je gost Vladimira Stankovića u 157. epizodi podcasta Biznis Priče. Koja je razlika između hotelijerstva u Srbiji i Americi? Šta sam naučio radeći za Miškovića? Šta se sve promenilo u prodaji stanova u poslednjih 20 godina? Da li će rasti cene nekretnina? Ko danas kupuje stanove u Beogradu? Ovo su neka od pitanja o kojima smo razgovarali sa našim gostom Živoradom Vasićem, osnivačem i vlasnikom firme Kadena Properties. ⭐️ Partneri podcasta:

Gradnja z zemljo v zadnjih letih ponovno doživlja zagon. Vse več projektov zasleduje cilj zniževanja ogljičnega odtisa, ki je pri gradnji z uporabo sodobnih materialov izjemno visok. Zemlja, nasprotno, predstavlja gradbeni material z enim najnižjih ogljičnih odtisov. Še več, navdušenci nad tovrstno gradnjo govorijo celo o zdravih hišah. Ilovico lahko mešamo z različnimi organskimi ali anorganskimi primesmi, ki izboljšujejo njene lastnosti. V tokratni Intelekti boste slišali dva ločena pogovora. Arhitekt Matevž Granda iz revije Outsider bo spregovoril o njihovem odmevnem projektu, ki ga izvajajo v Centru za gradnjo z zemljo v Dobravi pri Škocjanu na Dolenjskem, arhitekt Robert Veselko, eden od pionirjev gradnje z zemljo pri nas pa bo spregovoril o praktičnih vidikih, ki spremljajo ta način gradnje.

Prebiti so vsi predori na trasi železniškega tira Divača Koper – izkopana je torej celotna trasa, kar je velik projektantski, inženirski in gradbeni dosežek. Ker pa se drugi tir gradi kot enotirna proga, levi tir naj bi začeli graditi šele čez dve leti po pridobitvi prostorskega načrta, gradbenega dovoljenja in vnovične izbire izvajalcev, bo obstoječa stara proga najmanj do 2030 predstavljala ne le drago vzdrževanje, pač nevarnost za okoliške prebivalce in vodne vire. O vsem tem, učinkih, posledicah in prihodnosti železniškega prometa v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek Generalni direktor 2 TDK Matej Oset Direktor glavnega izvajalca Kolektor CPG Kristjan Mugerli Predsednik projektnega sveta za civilni nadzor nad gradnjo drugega tira Jadran Bajec

Tadej Zupančič je novinar, publicist, fotograf in avtor fotografske monografije London Estates, v kateri so izbrane fotografije občinskih neprofitnih stanovanjskih blokov, ki so jih v britanski prestolnici zgradili med letoma 1946–1981. Tadej Zupančič jih je objavljal na svojem Instagramu. Knjiga, ki je izšla pri britanski založbi Fuel je požela veliko zanimanje, saj avtor poskuša pokazati, kako izjemno pomembna je neprofitna stanovanjska gradnja.Glasbeni izbor: Arctic Monkeys - Fireside; Indochine & Christine and the Queens - 3SEX; Sadistic Mika Band - Citron Girl.

Po združevanju vrtcev v Ljubljani se je nad to idejo navdušila tudi mariborska občina. Preverili smo, kakšni so ti načrti, kolikšen je bil nedavno končan vpis za prihodnje šolsko leto in kakšne naložbe se v vrtcih obetajo letos.

U trećoj epizodi serijala o kulturnom aktivizmu razgovaramo sa Enverom Enjom Hadžiomerspahićem o nastanku ideje o osnivanju Muzeja suvremene umjetnosti Ars Aevi u Sarajevu. Enjo nam je ispričao što je sve prethodilo nastanku njegove ideje o osnivanju Ars Aevi, od vremena kada je kao 23. godišnjak vodio kulturni program u Domu Mladih u Skenderiji do suorganizacije i osnivanja Jugoslovenskih Dokumenata u Skenderiji 1987. U noći kada je gorio Olimpijski muzej u Sarajevu, u aprilu 1992., Enji se rodila ideja o osnivanju Muzeja suvremene umjetnosti. Nakon odlaska u Italiju 1992. Enjo započinje sa prikupljanjem umjetničkih djela suvremenih umjetnika koji svoja djela poklonjaju Sarajevu, od Michelangela Pistoleta, Marine Abramovič, Enrica Castelanija, Janisa Kunelisa i drugih.Umjetnički direktor Muzeja u Milanu ga upoznaje sa čuvenim arhitektom Renza Piana, koji je 1999. poklonio gradu Sarajevu idejni projekat Muzeja suvremene umjetnosti Ars Aevi, koji nažalost sve do danas nije izgrađen. U međuvremenu kolekcija Ars Aevi se seli iz jednog u drugi prostor u Sarajevu, da bi u konačnici svoje mjesto našla dijelom u vijećnici, a drugim dijelom u depou Ars Aevi u Skenderiji. 2017. godine arhitektica i profesorica na Arhitektonskom fakultetu u sarajevu Senka Ibrišimbegović preuzima poziciju direktorice JU Gradski muzeji Sarajeva i od Enje preuzima vođenje Muzeja u izgradnji. Tokom posljednjih par godina void se intenzivna kampanja političkih struktura u gardu Sarajevu za izgradnju Muzeja Ars Aevi, što je rezultiralo dobivanjem granta od Europske komisije, UNESCO-a, te Vlade Kantona Sarajevo i konačno su se stekli financijski i logistički uvjeti za izgradnju Muzeja. Senka nam u drugom dijelu epizode govori o svim peripetijama koje su morali proći na tom putu i o trenutnoj fazi predugovora za izgradnju Muzeja. Veliki dio tog zadatka je obavljen i postavljanje kamena temeljca i početak radova na izgradnji Muzeja očekuje se tokom proljeća 2024. * Produkciju ove priče podržala je Tomson fondacija, kao dio projekta Kultura i kreativnost za Zapadni Balkan (CC4WBs). Priča je kreirana uz finansijsku podršku Evropske unije. Njen sadržaj je isključiva odgovornost autora i ne predstavlja nužno stavove Evropske unije. U ovoj epizodi s Enjom i Senkom smo pričali o:00:00:00 Najava i uvod epizode00:04:55 Nakon 32 godine u proljeće '24. očekujemo gradnju Muzeja00:05:46 Priprema monografije o historiji Muzeja Ars Aevi00:07:31 Gradnja kulturne scene u Domu mladih '70-tih00:11:33 Nastanak izložbe "Jugoslovenska Dokumenta" u Skenderiji 1987.00:17:25 Početak rata u Sarajevu i odlazak Enjine familije u Italiju00:19:08 Rađanje ideje o Muzeju Ars Aevi u noći kad je gorio Olimpijski muzej u Sarajevu00:22:30 Gradonačelnik ratnog Sarajeva, Muhamed Kreševljaković, odobrava ideju o nastanku Muzeja00:25: 54 Prvi katalog muzeja Ars Aevi štampan u opsadi u Oslobođenju00:28:13 Michelangelo Pistoleto poklanja Muzeju rad "Vrata ogledala"00:30:12 Anur Hadžiomerspahić predlaže da se Muzeji Evrope uključe u projekat Ars Aevi i naprave izložbe za Muzej00:34:30 Muzej Prato se uključuje u projekat Ars Aevi00:35:54 Prvi put se pojavljuje ime Muzeja Ars Aevi na izložbi u Pratu00:37:20 Odlazak u Veneciju i povezivanje sa Venecijanskim bijenalom 00:39:58 U projekat se uključuje Muzej u Beču00:44:48 Susret s Renzom Pianom u Genovi00:47:10 Renzo Piano pristaje da donira idejni projekat Muzeja Sarajevu00:50:43 Renzo Piano predstavlja pješački most na Vilsonovom00:57:46 Uvod u razgovor sa Senkom Ibrišimbegović01:02:57 Problemi sa finansijskim budžetom Muzeja01:05:24 Aplikacija Muzeja za EU i IPA fond01:08:10 Ako BiH dobije EU kandidatski status imamo nove mogućnosti01:11:32 Moj prvi posao u Muzeju Ars Aevi01:14.01 Moja prva izložba bila je ona Janisa Kunelisa u Vijećnici 2005.01:17:30...

Zahodne države ob odzivanju na vojno v Gazi nadaljujejo hkratno načelno podporo Izraelu in poudarjajo nujnost povečanja dobave človekoljubne pomoči v to palestinsko enklavo. Ameriški predsednik Joe Biden je tako napovedal gradnjo začasnega pomola na obali Gaze, a Pentagon poudarja, da bo to trajalo vsaj 60 dni. Evropska unija naj bi medtem že ta konec tedna odprla pomorski humanitarni koridor. Ostali poudarki oddaje: Turški predsednik Erdogan: marčevske lokalne volitve bodo moje zadnje V pripravi nov presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na pljučih Zelene strmine v Kranjski Gori hud udarec za tamkajšnji turizem

Podnebne spremembe so postale neizogibna realnost, njihov vpliv na okolje pa postaja vse bolj očiten tudi v Sloveniji. Poletje 2023 je ob tem izstopalo po velikem številu neurij in veliki količini padavin, ekstremni vremenski pojavi pa so vse bolj pogosti. Posledice podnebnih sprememb predstavljajo pomembne grožnje tradicionalnim gradbenim metodam, inovativne rešitve na področju gradnje bivalnih in javnih objektov pa so zato ključne. Med odgovori na podnebne spremembe so tudi lesene montažne gradnje, čemur pritrjuje tudi inženir Samo Steblovnik, predavatelj na Višji šoli za les in oblikovanje Maribor.

Portorož je kot pomembno letoviško središče zaživel v času Avstro-Ogrske. Leta 1897 je uradno postal zdraviliški kraj. Kmalu se je povečalo povpraševanje po nastanitvah. Gradnja vil, hotelov in drugih turističnih objektov je postala nepogrešljiv del razvoja kraja. Skozi čas so vile doživljaje preobrazbe, lastniki so spreminjali njihovo namembnost ali jih celo rušili. Njihove zgodbe se ohranjajo v arhitekturnih načrtih, ki so trenutno na ogled na razstavi piranske enote Pokrajinskega arhiva Koper z naslovom Vile kot arhitekturna dediščina turističnega razcveta Portoroža. Nekaj zgodb v oddaji predstavlja Lea Širok.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Tudi na Sevniškem končujejo dograditev in posodobitev vodovodne infrastrukture. - Prostorska stiska vpliva na razvoj in kakovost dela glasbene šole Koper. - Geopark Idrija zaznamuje 10-letnico. Kateri so njegovi največji dosežki? - Pravljično Celje v 30-ih decembrskih dneh prinaša več kot 60 koncertov in drugih dogodkov za otroke in odrasle.

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.

Mark Požlep je v Belgiji delujoči slovenski umetnik, ki to poletje je v Cukrarni predstavil svoj multimedijski projekt Permamnent Vacation / Neskončne počitnice. Večplastno pripoved o Jadranski magistrali, zgrajeni s pomočjo Jugoslovanske armade, v rekordnem času med letoma 1945 in 1966. "Gradnja 1006 kilometrov dolge ceste vzdolž Jadranske obale, od Trsta do črnogorsko-albanske meje, je morda res videti nostalgična," pravi Požlep, a je v svojem času temu primorskemu prostoru prinesla nešteto turbulentnih sprememb ter spremenila socialno-ekonomski obraz regije. Mark Požlep je magistrski študij je opravil na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, nato je študij nadaljeval v Bruslju ter na HISK v Gentu, kjer trenutno živi in ustvarja. Tako kot večina njegovih projektov tudi Neskončne počitnice odpirajo vrsto vprašanj za predstavitev umetnikovih ugotovitev, v tem primeru o jadranski obali.

Avgustovska neurja so na najbolj prizadetih območjih za sabo med drugim pustila razdejane zlasti vodotoke in tudi cestno infrastrukturo. Ko gre za urejanje območja okrog vodotokov, so pomembne zlasti odločitve o prihodnjem omejevanju gradnje na poplavno najbolj ogroženih območij, država pa si ob tem želi tudi dvigniti kakovost življenja na prizadetih območjih. Tudi pri obnovi cest se pogosto srečujejo z vprašanji, kje po novem pustiti pot vodi, dodatne težave pa seveda prinaša financiranje obnove. Druge teme oddaje: - V UKC Ljubljana zunanji strokovni nadzor zaradi smrti dveh otrok s srčnimi napakami - Ameriški predsednik Biden na generalni skupščini Združenih narodov pozval k podpori Ukrajini - Svet poziva k umiritvi razmer v Gorskem Karabahu po današnjem začetku azerbajdžanske operacije

V 182. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim Melindo Rebrek, izvršno producentko in solastnico produkcijske hiše Casa Pirana. Melinda je s svojo ekipo soustvarjalka in gonilna sila številnih dogodkov, projektov in televizijskih šovov, ki jih obiskovalci radi obiskujemo ali gledamo na TV ekranih.  Med najbolj znanimi je Ljubljana Fashion Week, ki je v skoraj desetletju privabil oblikovalce s celotne regije in širše in postale zanimiv za kupce, domače in tuje medije in seveda obiskovalce. Melindino ime se skriva tudi za oddajami Kmetija: Nov začetek, The biggest loser Slovenija, Kolo sreče, pa The Real Housewives of Slovenija in še in še. Za češnjo na tori pa je s kolegico Andrejo postavila tudi zanimiv koncept Skrite večerje, v kateri prepoznani vrhunski slovenski chefi in chefinje na lokacijah, ki so gostom do zadnjega trenutka skrite, pripravljajo nepoznabne gurmanske in doživljajske trenutke. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Melindo omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda182 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Pred kratkim se je napovedalo, da bomo dobili prvo zasebno bolnišnico. V Sloveniji sicer nimamo izkušenj s tovrstnimi iniciativami. Že to, da prvo zasebno bolnišnico dobivamo šele zdaj, je prava redkost v svetovnem merilu. Način, kot so nekateri mediji predstavili novico, pa je bil žal namenjen splošnemu zgražanju, ne pa informiranju. Zato je avtor spregovoril o tem, kaj ta ideja prinaša v slovenski zdravstveni prostor.

Oliver Ilić, UG "Savski nasip": Gradnja na Savskom nasipu je ilustrativni primer da nama vlada mafija koja ne poštuje ni struku ni zakone. Vlasnici kuća, vikendica i splavova na Savi su brojni pripadnici policije i članovi kriminalnih klanova. Šapić laže narod da je najveći broj objekata na Savi sagrađen pre njegovog mandata na Novom Beogradu. Novog gradonačelnika Beograda ništa ne sprečava da poruši nelegalne objekte na Savi i zabrani dalje bušenje Savskog nasipa, te tako spasi građane opasnosti od pucanja nasipa i poplava na Novom Beogradu. Ukoliko to ne učini, zbog ugroženosti reni bunara - pola Beograda ostaće bez pijaće vode. Na kriminalne aktivnosti na Savskom nasipu žmure: Beogradski vodovod, Srbija vode, opštinske, gradske i republičke inspekcije, Javni tužilac takođe ne reaguje.

Zaštita građana u slučaju katastrofa je posljednjih godina uslijed klimatskih promjena i elementarnih nepogoda dobila na važnosti. Od početka ruskog napada na Ukrajinu se intenzivno govori i o zaštiti građana u slučaju rata. Konkretno se razmišlja i o obnavljanju koncepta javnih skloništa za građane a radi se pojačano i na sustavima uzbunjivanja građana. Von Nenad Kreizer.

Po večletnih prizadevanjih so v petek končno položili temeljni kamen za začetek gradnje novega ptujskega urgentnega centra. Gradnja, ki so jo ob državi in ptujski bolnišnici s številnimi akcijami denarno podprli spodnjepodravske občine, tamkajšnje gospodarstvo in lokalno prebivalstvo, bo trajala 16 mesecev. Podrobnosti je v Radijski tribuni pojasnila direktorica bolnišnice Anica Užmah, beseda pa je tekla tudi o poslovanju ustanove.

Prebivalci mariborskih mestnih četrti Magdalena in Tezno že dolgo čakajo na obnovo dotrajane zdravstvene postaje. Za prvo je zdaj pridobljeno gradbeno dovoljenje, za drugo pa poteka javna razgrnitev.

Danas razgovaramo o tome kakve su potrebe savremene porodice i kako to gradnja danas (ne)podržava. Možete me pratiti na Instagramu za više inspiracije ili čitati blog postove na sajtu.

Govorili smo o gradbeništvu, zlasti v luči investicij v prometno infrastrukturo in pogledali, kje so še drugi večji projekti na vidiku. Kako vplivajo podražitve energentov na ceno in obstoječe pogodbe, kako se podjetja soočajo s problemi pomanjkanja strokovnega kadra? O vsem tem so v našem studiu spregovorili gostje minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, predsednik Zbornice gradbeništva in gradbenih materialov Gregor Ficko in direktor podjeta Kolektor CGP Kristjan Mugerli.

Nič kaj presenetljivo in nikakor nepričakovano nam je Dnevnik, za njim pa so razbobnali še POP TV in nekateri drugi, v soboto sporočil, da najnovejši novi obraz, Robert Golob, s svojo še neobstoječo stranko »posega tik pod vrh« politične scene. Za povrh pa bi ga ljudje za mandatarja imeli celo raje od Janeza Janše (referenca za leve volivce pa taka!).Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gradnja sprave v družbi? Papež v okrožnici Vsi smo bratje jasno poudari, da brez resnice in spomina ni pristne sprave. Kaj pomeni odpuščanje in zakaj je maščevanje škodljivo.

Epidemične razmere se slabšajo, po projekcijah bi do konca novembra lahko umrlo do 400 ljudi.Od prihodnjega tedna samotestiranje pogostejše, dodatni testi že čakajo na prevzem v lekarnah.Ministrstvo za zdravje načrtuje povečanje kapacitet v bolnišnicah, a večji problem so kadri.Rimski vrh G20 v znamenju skorajšnje podnebne konference v Glasgowu.Publicist Turk ob novi vloženi interpelaciji ugotavlja: Opozicija želi na vsak način nazaj na oblast.Gradnja tretje razvojne osi na južnem delu dobila nov pospešek - izdano je bilo gradbeno dovoljenje za prvi odsek hitre ceste.Predstavniki družbeno-političnih organizacij pred prvim novemborm položili vence zaslužnim za domovino.Svetovni dan možganske kapi. Bi večino te nevrološke bolezni res lahko preprečili?Nogomet: Celje, Bravo, Koper in Domžale polfinalisti pokala Pivovarne Union.Vreme: Jutri še pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah, v nedeljo ponekod že rahel dež.

Tokrat smo spregovorili o sonaravni gradnji. Kaj sploh to pomeni in kako se je lotiti, kdo nam lahko pomaga na poti uresničitve? V našem studiu je bil direktor Centra sonaravne gradnje Gnezdo Anton Pugelj.

Drugi poudarki oddaje: V ponedeljek bo po gorenjski železniški progi vendarle stekel tudi lokalni potniški promet Gradnja drugega dela zahodne obvoznice v Slovenski Bistrici poteka po predvideni časovnici V Rogaški Slatini stavijo na trajnostni turizem, zmogljivosti trenutno skoraj povsem zasedene V Vojskem nad Idrijo otroci poznavajo različne športe in se družijo s prepoznavnimi športniki Poletje v Škofji Loki se bo tudi letos v jesen prevesilo s tradicionalnim festivalom Pisana Loka

Predor Karavanke ob konicah prevozi 40 tisoč vozil na dan. Ob odprtju pred 30-imi leti je bil med najsodobnejšimi in najbolj varnimi, zdaj pa je edini enocevni avtocestni predor, po katerem teče promet v obe smeri, in je že zato nevaren. Kdaj bo zgrajena druga cev, ki jo sofinancira tudi Evropska unija? Dela so se začela pred enim letom. Koliko je do preboja in zakaj bodo na avstrijski strani na meji že prihodnji mesec? O delih v težkih geoloških razmerah in nevarnosti vdora vode, pa o izkušnjah, pridobljenih ob graditvi prve cevi, v terenskem Studiu ob 17.00 s karavanškega gradbišča z voditeljico Alenko Terlep. Gosti: - Boštjan Rigler, član uprave DARS, zadolžen za področje novogradenj, - Milan Črepinšek, namestnik vodje nadzora gradnje druge cevi predora Karavanke (Projekt d. d., Nova Gorica), - Anton Marinko, vodja nadzora gradnje prve cevi predora Karavanke. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Družba 2TDK je s Kolektorjem CPG podpisala pogodbo za gradnjo - za zdaj za en del - od Kopra do Črnega kala. Delavci bodo na gradbišču predvidoma maja, gradnja ključnih objektov pa naj bi se začela jeseni. Tjaša Škamperle se je v Lipici pogovarjala s prvim možem Kolektorja CPG Kristijanom Mugerlijem.

Možje gradijo hiše, žene ustvarjajo dom, pravi angleški pregovor, ki smo ga izbrali, ker smo v današnji Svetovalnici gradili. S pomočjo gosta Bojana Žnidaršiča smo razčistili, kaj pomeni pasivna gradnja, kakšna je razlika med zidano in leseno hišo in kako izkoristiti moč sonca pri ogrevanju.

V današnji oddaji Morje in mi se odpravljamo v Postojno. Tam namreč dijaki srednje gozdarske in lesarske šole gradijo lesen čoln. To ni prvi čoln, ki ga bodo izdelali na tej šoli, je pa zagotovo prvi, ki bo izdelan skoraj povsem ročno. Na star, tradicionalen način. Štirimetrski čoln, primeren za jadranje in veslanje, gradijo pod budnim očesom profesorjev, in predvsem mentorja Archa Davisa, ki je mednarodno uveljavljeni dizajner in graditelj malih lesenih čolnov. Kako pojejo dleta in drugo ročno orodje v šolski ladjedelnici v Postojni, je preveril Armin Sejarić. Slišali boste tudi, da so poklicni gasilci iz istrske županije, Kopra in Trsta po dveletnem usposabljanju v okviru evropskega projekta NAMIRG zdaj pripravljeni na skupno učinkovito posredovanje pri požarih na ladjah. Sidro bomo dvignili ob 13h30, v oddajo pa vas vabi Lea Širok.

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

Anonimni komentatorski veleum razrešuje temeljno eksistenčno dilemo: ali ostati v zgornjem nadstropju taščine hiše ali se podati na negotovo pot samogradnje?

Tokrat se Matevž in Robert pogovarjata z Domnom Ivanškom iz podjetja Knauf Insulation o trajnostni gradnji. Pogovor teče o različnih certifikatih trajnostne gradnje (DGNB, LEED, LEVELS, ...), spremembah v načrtovanju, gradnji in predvsem nadzoru, če želimo pridobiti enega izmed certifikatov trajnostne gradnje. Domen, ki je bil gost že v 14 oddaji, pa je predstavi tudi načrte podjetja Knauf Insulation z novim objektom za katerega nameravajo pridobiti certifikat DGNB.

Pogovor je nastal 22. februarja, ko smo na premieri filma Mesto svetlobe v IntimnemKinu.GT22 v Mariboru gostili ustvarjalce filma: režiserja Marka Kumra Murča, scenaristko Nino Cijan in pisatelja ter protagonista Petra Rezmana. Skozi film Mesto svetlobe vstopamo s kamero v intimni svet štirih družin. Uveljavljeni pisatelj se bori z duhovi svoje družine; družina na vrhu hriba, ki jo pestijo zdravstvene težave, upa na življenjsko srečo; kukamo v svet uspešne podjetnice, ki ob vzhajajoči pevski karieri svoje hčerke razmišlja o svoji poklicni usmeritvi; potopimo pa se tudi v svet podvodnega gradbenika, ki želi sinu pokazati temačno skrivnostno jezero. Vizualno izrazit film je nežna pripoved, ljubezenska zgodba med ljudmi in mestom Šoštanj, ki ugaša. To mesto leži v severovzhodnem delu Slovenije, kjer že desetletja obratuje največja termoelektrarna v državi. Gradnja novega elektrarniškega bloka, ki je bil povezan s korupcijo, finančnimi mahinacijami, političnimi spletkami in izčrpavanjem okolja je njen obstoj podaljšal še v naslednja desetletja. Elektrarna deluje na premog slabe kvalitete, ki ga izkopavajo v bližini in zaradi katerega je nastalo jezero. To velja danes za eno najglobljih v državi; vanj se je potopil stari del mesta, s tem pa tudi mladostni spomini prebivalcev in morda celo njihova prihodnost. Film ne išče krivcev za težave, v katerih se je znašlo mesto in njegovi prebivalci, temveč raziskuje posledice danes zelo aktualnega vpliva velikih sli na življenje malega človeka, pri čemer so interesi elite dobro prikriti pod idejo skupnega dobrega, nujnosti in napredka. MARKO KUMER MURČ, režiser Rojen leta 1980 v Slovenj Gradcu, osnovno šolo pa obiskoval v Šoštanju. Diplomiral iz lesarstva na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med študijem bil del umetniške skupine Aggressive theatre in Iriu inštituta (izvršni direktor) ter igral v Šentjakobskem gledališču. V letu 2012 je bil član video in filmske ekipe Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, kjer je med drugim vodil oddelek za kulturne intervencije v prostor. Je ustanovitelj produkcije EnaBanda in zavoda Rusalka. Od leta 2012 deluje kot producent, režiser in scenarist. Udeležil se je številnih delavnic in izobraževanj, med drugim ZagrebDox (2017), Midpoint (2016), IN_Script (2015) in drugih. Je soustanovitelj in selektor scenaristične delavnice za kratek film Kratka scena, ki poteka v Ljubljani. NINA CIJAN, scenaristka Zaključila je študij primerjalne književnosti in sociologije kulture, študij pa nadaljevala na Goldsmiths University of London. Kot scenaristka in novinarka dela na izobraževalnem uredništvu TV Slovenija. Leta 2012 je bila del kreativne ekipe multimedijskega sklopa Življenje na dotik MARIBOR Evropska prestolnica kulture. Je avtorica in soavtorica dokumentarnih filmov Tisti dnevi v letu – 20. let festivala Lent in Pet rezin srca. Trenutno z Urbanom Zorkom razvija dokumentarni film Nedeljsko kosilo. PETER REZMAN, pisatelj Peter Rezman je pesnik, pisatelj in dramatik, rojen 1956 leta v Celju. Živi v Plešivcu, občina Velenje, pošta Šoštanj. Leta 1975 se je zaposlil v Rudniku lignita Velenje. Po letu 1986 je bil aktivist »ekološkega gibanje« v Šaleški dolini, 1990 se je zaposlil kot vodja sekretariata za okolje SO Velenje. V slovenskem literarnem prostoru se je uveljavil predvsem kot prozaist, ki v svojih delih najpogosteje obravnava tematike, povezane z rudarstvom in rudarskim življenjem. Za zbirko kratkih zgodb Skok iz kože je leta 2009 prejel nagrado fabula, ki jo podeljuje časopis Dnevnik za najboljšo zbirke kratke proze v obdobju dveh let. Roman Tekoči trak, ki ga je pisal tudi v filmu Mesto svetlobe, je bil nominiran za nagrado kritiško sito, torej med pet najboljših slovenskih knjig v letu 2016 po izboru Društva slovenskih literarnih kritikov in bil nominiran za nagrado kresnik. Več o filmu: enabanda.si/en/film/mesto-svetlobe/ www.delo.si/kultura/film/dokume…-svetlobe-2017.html

Suhozid je značilen element kulturne krajine Istre in Krasa. Od maja 2016 je vpisan v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Slovenija je skupaj z drugimi sedmimi državami lani sprožila pobudo, da bi ta, za sredozemske države značilna gradnja, postala sestavni del Unescove svetovne kulturne dediščine. Tudi v javnosti raste zavedanje o pomenu ohranjanja suhogradnje. Pomemben korak v tej smeri je nacionalna poklicna kvalifikacija suhozidar, suhozidarka, ki naj bi zaživela še letos. Več o vsem nam bosta v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala Lea Širok in njen sogovornik Dejan Zadravec iz Društva Jugna.

Oddaja podcasta BIMpogovori v kateri gostimo Gašperja Brusa - govorimo o trenutni uporabi in viziji uporabe BIM pristopa na projektih DRI, predstavitvi na BIM Forumu 2017, ... To je oddaja v kateri ugotovimo, da "M" ni model ;-)

Oddaja podcasta BIMpogovori v kateri gostimo Boruta Hafnerja - govorimo o vlogi Stanovanjeskega sklada RS danes in v prihodnosti; viziji uporabe BIM pristopa na projektih SSRS, predstavitvi na BIM Forumu 2017, ... To je oddaja v kateri ustvarimo nov BIM profil - "BIM Coach" ;-)

BIMpogovori z Danijelom Reboljem - tokrat smo se pogovarjali o zanimivih gradbeniških scenarijih (avtomatizacija, robotika, nano gradnja), prihodnosti BIM-a, izobraževanju oz. študiju gradbene informatike na različnih univerzah (UM, UL, Graz, Cork, Stanford), programiranju, ...

Oddaja podcasta BIMpogovori s priporočili za samograditelje - v oddaji govorimo o priporočilih za samograditelje ... stvari na katere je potrebno biti pozoren ob gradnji oz. prenovi enodružinskih hiša ali stanovanj.

Oddaja podcasta BIMpogovori v kateri gostimo Roberta Smodiša - govorimo o trajnostni gradnji, različnih trajnostnih (energetskih) certifikatih oz. izkaznicah, kaj BIM prinaša na področje trajnostne gradnje in kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji.

Još 50 minuta. Igrač odlučuje sve riskirati i vjerovati blagajnici. Na radiju izvještavaju o barikadama koje grade istočnonjemački vojnici. Je li to događaj koji RATAVA želi izbrisati? Anna još uvijek nije primjetila da je blagajnica Heidrun Drei. Igrač savjetuje Anni da vjeruje ženi koja joj je spremna pomoći, iako je njezin brat Paul sumnjičav. No, na kraju i on ipak pristaje pomoći Anni u bijegu pred motociklistima. Kasnije Anna, Paul i Heidrun promatraju kako istočnonjemačka vojska postavlja barikade od bodljikave žice. Igrač objašnjava Anni da je to početak gradnje Berlinskog zida. Anni ostaje još 45 minuta da spasi Njemačku.