Podcasts about Razmi

Razmišljali smo o postnem dogajanju v Cerkvi na Slovenskem in od kod spet privlačnost strožjih metod posta. Kaj Trumpov vzpon in njegova naslomba na krščanstvo dejansko pomeni za krščanstvo? Kaj se skriva za pojmom moralni ugled parlamenta in kako je s tem ugledom? In končno še pogled v našo soseščino. Srbski predsednik Vučić vlada s Titovo metodo. Uživa tiho podporo mednarodne skupnosti in tlači sodržavljane.

Maria Alejandra Rubio Rojas je v Slovenijo prišla pred slabim letom in pol, in sicer na doktorski študij na Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Kot antropologinja sodeluje pri projektu, ki se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih, in tudi Bogota, glavno mesto Kolumbije, od koder je doma, je tako kot Ljubljana zelo kolesarsko mesto. Je pa tudi plezalka in filmska ustvarjalka, njen dokumentarni film Bojevnice je bil prikazan na letošnjem Festivalu gorniškega filma. Če je niste spoznali tam, jo boste v Evropi osebno.

Damir Bašić razgovara s Ružicom Duvnjak o njenoj izvanserijskoj karijeri u Njemačkoj. Otkud Splićanka u njemačkoj automobilskoj industriji? Pa još i "ključna" menadžerica? Šta tačno radi? Razmišlja li o povratku natrag u Hrvatsku? Šta preporučuje drugima? Kako Ružica gleda na izazove u automobilskoj industriji - koja u Njemačkoj na raznim mjestima zatvara pogone? A šta ćemo s brojnim predrasudama s pogledom na uspješne žene koje preuzimaju volan (i amortizer) u tzv. muškom svijetu? Von Damir Basic.

Dr Vlasta Sikimić radi na Univerzitetu u Ajndhovenu. Bavi se oblašću odnosa filozofije i veštačke inteligencije (VI). ________________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Drugi poudarki iz oddaje: -Športni center Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bodo odprli sredi marca -Ljubljanski Športni center Ilirija si bodo občani lahko prvič ogledali prihodnji mesec -Počitniški utrip mladih smučarjev v Sodražici, kjer jim mraz ne pride do živega; živahno bo na smučišču Ízver tudi prihodnji teden počitnic

Mišel Ristov je morda najbolj znan socialni delavec pri nas. Odigral je ključno vlogo pri reševanju statusa izbrisanega človeka, dal odpoved v UKC Maribor in že piše knjigo o delovnih letih, polnih absurdnih izzivov. Izhod iz težkega otroštva je iskal v glasbi in športu in ima DNK humanitarca. (foto: Simon Zimič)

"Zakaj spet kopljete po tem, a to sploh še koga zanima?!" so odzivi, ki se vrstijo ob peti obletnici začetka pandemije covida-19. Kot družba smo se šele izvili iz travmatične izkušnje, v katero nas je pahnil ta drobni virus, hkrati pa se vse bolj pogrezamo v sosledje novih izmenjujočih se kriz in stalno prisotne negotovosti. Nas lahko kolektivna izkušnja izpred petih let nauči kaj za prihodnje spoprijemanje s krizami in bolje opremi za življenje v negotovosti? S komunikatorko znanosti dr. Zarjo Muršič in filozofom dr. Tomažem Grušovnikom pretresamo odziv družbe, znanosti in medijev sredi nedavne pandemije.

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebno nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In taki miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najpomembnejše vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja, je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin, človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: "Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, to pa ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje." Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače, kot nam predpisuje ali vsiljuje javno mnenje. Vprašanje je, ali si upamo ŽIVETI V RESNICI ali je bolje in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičim se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je, kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi si upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je danes sprejela vlada, v primerjavi s predhodnimi različicami prinaša nekaj sprememb. Javnim zdravstvenim delavcem bi bilo prepovedano delo pri čistih zasebnikih, omogočena pa bi jim bila obratna pot. V združenju zdravstvenih zavodov so nad preobratom presenečeni, a ocenjujejo, da večjega odhajanja strokovnjakov ne bo. Ostali poudarki oddaje: - Vlada po opozorilih iz Bruslja za zdaj brez predloga razrešitve svetnikov Agencije za energijo. Razmišlja pa o zahtevi za presojo ustavnosti nove metodologije omrežnine. - Olajšanje ob sklenitvi dogovora o premirju v Gazi kratkotrajno. Izrael o dokumentu še ni glasoval; ob stopnjevanju bombardiranja enklave očita Hamasu, da je odstopil od delov dogovora. - Nemčija drugo leto zapored zaznala krčenje gospodarstva. Tudi napovedi za letos ob grožnjah prihajajoče ameriške administracije o višjih carinah niso obetavne.

V letu 2025, ko bo naziv Evropske prestolnice kulture pripadel tudi Novi Gorici v sodelovanju z Gorico v Italiji, se bo veliko dogajalo na obmejnem območju med obema mestoma, pri novogoriški železniški postaji. Na natečaju za prostorsko ureditev je zmagal italijanski koncept, ki pa se je pozneje izkazal za preambicioznega in finančno neizvedljivega. Mestna občina Nova Gorica se je zato obrnila na tretjeuvrščeni biro Sadar Vuga, ki je ponudil rešitev izrabe obstoječe infrastrukture in nato v sodelovanju še z drugimi partnerji pripravil strategijo za tako imenovani EPK distrikt. Arhitekt Boštjan Vuga upa, da bo imela nova obmejna ureditev dolgoročne učinke, kot bi lahko bil celo skupni študentski kampus. ''Kar se zdaj dogaja v Novi Gorici, je za to urbano sredino velik projekt,'' pravi in doda, da je ''bistveno, ne da meja med Novo Gorico in Gorico v Italiji izgine, temveč da postane porozna''.

V nagovoru škof osvetli pomen blagoslova ob novem letu in dnevu miru, ki prinaša varstvo, milost ter mir. Reflektira o simboliki peščene ure, ki spominja na minljivost časa, in izpostavlja, kako pretekle izkušnje oblikujejo našo sedanjost ter pripravijo prihodnost. Deli občutke zadoščenja ob izzivih preteklega leta, hkrati pa priznava lepoto in težo spominov. Razmišlja o različnih življenjskih obdobjih ter poudarja, da sta učenje in rast mogoča v vsakem starostnem obdobju. Na koncu se osredotoči na simboliko upanja, ki ga predstavlja Marija, kot luč v težkih časih, in izraža željo, da bi nas vodila skozi prihajajoče leto.

Drugi poudarki oddaje: - Na trasi 2. tira so doslej postavili nekaj več kot 400 metrov tirnic. Postopek je tehnično zahteven, zato poteka počasi. - Arheologi na območju Emonike odkrili nov odsek stranske rimske ceste in 183 grobov. - Jesenice nujno potrebujejo hotel, saj tja - med drugim - na priprave radi prihajajo športniki. - Priseljenke s Kosova se na Ptuju učijo slovenskega jezika.

"Zdi se mi pomembno, da razbijemo mit, da je menopavza stvar starejših žensk. O menopavzi bi morale razmišljati ženske, ki so stare 35 let." - dr. Marušo Strgulc, specialistka ginekologije in porodničarstva. Na Herera podkastu, prvem slovenskem podkastu, ki je v celoti posvečen perimenopavzi in menopavzi, že lahko prisluhneš pogovoru z dr. Marušo Strgulc, ki v epizodi enostavno razloži ključne pojme in temelje za razumevanje obdobja, v katerem bo vsaka od nas preživela tudi do tretjino svojega življenja. Kako opredelimo to obdobje, s kakšnimi simptomi se lahko srečamo in kako ti vplivajo na naše življenje, zakaj prihaja do sprememb, ki jih doživi vsaka ženska, kako to obdobje vpliva na kakovost in dolgoročno zdravje žensk, zakaj o perimenopavzi premalo vedo tudi zdravniki in ali obstaja test, ki potrdi, da smo v perimenopavzi. Prijavite se na podkast Herera na aplikaciji Apple Podcasts ali Spotify in ujemite prihajajoče epizode.

Janko Rožič je arhitekt, urbanist, predavatelj in esejist. Je pobudnik in arhitekt večkrat nagrajenega in svetovno znanega Hostla Celica. Skupaj s sodelavci je za različne projekte dobil več slovenskih in mednarodnih nagrad. Skozi teoretično in praktično delo, ki temelji na prostorskih principih, semiotičnih vzorcih in jezikovnih uvidih, lastno ustvarjalnost povezuje z najsodobnejšimi umetniškimi, znanstvenimi in filozofskimi spoznanji ter z najstarejšo modrostjo umeščanja v prostor in rabe jezika. Zaveda se, da bistvo prostora zares odpira šele prostost, podobno kot izvirno misel v svetu podpira le smisel. Objavil je več esejev o Kocbeku, Pahorju, Starčeviću, Svetini, Hamvasu, Premku, Ravnikarju idr. Razmišljanje Pesem Krasa in »poiesis« Zemlje je pripravil za simpozij ob 120. Obletnici Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka. Organizirala ga je Neža Zajc v okviru ZRC SAZU 15. oktobra 2024.

Razmišljanje nas želi podsjetiti na to da svoje slabosti prihvatimo i predamo Bogu.

*Zdravlje ti je prioritet? Pridružite se 5x5 Newsletteru i svakog ponedjeljka dobiješ niz znanstveno utemeljenih i praktičnih savjeta za zdravlje i dugovječnost. Nemoj čekati, novi ponedjeljak je blizu. Započni svoje putovanje prema zdravijem životu! https://humanlabhub.com/5x5* PARTNERI PODCASTA: ...................................... *MyProtein* - Najbolji izbor dodataka prehrani i sportske odjeće KOD: HUMANLAB za 40% popusta - https://tidd.ly/4bzx7SX *Human LAB Hub* - Tvoj kompas u svijetu fitnessa, zdravlja i dugovječnosti. Posjeti nas: https://humanlabhub.com *CCM - Centar za crijevni mikrobiom* - Briga o zdravlju počinje s crijevima: https://ccm.hr/ ..................................... VREMENSKE OZNAKE: 00:00:00 - "Razmišljanje o transformaciji u fitnessu i mindsetu" 00:01:38 - "Kako energija i motivacija utječu na osobni razvoj" 00:03:19 - "Svježi pogledi na zdrav život i svakodnevne rutine" 00:05:09 - "Iskreni savjeti o mentalnom zdravlju i samopomoći" 00:07:13 - "Diskusija o stvarnim iskustvima s dugovječnošću" 00:08:34 - "Ključni faktori za održavanje zdravlja i vitalnosti" 00:10:22 - "Razmatranje vremena i njegovog utjecaja na osobni rast" 00:11:56 - "Uvidi u radne navike i njihov utjecaj na zdravlje" 00:16:27 - "Važnost fizičke aktivnosti i njene praktične primjene" 00:18:24 - "Prednosti različitih vrsta fizičkih aktivnosti" 00:19:19 - "Strategije za uključivanje vježbanja u dnevnu rutinu" 00:20:32 - "Znanstveni pogled na fizičku kondiciju i oporavak" 00:21:46 - "Nutricionistički savjeti za bolju fizičku performansu" 00:24:08 - "Rasprava o prevenciji bolesti kroz aktivni život" 00:25:37 - "Izazovi i rješenja za održavanje forme tijekom godine" 00:26:35 - "Balansiranje fizičke aktivnosti i opuštanja" 00:27:31 - "Savjeti za efikasno upravljanje vremenom i obavezama" 00:35:24 - "Praktični savjeti za kućni trening i motivaciju" 00:36:26 - "Kako prilagoditi vježbanje individualnim potrebama" 00:37:41 - "Učinkovitost personaliziranog pristupa treningu" 00:38:58 - "Upravljanje bolovima i ozljedama kroz pravilno vježbanje" 00:41:06 - "Važnost posturalne korekcije i njena primjena" 00:43:17 - "Strategije za poboljšanje posturalne stabilnosti" 00:45:19 - "Razlike u pristupu zdravlju i fitnessu između kultura" 00:46:32 - "Intuitivni pristup zdravom životnom stilu" 00:51:04 - "Mišićni razvoj i njegova uloga u dugovječnosti" 01:14:23 - "Generacijske razlike u pristupu zdravom življenju" 01:15:46 - "Edukacija i savjeti od stručnjaka za bolje zdravlje" 01:18:36 - "Fokus na kvaliteti života kroz pravilnu prehranu i vježbanje" 01:19:36 - "Personalizirane strategije za poboljšanje fizičkog zdravlja" // POVEŽI SE S MATEOM // Instagram: https://www.instagram.com/mateozx95 LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/mateo-%C4%87orluka Facebook: https://www.facebook.com/HumanLABpodcast Sve HLP društvene mreže: https://linktr.ee/humanlabpodcast // PODRŽI RAD KANALA DONACIJOM// Patreon Donacija: https://www.patreon.com/humanlabpodcast VIDEO PRODUKACIJA: 38FILMS, Luka Justinijanović, web: https://38films.eu *Dobrodošli u Human LAB!* Podcast koji spaja znanost i praktične savjete za zdravlje, dugovječnost i kvalitetu života. Ja sam Mateo Ćorluka, medicinski tehničar i zaljubljenik u dugovječnost, posvećen pružanju znanstveno utemeljenih informacija koje ti pomažu preuzeti kontrolu nad vlastitim zdravljem. Kroz podcast epizode istražujem ključne teme zdravlja, fitnessa, prevencije bolesti i mentalnog blagostanja, s ciljem inspiriranja svakog pojedinca da živi svoj najbolji život. Pridruži mi se u ovoj misiji i otkrij kako znanost može raditi za tebe. #fitness #Zdravlje #trening #prehrana #podcast #humanlabpodcast Pratite Human LAB podcast za najnovije epizode o zdravlju i dugovječnosti, i ne zaboravite se prijaviti na naš 5x5 Newsletter za tjedne savjete direktno u vašu inbox. - https://humanlabhub.com/5x5 Za sve upite i suradnje molim javiti se na mail: mateo@humanlabhub.com

Matej Nidorfer pravi, da je šele z otroki postal zares organiziran človek. V hribe in na tek ga vsak dan neizmerno vleče, a ko je treba, ženo in družino postavi na prvo mesto. Govorila sva o tem, kako je bil že kot otrok izpostavljen tekaški sceni, kako se je kalil na maratonih, se našel v trailu in prvo stotko odtekel na prav poseben dan. Kako natrenirati za ultro, s katero razdaljo na cesti se primerja trail stotka, kako njegove vrednote in življenjske nazore definirata bog in vera? Pa tudi o odstopih, potovanjih in radosti življenja. Najprej pa temeljito predstaviva 1.Stražunsko dvoriščkanje - pravi slovenski backyard ultra!

Gordana Grubin i Miodrag Vesković, prvi su bracni par koji je gostovao u Jao Mile podcast. Gordanina karijera je bila impresivna. Jedna je od prvih žena sa naših prostora koja je zaigrala u WNBA.U Evropi je bila toliko dominantna da smo njenu igru uporedili sa igrom Luke Dončića. Vesko je kako i sam kaže slučajno ušao u košarku na par dana dok ne pronaðu adekvatnog trenera, a ostao je u njoj ceo radni vek i to sa velikim uspehom. 00:00:00 Početak 00:00:50 Gordana i Vesko00:09 50 Srpska Crnja košarka 00:30:25 OI Pariz 202400:36:00 Odrastanje 00:47:00 Trenerski posao01:03:20 Italija/ Hemofarm 01:08:30 Ino karijera01:17:30 WNBA01:30:00 Rusija 01:42:30 Lepota sporta01:46:40 Reprezentacija 02:06:50 Razmišljanje o kraju02:08:16 Plan za posle02:10:00 Šta je košarka donela02:15:30 Savet za mlade 02:16:30 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Gordana Grubin i Miodrag VeskovićDatum: 25. Septembar  2024. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #gordanagrubin #miodragveskovic  #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan #nikolajovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Dr Vuk Devrnja je lekar i osnivač Twistmed kompanije. _______________________________________________________________________________________________ _ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Andi je umirjen sogovornik, ki svoje zgodbe razlaga odmerjeno in poglobljeno, na drugi strani pa nepopustljiv borec, ki ga ne uničijo raztrgane mišice, krvavi žulji, uničena pljuča, vnetja in zlomi. Vedno znova se ajdovski šampion vrača od mrtvih na najtežjih ultra trail preizkušnjah na svetu. Iz prve roke boste izvedeli, kako je biti dva tedna v pogonu v dobrem in slabem, o fiziki in psihi, hrani, logistiki, nepričakovanem in blagoslovih, ki so mu prišli na pot. Epske zgodbe epskega športnika, njegovi filozofiji in življenju. Obvezen prisluh.

Razmišljanje nas vodi ususret blagdanu Svetog Franje.

Sodobna umetnost je danes tesno prepletena tudi z znanostjo in skupaj z njo raziskuje vplive človeka na okolje ter naravne ekosisteme, katerih del je tudi človek. Robertina Šebjanič se že več kot desetletje posveča problematikam vodnih okolij, ki jih obravnava v mednarodnem prostoru. Ravno v tem času se predstavlja v okviru mednarodnega festivala Ars Electronica v avstrijskem Linzu. Aleksandra Saška Gruden se je z avtorico pogovarjala o njenem delu in pogledih na aktualna okoljska vprašanja, kot jih vidi sama in kot jih prepoznava znanost. Foto: Uroš Abram, izrez fotografije

Ana Perović je psihoterapeutkinja i master kliničke psihologije. Članica je "Društva psihologa Srbije" i "Udruženja društava psihoterapeuta Srbije". _______________________________________________________________________________________________

Martin Marion se je v študentskih letih kalil v Združenih državah Amerike, kjer se je uveljavil kot gledališki igralec, med drugim kot član skupine uprizoritvenih umetnikov Blue Man Group, ki slovi po izvirnih odrskih produkcijah vsestransko ustvarjalnih pripadnikov z značilnimi modroobarvanimi obrazi in telesi. Nekje od preloma tisočletja kombinira življenje v Ameriki, Nemčiji in Sloveniji, kjer ga poznamo zlasti kot filmskega igralca, je namreč prejemnik nagrade vesna za posebne dosežke v filmski produkciji, ki jo je leta 2011 prejel za svoj nastop v filmu Stanje šoka iz leta 2011. Od takrat se udejstvuje tudi kot pesnik, v zadnjih letih pa se posveča predvsem družinskemu življenju in, tako kot se je navadil med epidemijo covida, večinoma ustvarja v zavetju svojega doma.

Savo Djikanović, bivši igrač Budućnosti, Lovćena, Olimpijakosa i Hemofarma novi je gost Jao Mile podcast-a.Po završetku igrače karijere osnovao je klub sa Vladom Šćepanovićem u kome sada trenira preko 400 dece u Podgorici. https://allstar2014.me/Uživajte u veoma prijatnom i pocnom razgovoru! 00:00:00 Početak 00:00:40 Humanost 00:01:00 Savo Djikanović 00:03:10 All Star00:19:57 ABA/Dubai 00:21:50 NBA 00:24:35 EL 00:30:10 Odrastanje 00:38:00 Budućnost 00:46:00 Lovcen 01:01:00 Olimpijakos 01:16:20 Hemofarm 01:35:15 Grčka 01:51:00 Najteži protivnik 01:53:00 Najtalenat01:55:00 Razmišljanje o kraju01:57:30 Plan za posle 01:59:10 Koledž 02:05:45 Šta je košarka donela02:06:50 Savet za mlade02:09:10 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Savo DjikanovićDatum: 12. jun  2024. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #savodjikanovic #kolasin #crvenazvezda  #kkpartizan  #darkomilicic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #kkzlatibor

Na začetku pojasnilo za tistih nekaj sto Slovencev, ki v Ljubljani ne živijo, ali ki se v zadnjih nekaj dneh niso odpeljali v prestolnico po takšnih ali drugačnih opravkih. Na Trgu republike, na tistem trgu, ki je težo slovenske zgodovine in z njo povezane usodnosti prevzel na svoja pleča od Kongresnega trga, so se pojavili medvedi. Na Trgu Republike se po navadi pojavljajo protestniki te ali one sorte, kdaj pa kdaj tudi kakšen poslanec iz bližnjega parlamenta, ali pa naključni mimoidoči. Seveda tudi mladi, ki z deskami skačejo prek legendarnih stopnic modernistične arhitekture. Kako so se tam znašli pisano pobarvani plastični medvedi? Zgodba je razmeroma enostavna. Nemški zakonski par je prišel na idejo, da bo spodbudil tako ulično umetnost v Berlinu kot tudi razumevanje in sodelovanje med narodi s plastičnimi medvedi. Ideja je bila, da vsak izmed medvedov predstavlja posamezno državo in umetnik iz vsake medveda tudi okrasi. Medvedi imajo v Nemčiji smisel, ker Berlin v korenu nosi tega vsejedca, v Ljubljani pa bomo to šele videli. Torej; na Trgu republike se je naselilo 145 medvedov, ki pobarvani z navdihom prav toliko umetnikov širijo idejo sobivanja in miru. Na njih mrko gleda Edvard Kardelj, ki se je njega dni tudi ukvarjal z idejo sobivanja in miru, nedaleč vstran pa se mota spomin na Milana Kučana, ki je prav tu narodu ob rojstvu države zaželel sobivanje in mir. Iz odtočnih kanalov opreza Pavel Rupar, ki si mir in sobivanje ter višje penzije želi predvsem za upokojence, za vsak primer pa je na parkiriščih pod trgom pripravljena cela plejada grotesknih likov, ki so na takšen ali drugačen način zastopali svoje parcialne, ali pa interese koga drugega, na svetem tlaku kultnega mesta slovenstva.Ampak vse te so zdaj zamenjali plastični dvometrski medvedi. Hočemo povedati; ni treba na avtobus ter se z obrabo v kolku, ihto v srcu in oblogo na glasilkah odpeljati do Trga republike. Skoraj enako stori za vas plastičen medved. Pa pustimo ideologijo ter se podajmo na spolzek teren umetnostne kritike. Tudi neizvedenemu v radoživ svet premoderne umetnosti je jasno, da ti medvedi niso umetnostnozgodovinski presežek. Tudi znotraj spoštovanega ceha uličnih umetnikov, (kar bomo sicer kmalu postali vsi, zapisani muzam) ne gre za oblikovalske presežke. Oster kritik zna celo zapisati, da gre za kič … Torej; če ne umetnost, kaj žene te medvede, da zasedajo prostor na Trgu republike? Razmišljujoči, sploh humanist, takoj opozori na plemenito idejo onih dveh Nemcev, ki medvede postavljata po vsem svetu v želji po razumevanju in miru med narodi. Ideja je res plemenita, izvedba pa milo rečeno naivna, bolj grobo rečeno pa skrajno butasta. Če pogledamo samo na dosedanjo prakso … Umetnost se je proti nasilju in za mir ter za razumevanje bojevala z genijem nekaterih največjih umov, kar se jih je rodilo na tem žalostnem planetu. Guernica je recimo prva, ki pade na pamet. Pa ni nič pomagalo. In tam, kjer so bili poteptani največji, kjer so bile slike, kipi, glasba in besede zaman, kjer je vojaški škorenj pomendral vse prošnje in molitve po miru in razumevanju med narodi, bo uspelo plastičnim medvedom? Na ljubljanski občini so prepričani, da jim bo, je pa res, da so na ljubljanski občini tudi prepričani, da je srbski predsednik Vučič demokrat. Če je v ozadju nemško veleposlaništvo, vplivni posamezniki, mednarodni umetniki in predsednica parlamenta, še ne pomeni, da je ideja dveh Nemcev kaj več kot neumnost. »Buddy Bear«, kot se ves projekt imenuje, ima bleščečo zgodovino; v dvajsetih letih so ti medvedi stali na nekaterih najbolj ikoničnih točkah na planetu, videlo jih je na milijone obiskovalcev, o njih so se pozitivno izrazile prominence najvišjih položajev, pa to vse še vedno ne pomeni, da ideja ni butasta. Kot empirični dokaz ponujamo dejstvo, da je prav v času, ko ti medvedi molijo šape v zrak, svet na robu kataklizme, kot ni bil že zadnjih sedemdeset let. Če bi energijo, sredstva in dober namen, ki jih zahteva prevažanje teh medvedov po svetu, kanalizirali v reševanje resničnih problemov z resničnimi sredstvi, bi se morda ne znašli v vsej tej šlamastiki. Še bolj plastično; če diktatorji ne slišijo opozoril in prošenj celotnega svetovnega razumništva, je težko verjetno, da bodo slišali sporočilo 147 plastičnih medvedov. In še pod črto; Edo Ravnikar se mora vsaj malo obračati v grobu, ko mu na trgu krošnjarijo z vso to plastično galanterijo.

Tretja gostja pete sezone Vodenja s posluhom je Romana Girandon. Že dobro desetletje je predsednica uprave Loterije Slovenije, od lani pa tudi predsednica Združenja evropskih loterij, ki povezuje 70 članic iz 40 držav. V ospredje postavlja vodenje z močjo poslanstva in družbeno odgovornost organizacije, ki jo vodi. Zakaj na loteriji sami sebi pravijo PEZ ekipa? Razmišlja tudi o tem, kako se pripraviti na prevzemanje odgovornosti in pripoveduje o zanimivi poti do prve službe. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.

Dr. Ron Razmi discusses his book, AI Doctor: The Rise of Artificial Intelligence in Healthcare, which focuses on the applications of AI in various areas of healthcare. Ron talks about AI as a foundational technology that uses statistical methods to analyze data and understand its meaning. It can be applied to various areas, such as coding and documentation, and can create algorithms to analyze heartbeats and detect abnormal rhythms.   AI Use in Diagnostics In diagnostics, AI can be helpful in analyzing clean structured data, such as radiology files from CAT scans or MRIs. AI can be trained to identify bleeding or abnormalities on these scans, but it must be trained on specific abnormalities. Currently, AI excels in radiology due to the digitized and structured data, but it's not as effective in narrative formats. Ron states that AI's applications in healthcare are vast and deep, and while it's still in its early stages, it has the potential to revolutionize various sectors, including healthcare. AI Tools in Radiology and Triage AI is increasingly being used in various fields, including radiology, dermatology, and sound AI. In radiology, AI tools are helping radiologists identify potential issues that might have been missed in traditional workflows. There are applications that read CAT scans for bleeding and stroke in acute settings, allowing radiologists to quickly identify and treat stroke patients. This helps in regaining function and ensuring patient recovery. AI can also aid in triage, prioritizing tasks based on urgency.    AI in Dermatology In dermatology, AI applications can help diagnose skin lesions. Additionally, sonar technology can be used to monitor people's activity and detect falls. This passive data collection method allows AI to analyze the signals and take action, reducing the need for manual data entry and manual data input. This technology is particularly effective for elderly individuals who may not want to be monitored with cameras, as 50% of falls occur in the bathroom. This technology is particularly useful for those who prefer to stay home but still need constant monitoring, such as those in assisted or independent living facilities.    AI in Cardiology In cardiology, AI tools can help read EKGs, which are crucial for diagnosing heart conditions. Historically, algorithms have been used to read EKGs, but they were often basic and inaccurate. AI has shown great promise in finding abnormalities on single lead data collection, as it can discern the rhythm of an EKG from a live core or smartphone application. This field-based data collection could significantly reduce the simple analytic and downstream work needed by clinicians in the medical staff.    AI in Therapeutics AI takes action in therapeutics, such as providing assistance to patients with mental health issues. AI chatbots can interact with patients who need help and provide frontline assistance until they see a mental health professional. Generative AI has improved natural language processing capabilities, which has been a problem area for AI in healthcare due to the heavy use of medical jargon in doctor's notes. This will allow for more efficient interactions with healthcare consumers and better guidance in their care. However, there is still much work to be done in this promising area.   Technology and Medication Adherence in Healthcare The conversation turns to medication adherence, which is a significant problem in healthcare. Long-term studies show that people who have had a heart attack are more likely to stay compliant with their medications, with the refill rate for statins being the highest documented rate. However, most people do not follow their prescription advice. Technology is part of the solution to this problem. AI technology can potentially analyze data and interact with patients at the appropriate moment to ensure they are aware of the needs, issues, and dates of medication use or the lack of, which is crucial in healthcare.    How AI Helps Doctors AI applications in healthcare can help alleviate the burden of documentation work for physicians and nurses. One example is the use of AI in critical care settings, where doctors often spend time typing notes into the electronic health record, which can lead to missed information and negatively impact the quality of care. AI can also analyze conversations using natural language processing, which can identify the meaning of words and improve communication. For example, AI can listen to conversations and extract key elements that need to be documented, allowing doctors to focus on the patient and generate notes in their preferred format. AI can also perform downstream tasks, such as prescribing medication, making referrals, and creating prior authorization letters. This could save time for medical staff, preventing them from seeing more patients and making them less productive. Another use case could be for AI to assist nurses in creating notes for patients based on interaction with them, reducing the time spent documenting. This could make a significant difference in the quality of care and well-being since it allows medical professionals to focus on the patient instead of taking notes.    Evaluating AI Healthcare Applications Ron's book goes beyond cheerleading and emphasizes the business and clinical barriers to adoption. He talks about the importance of evaluating the business model of AI products or applications, considering the incentives of buyers and the potential for job loss or revenue reduction. As an investor, he suggests considering the pain points that AI could address, such as staff shortages and burnout, and how AI could help medical centers and pharmaceutical companies improve their clinical trials. Ron also discusses the importance of understanding the value proposition of AI products in medical settings. He shares his experience as an investor in the healthcare AI space, advising companies and funds on identifying great use cases and evaluating barriers. Ron recommends reading sources like healthcare AI digests, health tech news, and interviews with experts to stay informed about trends and the latest AI applications.    Timestamps: 04:00 AI applications in radiology and dermatology, including AI-assisted diagnosis and triage 10:54 Using AI to analyze passive data collection from sonar/radar in indoor environments for health monitoring, including fall detection and heart rate measurement  15:12 AI in healthcare, particularly in diagnostics and therapeutics 21:22 Using AI technology to improve medication adherence 26:40 AI applications in healthcare, including documentation assistance and quality of care 34:41 AI in healthcare, investment considerations, and product evaluation 39:44 AI in healthcare with a former doctor turned investor   Links: LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/ronald-m-razmi-md-2b55b8/ The Book: AI Doctor: The Rise of Artificial Intelligence in Healthcare   Unleashed is produced by Umbrex, which has a mission of connecting independent management consultants with one another, creating opportunities for members to meet, build relationships, and share lessons learned. Learn more at www.umbrex.com.

Hosts Gil Bashe and Gregg Masters welcome digital health pioneer, author and physician executive Ronald Razmi, MD, Managing Director of ZOI Capital. They discuss his journey from cardiology to digital health innovation, the birth of meaningful uses cases and the challenges of uptake by health systems in a predominantly fee-for-services powered sick care eco-system. To stream our Station live 24/7 visit www.HealthcareNOWRadio.com or ask your Smart Device to “….Play Healthcare NOW Radio”. Find all of our network podcasts on your favorite podcast platforms and be sure to subscribe and like us. Learn more at www.healthcarenowradio.com/listen

Fluent Fiction - Serbian: Laughter Among Ancient Stones Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.org/laughter-among-ancient-stones Story Transcript:Sr: Jovan je te jutarnje svetlosti Kalemegdana izgledao poput pisca u potrazi za inspiracijom.En: In the morning light of Kalemegdan, Jovan looked like a writer in search of inspiration.Sr: Koračao je među starim zidinama, slušao šapat vetra i pokušavao da razume priče koje kamenje krije.En: He walked among the old walls, listened to the whispers of the wind, and tried to understand the stories hidden within the stones.Sr: Ana i Milica, njegove dobre drugarice, su šetale nekoliko koraka iza njega, diveći se zelenilu parka i tajnama koje Beogradska tvrđava ćuti.En: Ana and Milica, his good friends, walked a few steps behind him, admiring the greenery of the park and the secrets that the Belgrade Fortress held.Sr: Dok je Jovan razmišljao o istoriji koja se osećala u vazduhu, njegove oči su ugledale figuru koja je izgledala kao stari vojnik.En: As Jovan pondered the history that lingered in the air, his eyes spotted a figure that looked like an old soldier.Sr: Izbliza, statua je bila tako detaljno urađena da su čak i bore na licu izgledale žive.En: Up close, the statue was so intricately crafted that even the wrinkles on the face appeared lifelike.Sr: Uzbuđen, Jovan se približio i bez razmišljanja počeo da priča s njom.En: Excitedly, Jovan approached and began talking to it without hesitation.Sr: "Gospodine vojniče, kakve tajne čuvate?En: "Mr.Sr: " veselo je prozborio Jovan, potpuno uvučen u svoju maštu.En: Soldier, what secrets do you keep?"Sr: Stajao je pored statue i čekao odgovor sa smeškom na licu.En: Jovan cheerfully spoke, completely immersed in his imagination.Sr: Ana i Milica su pratile Jovanove poteze sa radoznalošću, a kada su shvatile da razgovara sa kamenom skulpturom, nisu mogle da zadrže smeh.En: He stood next to the statue, awaiting a response with a smile on his face.Sr: Smejale su se tiho, pokrivajući usta rukama kako ih Jovan ne bi čuo.En: Ana and Milica watched Jovan's actions with curiosity, and when they realized he was talking to a stone sculpture, they couldn't help but laugh.Sr: "Jovane, s kim to vodiš tako ozbiljan razgovor?En: They chuckled softly, covering their mouths with their hands so that Jovan wouldn't hear them.Sr: " upitala je Ana kroz smeh dok je prilazila.En: "Jovan, who are you having such a serious conversation with?"Sr: Jovan se okrenuo, pogledom tražeći podršku u očima svojih prijateljica, a onda se zacrveneo kad je shvatio šta je zapravo uradio.En: Ana asked through laughter as she approached.Sr: Počeo je i on da se smeje, priključujući se devojkama u njihovom veselju.En: Jovan turned, seeking support in the eyes of his friends, and then blushed when he realized what he had actually done.Sr: "Ovo će biti čuvena priča koju ćemo pamtiti!En: He, too, started laughing, joining the girls in their amusement.Sr: " rekla je Milica, brišući suze radosnice.En: "This will be a famous story that we'll remember!"Sr: Troje prijatelja su nastavili šetnju po Kalemegdanu, povremeno bacajući pogled na "vojnika" i smejući se Jovanovoj pustolovini.En: said Milica, wiping tears of joy.Sr: Svaki put kada bi priča o statui došla na red, izazivala bi val smeha i dobro raspoloženje među njima.En: The three friends continued their walk through Kalemegdan, occasionally glancing at the "soldier" and laughing at Jovan's adventure.Sr: Kako je sunce počinjalo da zalazi, osvetljavao je spomenike i zidine tvrđave, dajući im poseban sjaj.En: Every time the story of the statue came up, it sparked waves of laughter and good cheer among them.Sr: Prijatelji su sedeli na klupi, gledajući prošlost koja se stapala sa sadašnjšću, i shvatili su da je Kalemegdan više od kamena i trave;En: As the sun began to set, it illuminated the monuments and ramparts of the fortress, giving them a special glow.Sr: bio je svedok prijateljstva, smeha i neponovljivih trenutaka.En: The friends sat on a bench, watching the past merge with the present, and realized that Kalemegdan was more than just stone and grass; it was a witness to their friendship, laughter, and irreplaceable moments.Sr: Jovanova zabuna sa statuom postala je deo njihove zajedničke priče – priče koja će ih sa osmehom pratiti kroz život.En: Jovan's mix-up with the statue became part of their shared story – a story that would accompany them with a smile through life. Vocabulary Words:inspiration: Inspiracijawhispers: Šaputanjaintricately: Detaljnocheerfully: Veseloimmerse: Uvućistatue: Statuaimmersed: Uvučencurious: Radoznaloblush: Zacrvenetiamusement: Veseljemerge: Stapatiramparts: Zidineirreplaceable: Neponovljivspark: Pokrenutitestimonial: Svedokwitness: Svedokshared: Deljenilluminate: Osvetlitigreenery: Zelenilocherish: Pamtitiadmire: Diviti seponder: Razmišljatiapproached: Prilazitiawaiting: Čekatiaccompany: Pratitipound: Tućimilestone: Kamen-temeljacamidst: SaBench: Klupa

Branislava Majstorović je psihoterapeut pod supervizijom. Suosnivačica je MYND centra za razvoj ljudskih potencijala, a pomaže ljudima da unaprede emotivne veze, pokrenu sopstvene biznise i oslobode se ograničavajućih uverenja. _______________________________________________________________________________________________

Dr. Ronald Razmi, founder of Zoi Capital and author of AI Doctor, The Rise of Artificial Intelligence and Healthcare joins our host Michael Roberts to discuss the positioning of AI-enabled medical devices on the market. Learn about the status of AI-enabled medical devices today and how potential customers perceive them and why FDA approval may not be enough. We also discuss what the future of AI in healthcare could look like, and how long it might realistically take us to get there. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Zdravo. Tokrat začnemo z zgodbami o šnopcu, letečih flašah, življenjskem stilu, delu, učinkovitosti in se sprašujemo, kakšen smoter ima življenje do 120. leta, če je vse, kar počneš v teh stodvajsetih letih, da treniraš in paziš, da bi živel dlje. Kakšen smisel in namen ima vse skupaj. Ne vemo vsega, vemo pa nekaj stvari o starem džanksu. Aljo se spomni na znano Zijevo reklo, ki pravi: "Razmišljat ni v redu" in zato ne razmišljamo več o zgoraj omenjenih rečeh. Se pa končno lotimo 1. poglavja 6. knjige, vendar ne pridemo prav daleč, ker nas prehiti čas. Zato pa si izmenjamo nekaj prvih vtisov o 6. knjigi. Za konec se Aljo spomni zlatega pivskega pravlila: najboljše pivo je zastonj, drugo najboljše pivo je mrzlo pivo ... in s tem se zlato pivsko pravilo konča. Čin.

Gostja letošnjega festivala Fabula ruska pisateljica in pesnica Marija Stepanova v svojih esejih in v pogovoru govori o življenju v izgnanstvu, o velikem vplivu, ki jo je nanjo imela Marina Cvetajeva, o svojem ustvarjanju, ki se v zadnjem času, ko živi v Berlinu, od poezije bolj pomika proti prozi. Avtor in prevajalec Tomaž Gerden, bralka Ana Bohte, ton in montaža Mirta Berlan.

Prava umjetna inteligencija ne postoji! DevinAI, prvi AI programer, kojega je tvrtka CognitionAI predstavila sredinom ožujka je – prijevara! Odnosno, ne radi baš sve i tako dobro kao što su tvrdili. Pored toga, korištenje AI-a u programiranju nije novost._______________0:00 Uvod0:47 Devin, prvi AI softveri inženjer, ispao je prevara5:45 Paničare li developeri opravdano?9:35 Razmišlja li Devin kao developer i koja se zapravo uloga developera?18:30 Ugled je uništen Humane AI Pinu, prvoj nosivoj tehnologiji pogonjenoj AI-em, a nepotrebne tehnologije će biti još više29:15 Kako su Netokraciju probali prevariti AI odvjetnici!38:45 WTF je Shrimp Jesus?48:37 TOP i FLOP49:00 Musk dijeli otkaze i svađa se s Brazilom56:03 Politika i Twitter su kaotična kombinacija_______________

Ove 4 aktivnosti koje ti pomažu da razmišljaš na engleskom su odličan način da vežbaš engleski i stičeš sigurnost. Preslušaj epizodu podkasta i saznaj koje su to aktivnosti koje ti pomažu da razmišljaš na engleskom. Ukoliko želiš da učiš engleski u English Lane školi sa Zoranom, pogledaj kako da se prijaviš ovde: https://englishlane.net/onlineskola/ Link ka ovoj epizodi podkasta na blogu: https://englishlane.net/onlineskola/153-4-aktivnosti-koje-ti-pomazu-da-razmisljas-na-engleskom/

Martin Ladika je kantavtor, ki nastopa od zapora do kavča. Živi na hrvaški strani obmejne reke Kolpe. Razmišlja o žicah, mejah, Evropi, naravi … V preddverju zagrebškega džezovskega kluba pripoveduje in prepeva nekoliko drugačno zgodbo, ki je realistična in optimistična hkrati, pa tudi šaljiva in hipijevska. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Danes pa nekaj o zapletenem, a čudovitem svetu verskih običajev in verovanj. O religiji, skratka … Pred dnevi so se na mnogih točkah v Sloveniji pojavili napisi "Jezus". Med drugim na betonski galeriji pred trojanskimi predori in na planinski poti na Nanos. Kolikor pa smo zasledili, so napise evidentirali še po mnogih drugih krajih v naši deželi. Večina napisov "Jezus" ima osnovnemu besedilu dodano še majhno srce, po katerem lahko sklepamo, da grafit v celoti sporoča: "Rad imam Jezusa!" Javnost, sploh planinska, se je odzvala ogorčeno. Da gre za mazaško akcijo, da grafiti onesnažujejo okolje in da ideološko obarvana besedila ne sodijo v planine. S podobnim tonom se je odzvala tudi slovenska škofovska konferenca, ki v napisih sicer prepozna koristno oznanjanje Gospodovega imena, hkrati pa sporoča, da morata biti za kaj takega primerna tako kraj kot tudi čas, in da pot na Nanos ter še nekaj poti po slovenski naravi niso primerne za oznanilo. Razmišljujoči se ob večinsko negativnih odzivih na rdeče napise na belih kamnih z najbolj slavnim imenom v zgodovini najprej nekoliko začudi, kmalu pa začne iskati mogoče odgovore … Zadeva je na primarni ravni precej preprosta. Velika večina Slovencev se izreka za katoličane. Ob tem niti ni pomembno, koliko in v kakšni meri vero prakticirajo, se pravi, kako pogosto so pri maši. Ali vsak dan, ali le za božič in veliko noč … Svetovnonazorsko, ali pač duhovno, oznaka katoličan predvideva kar nekaj dejstev, s katerimi se ta globalna religija identificira. In med temi očitnimi lastnostmi je na prvem mestu, krščansko verovanje v genezo. Se pravi, v stvarjenje sveta in bližnje okolice. Saj poznamo priliko o najbolj zaposlenem delovnem tednu v zgodovini. In če je troedini Bog, pri katerem je Jezus eden od tričlanske uprave, resnično ustvaril tako nebo kot zemljo in živali, človeka in vse ostalo, se pravi tudi kamenje in gozd in trave ob poti na Nanos, potem ni napis Jezus ob njej nič drugega kot zemljiškoknjižni zahtevek; oziroma zemljiškoknjižni izpisek. Prav tako pomeni, da lastnik podpornega zidu in galerije ob vstopu v trojanske predore ni DARS, temveč je njegov lastnik stvarnik neba in zemlje. Pri napisih gre samo za lastniški certifikat, ali pa za geodetski zaznamek. Grafitarska, skrajneži jo imenujejo celo »mazaška« akcija je povsem enaka z napisi »zasebno zemljišče« oziroma »zasebna pot«, ki pa se tudi nenadzorovano množijo po deželi, skupaj z zavedanjem, da je zasebna lastnina sveta. In katera izmed lastnin je lahko bolj sveta od tiste, ki je pridobljena v nebesih? Je pa še druga možnost; v Ljubljani se te dni izteka nekaj mesecev trajajoča razstava najbolj znanega uličnega umetnika na svetu Banksya. Njegova grafična sporočila v urbanih okoljih ali v naravi nikoli ne bodo dosegla klasičnega slikarstva v umetniškem izrazu, ga pa dosegajo ali presegajo v sporočilnosti. Kaj pa če gre pri napisih "Jezus" v slovenski naravi samo za Banksyjevo akcijo, ki se na ta način poslavlja od gostovanja v naši državi? Je pa še tretja možnost, oziroma še tretji vidik napisov Jezus, ki so se množično pojavili v slovenski krajini … Naša okolica je prepredena s krščanskimi simboli. Cerkve, cerkvice, razpela in kapele so integralni del pokrajine, brez katerih ta ne bi bila to, kar je. Ne le med simbolnim, temveč tudi med praktičnim bivanjem v Sloveniji cerkvica na holmu prav tako slavi gospodovo ime, kot ga slavi napis Jezus na kamnu ob planinski poti …  Če se torej nihče ne vpraša o na gosto posejanih cerkvah, ki so temelj naše krajine, čemu se potem sprašujemo o napisih Jezus na skalah, ob poteh in na zidovih …?  Je pa še četrta možnost; na dekadentnem in tudi versko potrošniškem zahodu je inflatorno slavljenje Jezusovega imena že dolgo religijska praksa. Jezusovo ime je najti na nalepkah na avtomobilih, v trgovinah s spominki in v takih ali drugačnih grafičnih zapisih. Pri nas smo bili do zdaj do tega pojava na srečo zadržani; celo slovenski starši, ki znajo biti pri poimenovanju zaroda s tremi soglasniki zelo radikalni, se ne odločajo za Jezusa kot lastno ime. Pretirana verska vnema, ki je sploh pri nekaterih protestantskih ločinah na zahodu že dolgo dejstvo, si tako počasi utira pot tudi v našo, do zdaj še precej izvorno, se pravi klasično versko prakso. In seveda; bolj bo šel svet v franže, bolj bomo iskali pomoči pri bogu, večkrat in bolj strastno bomo slavili njegovo ime. In še naprej: "napis Jezus in srce" lahko beremo klasično, kot se berejo majice z napisom obmorskega kraja in srca, se pravi: "Rad imam Jezusa", lahko pa ga beremo tudi obratno: "Jezus ima rad vas" ali celo: "Jezus je ljubezen!" Kar je eno temeljnih sporočil krščanstva. Grafite z imenom Jezus in srčkom lahko razumemo kot neumestno grafitarsko akcijo; lahko pa jih razumemo kot jedek komentar sedanjosti, lahko pa celo kot klic na pomoč.

Marko Popović, bivši košarkaš Vojvodine, Sloge, Ergonoma, novi je gost Jao Mile podcast-a. Roðen u Sarajevu, a u Kragujevac prelazi početkom rata 1992 godine. U Kragujevcu počinje da trenira košarku koja kasnije postaje njegov poziv. Kroz karijeru je nastupao u Srbiji, Grckoj, Poljskoj, Gruziji, Španiji, Tunisu, Iranu. Sada se bavi proizvodnjom rakije pod nazivom SKASKA! Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilic00:00:00 Početak 00:00:40 Marko Popović00:04:10 Skaska00:21:40 Košarka 00:24:40 Dubai00:27:15 KLS00:32:00 Odrastanje 00:37:00 Maštanja 00:40:50 Senirska košarka00:46:15 Beograd 00:56:00 Povreda01:00:00 Nikšić01:04:40 Niš01:08:00 Srpska Bolonja/Atina 01:13:45 Vlade Ðurović01:20:00 Ernes Raðen01:23:20 Milan Minić01:28:20 Grčka 01:32:10 Tunis 01:42:00 Gruzija 01:51:30 Poljska01:58:45 Najtezi protivnik02:01:50 BiH repka02:09:30 Razmišljanje o kraju02:12:20 Plan za posle02:16:50 Najteži moment 02:19:10 Šta je košarka donela02:23:30 Savet za mlade02:28:20 Top 5 saigračaThumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Marko PopovićDatum: 10. April  2024. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #markopopovic #kkpartizan #skaska #darkomilicic #nba #crvenazvezda #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #delijesever

Danes pa nekaj o lanskih poplavah. O hitrosti obnove se lahko prepirajo politiki, na tem mestu pa samo spomnimo na nesrečne družine, ki jih čaka morebitna izselitev. 36 objektov bo odstranjenih, 348 objektov pa je takšnih, ki predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje in življenje ljudi. Vlada je ponudila možnost nadomestne gradnje in vsaj del te naj bi bili tipski objekti. Gre za pet različnih tipov, ki pa so jih pristojni organi opisali samo z generičnimi imeni, kot so: manjši objekt, individualni tip objekta in pa dvojčka ali vrstna hiša. Govorimo seveda samo o tistih upravičencih, ki so se odločili, da jim bo nadomestni objekt zgradila država. Mnogo bo namreč tudi upravičencev, ki so se odločili za individualno gradnjo …Razmišljajoči bi ob tako občutljivi temi, kot je po poplavna obnova, najraje molčal, a ker gre v glavnem za službe, urade, strokovnjake in vladne uradnike, ki so pred tem enkrat že dopustili graditev na poplavnih področjih, je modro pogledati načrtu tipske gradnje pod prste. Tako smo si pri naših virih v popoplavni pisarni priskrbeli natančne načrte petih tipskih objektov, ki jih danes prvič in kot edini medij predstavljamo javnosti. In še mimogrede in nepovezano s temo: dva cela pet načrta nam je priskrbel moški vir, dva cela pet načrta pa ženski vir. Po novem mora biti namreč sodelovanje v RTV oddajah po spolu točno na pol, drugače se ti lahko zgodi, da jih slišiš od Marte Kos, ki je postala varuhinja pravic slovenskega estrogena na začasnem delu v Švici. In zdaj kot pravi pesem: Jurčku bomo pomagali hišico zgraditi ... Nadomestni objekti, kot si jih je zamislila vlada, imajo nekaj skupnih značilnosti. Na prvem mestu morajo biti poceni; če hoče vlada zajeziti stavkovni val, mora nekje vzeti in kje je vzeti lažje, kot pri popoplavni obnovi. Ko smo dobili poceni objekte, je naslednja zahteva vladnih strokovnjakov, da mora biti tipski nadomestni objekt vsaj nekoliko mobilen. V Sloveniji imamo ogromno vodotokov, tako da nikoli ne veš, kateri in kje bo poplavil. S tega stališča je pametno, da lahko objekt premaknemo na varnejšo lokacijo. In še tretja značilnost; objekt mora ustrezati ali regionalnim, ali kulturnim, ali pa geografskim značilnostim pokrajine. Dovolj svete slovenske krajine je že zapacane z modrimi, roza in zelenimi fasadami, ki so ostale od turških vpadov, tako da naj bodo vsaj nadomestne gradnje, za katere bo poskrbela država, okolju prijazne. In zdaj k objektom samim. Prvi objekt se imenuje "tipi …" Gre za objekt, ki je skoraj popoln stožec, kar mu daje atraktivno podobo, kajti kot vemo, je ravna linija sovražnica sodobne arhitekture. Uporabljeni materiali so izključno organski, v glavnem les in živalske kože. Prostora v tem nadomestnem objektu je veliko, interier je odprt, tako da lahko družina ves čas komunicira in se druži ob odprtem ognju. Tipi je namenjen posameznikom odprtega duha in daljših las, primeren pa za poplavno področje srednje in spodnje Save, kjer je kar nekaj ravnine, na kateri pride tip Tipi še posebej do izraza. Drugi objekt se imenuje "iglu". Gre za nadomestno gradnjo v pravem pomenu besede. Ta nadomestna gradnja uspeva le v hladnejših mesecih leta, nato pa tudi nadomestna gradnja potrebuje nadomestno gradnjo. Primerna za zgornje tokove rek na Koroškem, predvsem okoli krajev, kjer izdelujejo pravljično deželo Kralja Matjaža; gre za kupolaste bivalne objekte, zgrajene iz vode v alternativnem agregatnem stanju, kar je ekološko najčistejša mogoča gradnja. Tretji objekt se imenuje "jurta". Zaradi zahtevnosti gradnje vlada predvideva, da bo teh najmanj; postavili pa jih bodo v bližini prestolnice, kjer po navadi poplavlja Ljubljanica, kajti pri jurti je predvidena tudi soudeležba investitorja, ima pa zaradi razkošne kvadrature tudi image luksuznega prebivališča. Jurta je primerna za popoplavno obnovo pri visokih državnih uradnikih, uspešnih športnikih, gospodarstvenikih, pevcih in podobnih posameznikih, ki so nemirnega – nomadskega duha. "Adria" je četrti tipski objekt. Namenjen predvsem mladim družinam. Ker mlade družine niso zahtevne in so srečne že, če imajo streho nad glavo, bo vlada ogromno teh nadomestnih objektov napaberkovala v hrvaških campih, jih nekoliko dodelala ter nato poslala kot nadomestne gradnje. Adria je, kot pove že ime samo, primerna za slovensko obalo in Istro, bo pa, kot vse kaže, tudi najbolj številčna nadomestna gradnja. Peti in zadnji tipski objekt je "kolišče". Lokacijsko bo zelo omejen, gre pravzaprav za nadomestno elitno sosesko na ljubljanskem barju, zemljišča pa je odstopila Mestna občina Ljubljana. Kot je pri ljubljanski občini, ko odstopa zemljišča za nadstandardne gradnje v navadi, je projektna dokumentacija že izdelana in tako tudi že poznamo zunanjo podobo te luksuzne nadomestne gradnje. Naselje bo imelo dve ulici. Prva se bo imenovala "Ulica Janeza Jalna", druga pa "Ulica Zorana Jankoviča"! Če ste torej med nesrečniki, ki so bili prizadeti v lanskih poplavah, zdaj vsaj približno veste, kakšen nadomesten tip stavbe vam bo država postavila. In še to; vse nadomestne gradnje bodo v kratkem predstavljene v oddaji "Ambienti".

On this episode of Healthcare Americana, Christopher Habig and Dr. Ronald Razmi explore the critical role of artificial intelligence (AI) in transforming healthcare and its potential impact on patient care. Dr. Razmi explains that AI operates as a statistical tool that analyzes data to uncover valuable insights and enhance decision-making processes. The conversation highlights AI's effectiveness in managing vast datasets within healthcare, such as genomic and microbiome data. Despite its potential, AI adoption in healthcare lags behind other industries due to challenges like data fragmentation and the complex nature of healthcare systems. Dr. Razmi emphasizes the significance of AI as a supportive tool for healthcare providers, enabling them to make better decisions and ultimately improve patient outcomes.KEY TAKEAWAYSAI in healthcare is a statistical method that analyzes data to uncover insights and improve decision-making.AI is well-suited for analyzing large amounts of data in healthcare, such as genomic and microbiome data.The adoption of AI in healthcare is slower compared to other industries due to barriers like fragmented data and the complexity of healthcare.AI serves as an assistant to healthcare providers, enhancing their decision-making and improving patient outcomes.More on Freedom Healthworks & FreedomDocSubscribe at https://healthcareamericana.com/episodes/More on Dr. Ronald Razmi & Zoi CapitalFollow Healthcare Americana: Instagram & LinkedIN

Nemanja Boričić je mr psihologije koji se tokom svog školovanja usko specijalizovao za pitanja koja se tiču pedagoške psihologije i porodičnih odnosa. _______________________________________________________________________________________________

Profesor Momčilo Matić je lekar, pisac i istraživač koji u svom radu povezuje prirodu, savremeni život i modernu medicinu. _______________________________________________________________________________________________

Gostja je (bodoča) mlada zdravnica, ki se po šestih letih prebivanja na Škotskem in zdaj le še mesec dni pred zaključnimi izpiti na študiju medicine v Edinburgu zelo veseli trenutka svojega slovesa od tamkajšnjega podnebja. Vlažnega mraza, ki mu pogosto pomaga tudi veter, ima namreč dovolj. Razmišlja, da bi si prvo zaposlitev poskusila najti v Avstraliji.

Jelena Stanivuković je koosnivač centra za psihološko savetovanje Beautiful Minds J&D, diplomirani psiholog i psihoterapeut pod supervizijom. _______________________________________________________________________________________________

Čedomir Vitkovac, nekadašnji igrač Crvene zvezde, Partizana i Podgoričke Budućnosti novi je gost Jao Mile podcasta-a!Čeda je sada uspešan preduzetnik a kroz razgovor smo se dotakli mnogih tema i prisetili razih anegdota. Mozete nas podrzati kupovinom na https://www.jaomile.com00:00:00 Uvod00:01:44 Hvala Dobri Ljudi ❤️00:03:02 Čeda Vitkovac00:05:50 Nema tugovanja00:08:30 Da li su spremni za penziju? 00:10:15 Porodična firma00:20:15 U toku EL i ABA lige00:28:50 Odrastanje 00:37:00 Vinjak

Na predstavitvah novih telefonov in drugih pametnih naprav to jesen so v ospredju skrb za okolje in težnje po ogljični nevtralnosti. Zelena je nujna, ampak tehnološka podjetja imajo še vedno veliko črnih pik. Je lahko izdelava pametne ure res ogljično popolnoma nevtralna? Je nevarni kobalt res material, ki se reciklira? Je poenoten USB C-polnilnik boljša, zelena rešitev?Aljaž Potočnik je tehnološki novinar časnika Dnevnik. Razmišlja o zelenem zavajanju, življenjskem ciklu naprav in popravljivosti telefonov. Zapiski: Vprašaj podkast Odbita do bita! iFixit: The Free Repair Manual Fairphone | The phone that cares for people and planet Apple shipped me a 79-pound iPhone repair kit to fix a 1.1-ounce battery - The Verge Avdiofestival Odbiti Atmosferci lovijo ravnotežje • Vstopnice Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Discordu. Dosegljiva sva na naslovu: odbita@rtvslo.si

Dr Marko Jovašević je lekar i psihoterapeut. Problemi sa kojima se najčešće bavi, kroz sistemski pristup, su problemi povezani sa emocijama, bračni, porodični i ljubavni problemi, kao i problemi koji se ispoljavaju kroz simptome kao što su anksioznost, depresivne epizode i fobije. _______________________________________________________________________________________________

Tatjana Vojtehovski je međunarodno sertifikovani NLP Trainer, dugogodišnja novinarka, koja je 30 godina provela u medijima. Osnovala je Power of Communication Institute je specijalizovan za treninge koji se baziraju na metodologiji Neurolingvističkog programiranja (NLP). _______________________________________________________________________________________________

" Ljubav i posao, to su stvari koje te određuju." U 214. epizodi Pojačala gost Ivana Minića je Zoran Jedrejčić, najznačajniji i najnagrađivaniji dizajner naše regije. Zoran nam priča o tome kako je želja da postane profesionalni vaterpolista kad poraste, prešla u želju da se bavi medicinom. Kada je saznao šta sve medicina podrazumeva, odlučio je da je možda ipak bolja arhitektura. Na zanimljiv način nam objašnjava kako ni to nije ono gde je on zapravo završio, i kako ga je razgovor u vozu sa svojim saputnikom preokrenuo i usmerio ka dizajnu. Studiranje mu je lepo išlo ali zbog rata prelazi da studira u Italiji. Kasnije na sasvim slučajan način kreće sa radom u poznatom studiju “Ettore Sottsass”. U tom studiju on stiče puno iskustva i radi sa nekim od jako velikih firmi. Kada mu je ponuđeno partnerstvo, Zoran odbija ponudu i kreće samostalno da se bavi dizajnom i otvara sopstveni studio u Milanu. U ovom podkastu možete takođe čuti kako je to voditi firmu od oko 60 zaposlenih, i kako je to na kraju voditi studio u kom na kraju radi sav posao samo jedan čovek, Zoran Jedrejčić. Kasnije, radi ljubavi, Zoran prelazi u Beograd, gde isprva predaje kao profesor na Akademiji likovnih umetnosti, kasnije otvara studio u Beogradu i postaje umetnički direktor Beogradskog sajma. Na sajmu pravi kreativni preokret, za koji su u početku svi bili skeptični, ali upravo taj preokret je doveo Beogradski sajam nameštaja do cvetanja. Zoran planira da ovim poslom nastavi da se bavi, jer osim što mu je to posao, to mu je i strast, i želja mu je baviti se ovim poslom dokle god je živ. Teme u ovoj epizodi: - Uvod i predstavljanje - Kad porastem biću - Zašto baš Italija - Kako je izgledao život u Italiji - Posebna poslovna iskustva - Razmišljanje o praktičnosti u procesu pravljenja - Kako redizajnirati proizvod - Kako je Zoran došao u studio, a kako je izašao - Kako zaposliti ispravne ljude - Kako balansirati između onoga što moraš i onoga što želiš - Kako je doneta odluka o prelasku u Beograd - Kako je sajam iz nečeg generičkog prešao u nešto inspirišuće - Omiljeni projekti - Kako Zoran vidi sebe kroz vreme Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3M0sWpM Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN