Podcasts about Meje

V pogovoru s sociologom in zgodovinarjem, ki se ubada z mejnimi študijami in teorijo migracij, preverjamo, kako razumeti paradoks, da si pogosto želimo, da bi bile naše meje hkrati odprte in zaprteKo si na zemljevidu ogledujemo današnje meje Republike Slovenije, si ni težko predstavljati, da bi tista črtkana črta, ki nas loči od Italije ali Avstrije potekala tudi kje drugje – tam nekje med Logatcem in Postojno, denimo, ali pa, če smo bolj optimističnega duha, po severnih obronkih Gosposvetskega polja. Meje, drugače rečeno, nikakor niso v kamen klesane ali nepremične. Kolikor so nasledek dolgih, zapletenih, notranje protislovnih in pogosto celo kontingentnih zgodovinskih procesov, se jih pač vselej drži nekaj arbitrarnega. A kjerkoli že potekajo, vselej sprožajo zelo realne, zelo otipljive učinke – tako za tiste ljudi, ki živijo neposredno ob njih in z njimi, kakor tudi za one, ki živijo globoko v notranjosti. Da vseh tistih, ki bi te meje – z veljavnim potnim listom v rokah ali brez njega – radi prečkali, niti ne omenjamo. Široko paleto učinkov, ki jih meje sprožajo v naših življenjih, proučuje sociolog in zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ter predavatelj na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, dr. Jure Gombač. Zakaj si tako rekoč v isti sapi želimo, da bi bile naše meje odprte in zaprte? Zakaj si, na primer, želimo, da bi jih lahko prehajali brez ovir, kadar nas mika, da bi obiskali katero izmed prireditev, ki bodo potekale v kontekstu novogoriške Evropske prestolnice kulture, in zakaj si želimo bistveno drugačnega mejnega režima, ko nas preganjajo strahovi o migrantih iz podsaharske Afrike ali Bližnjega vzhoda? – Odgovor smo v pogovoru z dr. Gombačem iskali v tokratnih Podobah znanja. foto: dr. Jure Gombač (Goran Dekleva)

V naših krogih debata pogosto nanese na vprašanje pekla, če ta obstaja ali ga ni. Ali je ta morda samo ostanek stare teologije, ki je želela vernika držati v strahu, da bi imela nad njim oblast, ali je pekel nekaj aktualnega tudi za sodobnega, vseh spon (in dolžnosti) osvobojenega človeka. Da pekla ni, je po navadi ugotovitev, ki sledi vprašanju Božje dobrote: če je Bog res dober, potem pekla kot kraja večnega pogubljenja ne more dopustiti. Kaj pa če »dobroto« razumemo narobe? Kaj če je tisto, kar se nam zdi nekaj dobrega, v resnici nekaj škodljivega? In če je pekel nekaj, kar človeku pomaga biti (pravilno) dober? Zato ima pekel za nas večji pomen, kot si mislimo, če se ob njem seveda ne sprašujemo, ali je tam ogenj in ali po njem skačejo kosmati peklenščki z rogovi. Pomembno pri tem je razumeti, zakaj pekel kot kraj pogube za človeka mora obstajati, da ga v svojem govoru omenja tudi Jezus, zakaj brez njega pravzaprav ne moremo. Zaradi vzgoje, namreč. Zaradi meja. Takole namreč dandanes pravijo psihologi, ki so uvideli, da permisivna vzgoja ne deluje: da otroci potrebujejo omejitve, da se počutijo varne in zaščitene. Brez meja, brez doslednih pravil so otroci zmedeni. To se zgodi, če starši zamenjajo ljubeče vedenje s popustljivostjo. Razlika je tako v mejah: ljubeča vzgoja postavlja meje, popustljivost pa jih nima. Postavljanje meja torej ni namenjeno kaznovanju. Meje preprosto povedo, kakšne izbire so na voljo. Zato torej človek potrebuje pekel: ker potrebuje meje. Ker je treba vedeti, da vsega pač ne smemo, da so črte, ki jih ne smemo prestopiti, da so stvari, ki imajo za nas tudi hude posledice. Ne samo zaradi morale in etike, tudi zaradi sebe moramo imeti meje, da se ne prekurimo. Zatorej moramo razumeti, kako nekaj škodljivega je za vsakega človeka popustljivost, ki jo imamo tako radi, ker nas drži v udobju. Grožnja s peklom je zato na tem mestu izrazito pedagoške narave: kot izraz ljubeče pozornosti Boga, kot svarilo, da se lahko zgodi nekaj hudega. Lahko se zgodi, predvsem, če ne vemo, da se lahko. Ker je to pravzaprav pekel, hude posledice naše »svobode«, za katere nismo vedeli. Zato: »Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj!« (Mr 9,43) Da bo imel tudi hudič svojo mejo.

Na današnji praznik, dan samostojnosti in enotnosti, se spominjamo razglasitve rezultatov plebiscita pred 34-imi leti, ko je kar 95 odstotkov udeležencev glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Predsednica republike Nataša Pirc Musar ob tem poudarja, da moč naroda ni le v odločitvah iz preteklosti, temveč tudi v enotnosti in dejanjih sedanjosti. V oddaji tudi: - V Evropi porast antisemitizma in antiislamizma - Za zdaj brez potrditve, da je azerbajdžansko letalo strmoglavil ruski iztrelek - Med številnimi božični sejmi vabi tudi tržaški

Med poudarki oddaje še: - V Mojstrani nov dom reševalcev združuje gasilce in gorske reševalce pod eno streho - V Kanalu ob Soči znižali nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, podjetniki in obrtniki umaknili pritožbe - Najopaznejši del razširitve Obrtne cone Trebnje je ureditev krožišča na regionalni cesti proti Mirni - V Idriji šestič podelili certifikate odličnosti v okviru kolektivne blagovne znamke »Idrija izbrano«

Piše Tonja Jelen, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Nekoliko provokativen naslov druge pesniška zbirka pesnice, performerke, slemerke in prevajalke Nine Medved Rodna doba v valu pisanja o materinstvu in celotni problematiki ter predvsem o lepoti se kmalu zlije v pesniške posnetke opazovanja otrok. To je ena izmed tehnično najbolj izpiljenih tem te pesmi. Zdi se, kot da pesnica ves čas zaznava brbotanje otroškega sveta. Ta svet varno prekriva otroška igra, izrisane podobe so anonimne kljub temu pa so blizu – v mestu, na klopci, v parku. Oživljanje drobnih nožic, pajkic ali puhovk je prefinjena pesniška igra, s katero se zlahka potopimo v življenje tako otroških kot mačjih mladičev. Meje med njimi ni in živijo v nekakšni simbiozi. Ob vsem tem vlada posebna pesniška zadržanost, ki bi jo lahko primerjali z distanco. Kakopak, pesniška subjektka to samo opazuje. Ničesar ne želi prestopiti. Preobrat se zgodi, ko pesmi zdrsnejo v subjektkino intimo, prepleteno z dvojino. Pesniški jezik se tu najbolj odpre in valovi: »To drhtavo moško telo ob mojem, / premeti sanj, ki si jih izmenjujeva / kot kunca, ki se igrava na travniku, / ljubezen, ki se nenadoma zravna.« V prvencu Drseči svet je pesnica le redko pisala o erotiki, zdaj pa se ji v nekaterih pesmih prepusti. Povabljeni smo v zemljevid približevanja in sobivanja, skoraj skupnega jaza, hkrati pa še vedno lahko diha vsak posebej. Posebno gonilo za odmike od ljubezni je namreč strah: »Včasih / skozi ena vrata / izstopi ljubezen // in se skozi druga / vselijo strahovi.« V pesmi Najina otroka se pretresljivo odpre nova problematika. V teh pesmih se drobijo najrazličnejša vprašanja o materinstvu in številnih tabuiziranih temah, na primer o mikronasilju v ordinacijah. Kolikokrat lahko vprašanja ali plakati nehote ranijo žensko, zelo jasno ponazarjajo različni motivi. V teh primerih je jezik stvaren, še vedno pa dovolj zamegljen in ne povsem razkrit. Pesmi delujejo kot razmišljanja, dopolnjuje jih avtoričine fotografije, vse skupaj pa deluje kot pesniško-fotografski dnevnik. Nonšalantna primerjava nosečnosti z nošenjem fotoaparata spomni na avtoričine žgečkljive slamovske pesmi. Pri tem naletimo tudi na nekatere zdaj preoblikovane in predelane starejše pesmi. Počasno stopnjevanje v notranji svet je preplavljeno s subjektkinim doživljanjem telesa. Prav te pesmi so vrh zbirke Rodna doba. Premisleki o bolečini, želji in vezi med umom in telesom so jezikovno in slogovno na visoki ravni. Stopnjujejo čustvovanje in niso nič kaj igrivi kot prej pesniški posnetki. Prav tu pesnica dobro uporabi medbesedilnost. V nasprotju s prejšnjim delom je zaznati tudi vpliv feminizma. A rodna doba ni samo želja po otroku – to je tudi avtoričin ustvarjalni proces. Nosečnost je lahko še vse kaj drugega. Kot da avtorica prehaja v bran vsaki poziciji in odločitvi, pri tem pa ni borka, temveč prežeča opazovalka. Pesniška zbirka Nine Medved Rodna doba se napaja iz literature, fotografij, opazovanj in doživljanj. In je tudi poezija o življenju. Gre za delo najrazličnejših pretresov in pogledov v lepoto. Je kot zemljevid notranjih in zunanjih svetov. Ob tem je pomembno, da si dovoli biti krhka: »Gotovo to počne, ker ve, / da se tudi jaz kdaj / kot listnato testo / krušim po življenju.« Kljub temu pa kot glas in misel ostaja močna in precizna. Želi pokrivati svet in vsak drobec, ki ga z verzom in posnetkom ujame na poti. Uspelo.

Bienvenue dans l'épisode 8 du Podcast Mantrailing Addict !

Prepoznavnemu čezmejnemu festivalu Glasbe sveta, ki na gradu Kromberk že od leta 2011 prepleta različne glasbene tradicije in godbe, se letos pridružuje še nov festival Zrcala meje. Z njim želijo odpirati vprašanje dojemanja meje na območju, kjer se stikata, spoznavata in dopolnjujeta dve med seboj povezani mesti. Začenjajo s predstavitvijo pesniške zbirke Onde ribelli pesnika Alessandra Canelle. Mi pa še o festivalu glasbe Richarda Wagnerja v Bayreuthu, ki se ga še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala.

Miha Senčar je direktor komerciale in solastnik v družinskem podjetju Tenzor. Kot predstavnik druge generacije nadaljuje vizijo trajnostnega družinskega podjetja in rezultati njegovega dela se kažejo v preskoku v verigi vrednosti - podjetje se je iz integratorja na področju tehničnega varovanja razvilo v izvajalca, ki ponuja celovite storitve na področju integracije sistemov električnih inštalacij (svetovanje, projektiranje, razvoj, izvedba, servis in vzdrževanje). Kot aktiven član sodeluje v razvoju lastne IoT platforme za integracijo na različnih segmentih (REMS in iEMS). Njegove dolgoletne izkušnje so steber stabilnosti in rasti pri vodenju razvoja poslovanja skupine Tenzor (v Sloveniji, Albaniji, Hrvaški, Kosovu, Makedoniji in Srbiji). Priznanje Mladi manager 2021 zrcali njegov doprinos na nivoju podjetja Tenzor, Skupine Tenzor in slovenskega poslovnega okolja.   Na kratko: Človek besede. Odgovoren. Dober sogovornik. Pozitiven pristop. Rad ima življenje.   Vodje moramo stremeti k temu, da bomo sami, podjetje in člani ekipe vsak dan boljši. Ustvarjati moramo okolje zaupanja, varnosti, kreativnega kaosa in jasnega namena za vsakega. Z veliko mero srčnosti, poštenosti, integritete, odločnosti, poguma in odličnostjo v komunikaciji lahko z opolnomočeno in motivirano ekipo dosežemo tudi navidezno nemogoče cilje. Edina stvar, ki se zagotovo ne bo zgodila, je tista, ki je ne poskusimo. Največja nagrada za managerja pa je, da člani ekipe skozi svoje ustvarjanje rastejo in dosežejo nekaj, v kar so sami dvomili. Ko mi je oče pri 18 letih podaril delež v podjetju in rekel: "Mali, ti si moja penzija," še nisem zares razumel, kaj to pomeni. Danes razumem, da morajo dobri managerji ustvarjati nove managerje, ki bodo lahko nadaljevali neskončno igro. Cilj obeh ustanoviteljev našega 'dvodružinskega' podjetja je preudaren in potrpežljiv razvoj skozi generacije in eden od najpomembnejših ciljev vodstva je pripraviti podjetje na naslednje generacije in naslednje generacije vodij ter članov ekipe.   Ob razglasitvi za mladega managerja leta 2021, je Miha dejal: “To ni nagrada zame, ampak za vseh 110 Tenzorjank in Tenzorjancev, ki v sedmih državah izpolnjujejo trajnostno vizijo podjetja. To je njihovo priznanje.”   Najljubši citat: Simon Sinek: "Neskončno misleči voditelji razumejo, da 'najboljši' ni trajno stanje. Namesto tega si prizadevajo biti 'boljši'. 'Boljši' nakazuje pot nenehnega izboljševanja in daje občutek, da smo povabljeni, da prispevamo svoje talente in energijo za napredek na tej poti." Najljubša knjiga: Adam Grant: Premisli še enkrat, obožuje Simon Sineka, Najljubši hobiji: Jahanje, numizmatika, golf, fitnes Najljubša hrana: Testenine Najljubša aplikacija: Outlook, Viber, WhatsApp Zaključni nauki: ·       Vodje moramo stremeti k temu, da bomo sami, podjetje in člani ekipe vsak dan boljši. ·       Dokler smo živi je vse rešljivo. Bodimo optimistični in konstanto je treba poizkušati nove stvari in spreševati. Če ne vprašaš, ne moreš izvedeti odgovora ·       Izkoristite čas, da naredite nekaj dobrega in nekaj več.

Pretekli teden so v prostorih Inštituta Jožef Stefan na Brinju blizu Domžal pri Ljubljani, kjer že od leta 1966 deluje eksperimentalni jedrski reaktor Triga, slovesno prerezali trak nove naprave KATANA. Gre za poimenovanje po ikoničnem japonskem meču, ki označuje dejansko in simbolno lastnost te nove "zanke za aktivacijo vode", ki "reže meje med fisijo in fuzijo", torej med zlivanjem težjih jeder v lažja (fisija v jedrski elektrarni npr.) in fuzijo, procesom zlivanja lažjih jeder v težja - kar se že milijarde let dogaja na "našem" Soncu, središču domače galaksije. Gre za dolgoletno sodelovanje IJS v projektu fuzijskega reaktorja ITER, ki ga gradijo v južni Franciji. Takšne reaktorje imenujejo TOKAMAK, in jih hladijo z vodo. Ko ta pride v stik z visokoenergijskimi nevtroni iz plazme reaktorja, se slednji absorbirajo v jedrih atomov kisika, kar ustvari radioaktivno obliko dušika. Slednji je radioaktiven, in v slabi minuti razpade, ob tem pa sprosti žarke gama visokih energij. To kratkotrajno sevanje je velik izziv za vodni hladilni sistem. Zato v okviru konzorcija EUROFUSION razvijajo orodja za simulacijo in izračun ravni sevanja okoli tako aktivirane vode. KATANA je torej zaprta zanka za aktivacijo vode, ki služi kot stabilen vir nevtronov in žarkov gama visokih energij. Takšnih eksperimentalnih naprav doslej še ni bilo, KATANO pa je v celoti v zadnjih treh letih izdelala ekipa, ki jo je koordiniral in vodil prof.dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko - F8. Po slovesnem dejanskem zagonu Katane – kjer sta bila navzoča tudi programski direktor EUROFUSION prof.dr. Ambrogio Fasoli in dr. Xavier Litaudon, vodja evropskih raziskav za obratovanje fuzijskega reaktorja ITER – je Luka Snoj opisal vlogo te naprave v razvoju tehnologij za bodoči fuzijski reaktor ITER v južni Franciji. FOTO: Tik pred rezanjem traku ob napravi KATANA stojijo, z leve, v beli halji Luka Snoj, v modrih haljah pa proti desni, A. Fasoli in X. Litaudon VIR: Goran Tenze, Program Ars

Dans cet épisode , je réponds à une question inspirante posée par une abonnée sur Instagram : "Comment se remplir d'amour ?" Cette question m'a permis de faire un retour en arrière, d'évaluer mon parcours et de me célébrer pour les progrès accomplis intérieurement. Plutôt que de vous donner une recette magique, je partage mon expérience personnelle en espérant que cela vous parle et vous inspire à trouver des méthodes qui vous conviennent.Les points forts de cet épisode: 01:06 - Retour sur le chemin parcouru 01:23 - Introduction à l'amour de soi 01:44 - Premier choc face à la question 02:22 - Recherche de validation extérieure 03:08 - Conséquences des relations toxiques 05:02 - Dépendance à la validation externe 06:15 - Transition vers l'amour de soi 06:42 - Ralentir pour se recentrer07:41 - Accompagnement et introspection08:02 - Importance de l'égoïsme sain 08:20 - Réévaluation des relations 09:02 - Engagement envers soi-mêmeJe vous invite à écouter cet épisode pour découvrir mon parcours et peut-être y trouver des pistes pour votre propre chemin vers l'amour de soi.

Martin Ladika je kantavtor, ki nastopa od zapora do kavča. Živi na hrvaški strani obmejne reke Kolpe. Razmišlja o žicah, mejah, Evropi, naravi … V preddverju zagrebškega džezovskega kluba pripoveduje in prepeva nekoliko drugačno zgodbo, ki je realistična in optimistična hkrati, pa tudi šaljiva in hipijevska. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.

Bienvenue dans l'épisode 3 du Podcast Mantrailing Addict !

Tovrstno goriško združenje se ponaša z evropsko prestolnico kulture, ki jo bosta prihodnje leto skupaj pripravili Nova Gorica in Gorica. Zanima nas, kakšne priložnosti ta projekt (EPK Go2025) prinaša mladim, koliko so vključeni vanj in kaj pričakujejo. O tem so razpravljali tudi na Forumu idej.  Fakultete na Reki krepijo sodelovanje z ljubljansko univerzo. Zanimanje za študij slovenščine je vse večje, zato ga skušajo še okrepiti in tako usposobiti tudi več učiteljev slovenščine na Hrvaškem. Teh namreč primanjkuje. Toda to so, pravi dr. Klemen Lah, sladke skrbi. K razvoju porabske literature pomembno prispevata knjižna zbirka Med Rabo in Muro in literat Štefan Kardoš. Njegov roman Stric Geza pripoveduje je najnovejše delo, ki je izšlo v tej zbirki, pri kateri sodeluje tudi Zveza Slovencev na Madžarskem. Povabimo pa vas tudi na razstavo del koroškega slovenskega umetnika Karla Vouka Skrito in razkrito, ki je na ogled v Ljubljani. Foto(zajem zaslona): Forum idej   

Mag. Ladeja Godina Košir je ustanoviteljica in direktorica Inštituta za krožno gospodarstvo - Circular change. Inštitut s svojim delom sodeluje pri oblikovanju edinstvenih rešitev za kožni prehod z različnimi vladami in organizacijami po svetu, z majhnimi in večjimi podjetji, poseben poudarek pa namenja izobraževanju in osveščanju posameznikov in posameznic pri iskanju načinov za bolj trajnosten življenjski slog. V epizodi govoriva o izzivih, kako nam gre kot družbi na področju trajnostnega razvoja, o pomenu volitev, osveščanja in izobraževanja. Ladejino delo lahko spremljate prek spletne strani in LinkedIna. Svoj ogljični odtis si lahko izračunate na PSLifstyle platformi, kjer boste ob rezultatih prejeli tudi 100 nasvetov za bolj trajnostni življensjki slog. Zapis epizode, ki vključuje iztočnice in vire iz pogovora, je na voljo na: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda210 *** Če imaš ali poznaš zanimivo podjetniško zgodbo, ki jo želiš predstaviti na podcastu Lovim ravnotežje, imaš vprašanje ali komentar se mi lahko oglasiš na ⁠⁠⁠info@ninagaspari.com

Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk. Pestra kulturna dejavnost koroških Slovencev je na ogled tudi v Ljubljani, kjer so se z odprtjem razstave likovnih del Vincenca Gotthardta v galeriji Družina začeli letošnji Koroški kulturni dnevi. Kaj prinašajo? Tradicionalna revija Koroška poje v nedeljo v Celovcu bo posebej mladostna, saj bodo nastopili zgolj mladinski pevski sestavi, pravi Martin Kuchling, poslovodja Krščanske kulturne zveze. Na Proseku pa so se ob dnevu žena z razstavo poklonili »rožnarcam«, sovaščankam, ki so si kruh služile s prodajo rož v bližnjem Trstu in s svojo podjetnostjo krepile samozavest celotne narodne skupnosti. Foto: delo Vincenca Gotthardta   

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.CERN povezuje več kot 15 000 znanstvenikov iz vsega sveta, tudi Slovence. Prav ta teden se je sicer v Sloveniji mudila strokovna skupina Cerna, ki je preverjala, ali naša država izpolnjuje ključne kriterije za polnopravno članstvo v tej ugledni mednarodni organizaciji. Kot so sporočili iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, naj bi slovenska zastava predvidoma zaplapolala v Cernu v začetku prihodnjega leta. Sogovorniki: Dr. Tadej Novak, Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Novi Gorici (projekt SMASH) Dr. Andrej Gorišek, Inštitut Jožef Stefan Dr. Anja Kranjc Horvat, Science Gateway Center, CERN Dr. Michael Doser, Tovarna antimaterije, CERN Charlotte Lindberg Warakaulle, direktorica za mednarodne odnose v CERN-u Dr. Simone Campana, Podatkovni center, CERN Dr. Markus Zerleuth, Large Magnet Facility, CERN Rende Steerenberg, Kontrolni center v CERN-u Na kratko sodelujejo tudi novinarji in komunikatorji znanosti Saša Novak, Mojca Delač, Saša Senica, Maja Čakarić, Sašo Dolenc in Goran Dekleva. Hvala Znanosti na cesti za organizacijo ekskurzije. Vodenje po CERN-u: dr. Anja Kranjc Horvat, dr. Andrej Gorišek in dr. Tadej Novak. Pomoč pri posnetkih: Mojca Delač.

Vsakodnevno se srečujemo z različnimi mejami, tako vidnimi kot tudi nevidnimi. Pravzaprav pa je meja nekaj, kar človeka spremlja skozi vso zgodovino. V pogovoru, ki je nastal v rednem mesečnem sodelovanju 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, tokrat razmišljamo, kakšen vpliv so imele meje na ljudi v slovenskem in evropskem prostoru, kako danes meje vplivajo nanje v krajih, ki so z njo neločljivo povezani, in ali se bodo v prihodnje še spreminjale. V pogovoru sodelujejo red. prof. dr. Marta Verginella, zgodovinarka, zaposlena na ljubljanski Filozofski fakulteti, izr. prof. dr. Peter Mikša, zgodovinar, zaposlen na ljubljanski Filozofski fakulteti, mag. Roman Roblek, pravnik, strokovni svetovalec pri Slovenskem informacijskem centru v Celovcu. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta. Foto: RTV SLO

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.V Mestni galeriji Nova Gorica je od prejšnjega tedna na ogled razstava slik Alessandre Lazzaris v projektu MEJE / za vsakim obzorjem je vedno drugo obzorje. Projekt spodbuja razmislek o pomenu meje, obzorja, posledično pa k razmišljanju o usodi Evrope in celotnega človeštva, o spopadih, ki smo jim priča, o kulturi, razumljeni kot orodje, primerno za približevanje stališč in opevanje razlik. V Rimu pa so minuli vikend odprli nov arheološki park in v njem muzej, kjer hranijo fragmente največjega zemljevida antičnega mesta, izdelanega v 3. stoletju.  

V običajnem svetu ima vsaka stvar svojo temperaturo; od ekstremov kakih eksplozij supernov pri približno 100 milijardah Kelvinov tja do 0 Kelvinov pri - 273,15 stopinj Celzija na drugem koncu lestvice. Izkušnje - in podatki - nam tudi kažejo, da se temperatura različnih snovi sčasoma izenači, vroč čaj se pozimi zunaj čisto prehitro shladi, tako kot se poleti osvežilna pijača naglo segreje in se led v njej, ki ta proces nekoliko upočasnjuje, prej ali slej stopi. Za razliko od običajnega sveta v kvantnem svetu vladajo zelo drugačna pravila. Kvantni delec je lahko na več koncih hkrati; prepleteni delci vedno vejo, v kakšnem spinskem stanju je njihov prepleteni dvojček, čeprav so vmes velike razdalje, pa načeloma nič ne potuje hitreje od svetlobe. Ampak, ali je tudi možno, da neka kvantna snov sploh ne bi imela temperature? In če je temu tako, kaj je za to potrebno oziroma v kakšnih pogojih se to lahko zgodi? To so vprašanja, s katerimi se ukvarja izr. prof. dr. Lev Vidmar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan, ki je za svoj projekt Meje kvantnega kaosa prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev samostojne raziskovalne poti, t. i. Consolidator Grant.

Knjiga Lovim svoje ravnotežje do 8. 12. 2023 po znižani prednaročniški ceni: https://ninagaspari.com/products/knjiga Hvala za tvojo podporo! ❤️ ----- V 199. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim drugi del pogovorov z navdihujočimi slovenskimi podjetnicami, ki s svojim delom premikajo meje. V epizodi ti predstavljam: Čeberol'co, ki ustvarja naravno alternativo folijam, ki ohranjajo svežino hrane, Lisica in bober, ki oblikuje otroška prikupna oblačila, Loomp, ki v trži personalizirane izdelke za pse in mačke, izdelke in programe Za ljubezen, ki partnerjem pomagajo krepiti in ohranjati zdrav odnos, Kookidi, naročniške pakete za otroke do treh let starosti in Atelje Q, ki nas razvaja z dišečimi cimetovimi rolicami. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, prek katerih lahko spoznaš, slediš ter z naročili, nakupi ali obiski podpreš njihovo podjetniško ustvarjanje. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda199 Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

AIDEA knjiga je izšla... Hvala iz srca, če se odločiš za podporo temu projektu z nakupom knjige AIDEA! https://aidea-knjiga.com/   Prijava za snemanje podkasta Dialog:  https://aidea.si/live-dialog-prijava    ============================= Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje.  Teme DIALOGA 43: Zmenkarije Andrejeva ljubezenska razmerja Pijača in zabave Moški in ženski pogledi na partnerske odnose Kaj povemo partnerju, a ne mislimo resno Predstave in izkušnje s seksom Razgaljene fotografije v zasebnih sporočilih Pornografske vsebine za ženske in moške Sextapes Starševstvo Šolanje od doma in primerjava šolskih sistemov Kdaj in zakaj imeti otroke ter koliko jih imeti? Biti samohranilec/samohranilka Meje, ki jih postavljamo v partnerskem odnosu Podjetništvo, postavljanje osebnih mej in izgorelost Razvoj kariere in menjava zaposlitve Mnenje o podkastih Aidea in Dialog Napadi anksioznosti Izid knjige Aidea

Na Jesenicah se s komedijo domačega gledališča Toneta Čufarja Kajmak in marmelada začenjajo Čufarjevi dnevi, 36. festival slovenskega ljubiteljskega gledališča. Produkcija ljubiteljskih gledališč je letos znova bogata. Na festival se je prijavilo kar 25 odraslih in šest mladinskih predstav, dvignila pa se je tudi sama kakovost predstav. V oddaji tudi o premieri črne komedije Arzénik in stare čipke, ki bo drevi v Mestnem gledališču ljubljanskem. Predstava je leta napovedovala grozote 2. svetovne vojne. Na sporedu 1. programa pa bo nocoj radijska igra s temo spolnega nasilja z naslovom Proge. Izpovedi žrtev spolnega nadlegovanja, ki jih je v dramskem besedilu ustvarila Helena Šukljan, so uprizorili pred srednješolskim občinstvom Avdiofestivala Radia Slovenija. Dijaki so pred tem spremljali tudi okroglo mizo Spregovorimo o nasilju.

Janja Lap pri nas ni tako znano ime, a bi moralo biti, saj je spregledana oblikovalka premikala meje. Vsake naloge se je lotila premišljeno in se odzvala na specifične zahteve. Pa naj je šlo za steklene izdelke, po katerih je najbolj znana, vojaške in medicinske naprave, ki jih je oblikovala za tovarno Iskra, ali pa za oblikovanje posod za bolnišnično prehrano v Veliki Britaniji, kjer je uvidela, da je nujno preučiti proces priprave hrane. Raznolikost njenega delovanja je izjemna, še bolj pa vsakokratna poglobljenost njenega pristopa. Njeno delo je zdaj predstavljeno v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Zakaj je vaza podobna hiši, kot je naslov razstave, med drugim razložita kustosinji Barbara Predan in Špela Šubic, vprašamo pa se tudi, kaj je tisto, kar vsa ta njena zanimanja druži in tudi – kaj kot družba izgubljamo zaradi spregledanosti ustvarjalk, kot je Janja Lap? Foto: FB stran MAO

Koprski trg ob glavnem ribiškem pomolu je predvsem veliko parkirišče z edinstvenim pogledom na morje. Ob mini parku s kotičkom za igrala pa izstopa znameniti rdeči kiosk K67 slovenskega arhitekta in oblikovalca Saše Mächtiga. Na to točko mestnega jedra so ga pred dobrima dvema letoma na pobudo kolektiva Avtomatik delovišče ter v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran postavili z jasnim namenom: Koprčane in širšo javnost ozavestiti, kako pomembno je za kakovost življenja urejanje zelenih in skupnostnih prostorov v mestnem jedru. Ob zaključku projekta začasne uporabe Ukmarjevega trga, z naslovom NORpark.ing, je Lea Širok k pogovoru povabila arhitekta in soustanovitelja Avtomatik delovišča Boštjana Bugariča.

V 193. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim navdihujoče slovenske podjetnice, ki s svojim delom premikajo meje. V epizodi ti predstavljam: Beesmetic, ki ustvarja medeno kozmetiko, Rainys, ki oblikuje otroške hlače za brezskrbno igro v naravi, platformo Razturi na maturi, ki mladim pomaga pri učenju različnih srednješolskih predmetov, pa novo zabavno Bungee vadbo, ob kateri krepimo tudi smejalne mišice in projekt Word Me, ki krepi psihosocialno podporo v obporodnem obdobju za oba partnerja in bodoča starša. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, prek katerih lahko spoznaš, slediš ter z naročili, nakupi ali obiski podpreš njihovo podjetniško ustvarjanje. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda193 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Slovenija bo v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in povečane teroristične nevarnosti v soboto uvedla začasni nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. Notranji minister Boštjan Poklukar ob tem zagotavlja, da bodo ukrepe prilagajali ljudem, ki živijo ob meji. Nadzor bo potekal najmanj 10 dni, prehajanje meje bo omogočeno le na določenih prehodih. Drugi poudarki oddaje: - Gospodinjstva bodo elektriko tudi prihodnje leto plačevala po nižji ceni. - Diplomatska prizadevanja za dostavo humanitarne pomoči v Gazo doslej neuspešna. - Nagrada Saharov za svobodo misli posthumno Mahsi Amini in iranskemu protestnemu gibanju za pravice žensk.

V zadnjem nagovoru o stanju v Evropski uniji v tem mandatu je predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen precejšnjo pozornost namenila gospodarstvu in nadaljevanju vlaganj v zelene tehnologije. Ob ohlajanju svetovnega gospodarstva države iščejo rešitve za krepitev rasti, Komisiji bo pri snovanju načrta pomagal nekdanji šef evropske centralne banke Mario Draghi. Je to prava odločitev ob upoštevanju dejstva, da so naravni viri na planetu omejeni, da število prebivalcev še narašča in je zato vse težje omogočiti spodobno življenje in ustrezno kakovost javnih storitev, in sicer ob čim manjšem povzročanju okoljske škode? Ideja, da moramo namesto gospodarske rasti v ospredje postaviti povsem druga merila, kot so kakovost življenja, zadovoljstvo, tudi sreča, ima vse več privržencev. Številni tudi poudarjajo, da se moramo načrtno lotiti odrastí, sicer tvegamo, da se bo ta zgodila nenačrtovano in nam zaradi svoje nepredvidljivosti povzročila velike težave.

Vodna ujma je marsikje preoblikovala ali odnesla dele zazidljivih in pozidanih zemljišč. Ali je v takem primeru potrebna nova izmera in vpis spremembe v zemljiško knjigo? Če je povodenj odnesla mejnike, ali novonastala situacija pomeni stanje neurejene meje? Kdo je dolžan sanirati poškodovano služnostno pot: služnostni upravičenec ali lastnik zemljišča? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar. Pokličite med oddajo ali zapišite vprašanje na spletni strani prvi.rtvslo.si. Odgovori po deveti, na Prvem.

Ime tedna je Alenka Artnik, slovenska potapljačica, ki že več let premika meje mogočega. Na tekmovanju v potapljanju na vdih Vertical Blue na Bahamih je prejšnji teden v disciplini z dvojno plavutjo najprej postavila državni rekord, nato pa še v razmaku nekaj dni dva svetovna. Nazadnje se je potopila kar 111 metrov globoko. Alenka Artnik je bila tudi nedeljska gostja. Spregovorila je o skrivnostih potapljanja na vdih, meditaciji, usodi, olimpijskih igrah, resničnih izzivih. Tudi o snemanju dokumentarnega filma za mrežo Netflix in o tem, da si v prihodnosti vseeno predstavlja družino z otročki, ki tekajo po plaži. Ob potapljaškem centru, seveda. Priporočamo. Poslušaj tukaj. Kandidata sta še bila:  Vida Groznik, vodja organizacijskega odbora prve Evropske poletne šole umetne inteligence, ki je potekala v Ljubljani. Več kot 60 vrhunskih strokovnjakov iz najuglednejših univerz sveta in tehnoloških podjetij je o jezikovnih modelih, strojnem učenju in drugih aktualnih temah, povezanih z umetno inteligenco, svoja dognanja predstavljajo več kot 570 udeležencem z vsega sveta. Leon Novak, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji, ki že od začetka vojne na različne načine pomaga Ukrajini in njenim prebivalcem. Prejšnji teden je že tretjič letos, tokrat v oblegano Odeso, sam odpeljal kombi z zdravili, gasilsko opremo ter higienskimi in invalidskimi pripomočki, saj ne želi drugih izpostavljati nevarnostim na vojnem območju.

Na dan upora proti okupatorju bo ljubljanski Cankarjev dom gostil kar lepo število Slovencev iz Italije – ob 50 letnici bo svoj koncert imel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Za Slovenci v Italiji je pester politični april. Na začetku meseca so namreč v Furlaniji Julijski krajini potekale deželne volitve. V deželnem parlamentu bo odslej narodno skupnost zastopal zgolj še en poslanec – kaj to pomeni za manjšino? Kaj prinaša projekt Severno jadranske vodikove doline za katero so Slovenija, Hrvaška in dežela Furlanija Julijska krajina prejeli 25 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev?

Meje v Železni Kapli, Kortah, Solčavi, Tržiču, Lomu pod Storžičem in na Jezerskem so se ves čas spreminjale, s tem pa tudi zakoni in predpisi o čezmejnem prenašanju blaga. To pa ni odvrnilo ljudi od ilegalnega prehajanja meje, s katerim so si zagotovili dobrine za vsakdanje življenje. Te aktivnosti imenujemo tihotapljenje ali »švercanje«. Vse to so predstavili na dvojezični razstavi z naslovom Tihotapljenje čez Karavanke, ki je ob stoti obletnici koroškega plebiscita nastala v sklopu projekta CarintiJA 2020. V čezmejnem projektu so poleg Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« iz Železne Kaple sodelovali še Center Rinka iz Solčave, KUD Jezersko in Tržiški muzej. Po opravljeni etnološki terenski raziskavi je razstavo pripravila Irena Destovnik, diplomirana etnologinja in sociologinja kulture, samostojna ustvarjalka na področju kulture – kustosinja, ki je bila do lanskega februarja skoraj poltretje desetletje stalna zunanja sodelavka Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Več o tihotapljenju čez Karavanke pa v oddaji Sledi časa avtorja Milana Trobiča.

V Bruslju je večina pogovorov in odločitev še vedno povezana z vojno v Ukrajini. Od širitve Nata na Finsko in morda tudi Švedsko do izvoza ukrajinskega žita v Evropsko unijo. Dopisnik Igor Jurič razmišlja o premikih v Bruslju, eden od njih je zagotovo širitev NATA. Še ne leto dni je minilo od Finske odločitve, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu, v začetku tega meseca pa je postala polnopravna članica. Vstop Finske pomeni tudi, da je zaveznišvo podvojilo dolžino meje med Natom in Rusijo na 1300 kilometrov.

V Labirintih sveta smo naslovili slovensko-hrvaške odnose, ki so po trditvah obeh premierov zelo dobri. Golob in Plenković sta se na Brdu posvetila energetiki, gospodarstvu in upravljanju migracij, mejno vprašanje sta pustila ob strani. Finska se je znašla tik pred vrati zveze Nato, Švedska ostaja nekaj korakov za njo. V Labirintih sveta pa tudi o kaotičnih razmerah v Izraelu, kjer je premier Netanjahu po silovitem nasprotovanju javnosti začasno zaustavil sporno pravosodno reformo.

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani smo spregovorile o položaju ustvarjalk v kulturi in umetnosti. Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je gostila gledališki igralki Ivo Babić in Niko Rozman, ki sta odprto spregovorili o spolnem nasilju, diskriminaciji in stereotipnih vlogah, ki jih igrajo ženske v gledališču ter na filmskem platnu in o patriarhatu, ki tako kot od vseh tudi od žensk, ki delujejo na področju kulture zahteva nenehno prilagajanje in podrejenost. V zvezi s tematiko obravnavano v podkastu, lahko pišete na tita.mayer@rtvslo.si Iva Babić Nika Rozman Tita Mayer So razkriti primeri spolnega nadlegovanja le vrh ledene gore? Preprečevanje spolnega nasilja v akademski sferi Nasilje v delovnem okolju Nasilje je vedno izbira Pet let po gibanju #MeToo Spolnega nasilja ne prijavljajo niti ljudje, ki bi to morali po službeni dolžnosti Spolno nasilje - zakaj molčimo? Enakost spolov v kulturi "Spolno nadlegovanje je seksualiziranje odnosa, je nedvoumno, jasno in povsod enako preverljivo" "Meje so popolnoma jasne - moški vedo kaj je spolna zloraba"  

Kako na omejenem planetu, na katerem število človeških prebivalcev še kar vztrajno narašča, ljudem omogočiti spodobno življenje in ustrezno kakovost javnih storitev ob hkratnem zagotavljanju trajnostnih vidikov, to je ob upoštevanju, da so naravni viri omejeni, in ob kar najmanjšem povzročanju okoljske škode? Ideja, da moramo namesto gospodarske rasti v ospredje postaviti povsem druga merila, kot so kakovost življenja, zadovoljstvo, tudi sreča, ima vse več privržencev. Številni tudi poudarjajo, da se moramo načrtno lotiti odrastí, sicer tvegamo, da se bo ta zgodila nenačrtovano in nam zaradi svoje nepredvidljivosti povzročila velike težave.

Drugi poudarki iz oddaje: -Kmete skrbi strateški načrt skupne kmetijske politike za prihodnja štiri leta, v oddaji zgodba enega od največjih govedorejcev pri nas, -kako jim je v Mariboru uspelo zmanjšati porabo embalaže, -center za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu bo letos praznoval 70 let delovanja.

Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic Osnovna preiskava pri sumu na pljučnico je slikanje z rentgenom. »Večina pljučnic se popolnoma pozdravi v dveh tednih. Pljučnico, ki pa ne gre nazaj, je treba spremljati in slikati večkrat,« pravi radiolog mag. Igor Požek, ki vodi Radiološki oddelek Klinike Golnik. Nekatere pljučnice pustijo na pljučih trajne sledi, nekaterih pa na sliki še ni, čeprav klinični znaki že kažejo na vnetje. Kakšna je rentgenska slika tipične pljučnice? Katere pljučnice so najpogostejše v zimskih mesecih? Kakšne posledice na pljučih pusti covid? V Ultrazvoku na vprašanja Iztoka Konca odgovarja radiolog Igor Požek s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik. Primer pljučnice v desnem spodnjem režnju, ki je vidna kot homogena zgostitev, ki zabriše normalno vidne žile in ima na stranskem posnetku trikotno obliko. Meje pljučnice označujejo puščice.

Na predvečer praznika Kristusa, Kralja vesolja, ko se končuje tudi cerkveno leto in ko svetovna Katoliška cerkev praznuje svetovni dan mladih, je v Novi Gorici potekalo prvo srečanje mladih vernic in vernikov Katoliške cerkve z obeh strani italijansko-slovenske državne meje. Namenjeno je bilo njihovemu spoznavanju, skupni molitvi in sveti maši, ki sta jo darovala goriški in koprski škof. Želja organizatorjev je, da bi tovrstno srečanje mladih postalo tradicionalno in da bi bilo tudi del praznovanja evropske prestolnice kulture, to bosta namreč obe Gorici v letu 2025. Vsebino novogoriškega srečanja mladih katoličanov in priprave na svetovno srečanje mladih v Lizboni na Portugalskem, udeležili se ga bodo tudi številni mladi iz Slovenije, predstavlja duhovnik koprske škofije, pristojen za pastoralo mladih v škofiji, in šolski kaplan na Škofijski gimnaziji Vipava Primož Erjavec.

Zgodovinarka dr. Marta Verginella je s knjigo Ženske in meje (s podnaslovom Med preteklostjo in koronavirusom, objavljeno pri Založbi Univerze v Ljubljani, prevedel jo je Mišo Renko) napisala hkrati berljivo pričevanjsko in zgodovinsko delo. O izkušnji zaprtja meja na začetku epidemije in drugih nepredvidljivih situacij piše avtorica, ki je bila ob njenem izbruhu v tujini. Kar je bilo dan pred epidemijo nekaj najbolj vsakdanjega, je postalo kmalu po njej precejšnja neznanka, tako tudi prečkanje meja. Od tu do analize pomena meja v usodi žensk, predvsem žensk, ki so nekoč redno prestopale mejo, je samo še korak, in avtorica ga seveda napravi. Tako svojo osebno izkušnjo prečkanja meja dopolni s predstavitvijo usod žensk, ki so v preteklosti prečkale predvsem mejo med Jugoslavijo in Italijo, ki so odpotovale čez več meja v Egipt ali ki so bežale med prvo svetovno vojno z mejnega področja med Avstro-Ogrsko in Italijo na vzhod, po njej pa v Kraljevino Jugoslavijo, vse do Malega Trsta (kot so nekateri v tistih letih pravili Mariboru). Pogovor Marka Golje z avtorico je tako spominjanje na epidemijo, njen komentar, predvsem pa možnost za seznanitev z manj znanimi stranmi zgodovine. Nikar ne zamudite.

Da so meje našega jezika meje našega sveta, velja v primeru eksonimov dobesedno. Pred leti Moldavija ni želela podpisati sporazuma s Slovenijo, ker je vztrajala, da se ime države v sporazumu zapiše Moldova in ne Moldavija. Na primeru določanja slovensko-hrvaške meje je hrvaška stran vztrajala pri preimenovanju Piranskega zaliva v Savudrijsko uvalo oziroma valo. Turčija pa po novem zahteva, da se v mednarodnih pogodbah uporablja turški zapis države Turkiye. Reševanju podobnih primerov je bilo namenjeno mednarodno srečanje Delovne skupine za eksonime in Delovne skupine za toponimsko terminologijo OZN, ki ga je v Ljubljani pripravil Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. O najtrših orehih, s katerimi so se srečali strokovnjaki, smo se pogovarjali z dr. Matjažem Geršičem, namestnikom predstojnika geografskega inštituta. Vir fotografije: Pixabay.

Parada ob dnevu ruske mornarice in nova pomorska doktrina sta danes osrednji temi ruskih medijev. V petek se bosta po zgolj 13-tih dnevih spet srečala Putin in Erdogan, skrhani odnosi na Zemlji se poznajo tudi v vesolju, Rusi zapuščajo Mednarodno vesoljsko postajo.

Drugi poudarki oddaje: Za ohranitev tradicionalne rabe kmetijskih površin na gorskih območjih na Dovški Babi omejili vstop za avtomobile in gorske kolesarje V Centru domače in umetnostne obrti v Slovenski Bistrici so predstavili osnutek Zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva Trboveljski občinski svet sprejel usklajen predlog za pokrivanje izgube komunale Trbovlje S festivalom Soča Outdoor se na Tolminskem začenja festivalsko dogajanje; raznovrstno festivalsko poletje tudi na Celjskem

Od nenehnega premikanja meja možnega do končne meje planeta. Vmes pa množica različnih meja – političnih, družbenih in ekonomskih –, ki določajo naša življenja. Meje v glavi, meje jezika, meje znanega, dovoljenega, pa geografske meje, meje skupnosti, kulture, državne meje, meje planeta. Meje so nedvomno zelo raznotere. Kako jih v določenem zgodovinskem trenutku razumemo, kje jih postavljamo in kakšen je naš odnos do njih, v pomembni meri oblikuje tako naš svet danes kot tudi to, kakšne prihodnosti si znamo zamišljati. Kako nas meje določajo in kakšne so meje, ki nas danes obkrožajo so v Intelekti razmišljali zgodovinarka prof. dr. Marta Verginella s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki se je mejam posvetila tudi v sveži knjigi Ženske in meje med preteklostjo in koronavirusom ter antropologa izr. prof. dr. Miha Kozorog s Filozofske fakultete UL in ZRC SAZU ter doc. dr. Tatiana Bajuk Senčar z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ter Nove univerze, ki sta o meja pisala v knjigi Meje. Antropološki uvidi.  

Val 202, drugi program Radia Slovenija je že pol stoletja najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in ruši družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Gostje: - Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202, - Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, - dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, - Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.Začenjamo praznični teden ob 50. rojstnem dnevu Vala 202Val 202, drugi program Radia Slovenija, je že pol stoletja med najbolj poslušanimi radijskimi postajami v Sloveniji. Je bolj sproščen od Prvega programa in programa Ars, že od svojega začetka pa premika meje in presega družbene tabuje. Odpiral je težka družbena vprašanja, uvajal nove medijske pristope in sodobne tehnologije. Ob tem je vseskozi ohranjal zaupanje poslušalcev. Kakšna je bila vloga Vala 202 na področju razvoja kulturne pluralnosti, civilne družbe in demokratizacije? Kako je prispeval k utrjevanju slovenske medijske profesionalnosti? Kako se zdaj spoprijema s sodobnimi družbenimi, medijskimi in, nenazadnje, tehnološkimi izzivi? O vsem tem ob 50. rojstnem dnevu Vala 202 voditelj Aleš Kocjan s sogovorniki. Gostje: – Mija Škrabec Arbanas, dolgoletna novinarka in urednica Vala 202, – Nejc Jemec, odgovorni urednik Vala 202, – dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede, – Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.

Te dni sta se sestala slovenska zunanja ministrica in avstrijski zunanji minister. Malo sta poklepetala in med običajnimi frazami je nova slovenska zunanja ministrica rutinsko protestirala zaradi avstrijskega nadzora na slovensko-avstrijski meji. Ta obstaja zdaj že dobrih sedem let in nič ne kaže, da bodo evropske notranje meje, ki so v nasprotju z evropsko zakonodajo, v bližnji prihodnosti padle. Ob najrazličnejših komentarjih, ki jih stanje na slovensko-avstrijski meji vsakodnevno sproža, naj vas spomnimo, da je dobro ob meji živeti, če hočeš stanje ob meji komentirati; tako da ima v tem primeru naša skromna oddaja primerjalno prednost.

Pomemben del Vala 202 je vse od njegovih začetkov športno uredništvo, ki poslušalcem ni prenašalo le strogo športnih dogodkov, pač pa skrbelo tudi za – kot so včasih temu rekli – telesno kulturo in nemalokrat močno prispevalo k dviganju narodne zavesti. Zaščitni znak uredništva pa so bili tudi različni domiselni projekti, s katerimi je poskrbelo za premikanje meja mogočega v slovenski radijski krajini. Vse to pa ne bi bilo možno brez izjemne tehnične podpore. Nekaj najpomembnejših projektov bo predstavil Matej Hrastar.

https://www.casnik.si/vladanje-v-resnici-ne-omogoca-svobode/V zadnjih tednih se veliko govori in piše o svobodi (predvsem z veliko začetnico). Več kot očitno je, da je bilo ime stranke izbrano marketinško, da bi že samo po sebi kazalo na cilj, ki ga želi stranka doseči. Zdaj jim je uspelo. Dobili so mandat za vladanje.Ko vladaš, v resnici ne omogočaš svobode. Vladati pomeni sprejemati zakone, postavljati pravila. In vsako pravilo, vsak zakon je v bistvu omejujoč. To je seveda prav, saj sicer ne bi potrebovali institucije, kot je država. Meje so potrebne, da ne vlada kaos. Da živimo v okvirih, ki naj bi omogočali mirno sobivanje vsem.

Ruska vojska razširja svojo invazijo v Ukrajini tudi na zahod države. Davišnji letalski napadi na vojaško bazo v neposredni bližini Poljske so zahtevali več deset žrtev. Kijev se medtem tudi s kopičenjem zalog hrane pripravlja na podobno blokado kot jo ruske sile izvajajo na Mariupolj. Danes poskušajo tja znova dostaviti humanitarno pomoč, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Drugi poudarki oddaje: - Na letalniku, ki je strmoglavil v Zagrebu, našli dele letalske bombe - Za neevropske turiste je vojna v Ukrajini vojna v Evropi - Pogačar znova kralj dveh mórij, Kranjec na Vitrancu tudi danes 10-ti

Ma tête n'est plus, bête non plus in Poésies Nocturnes (2020)Illustration : Xabier Moingeon - https://xabiermoingeon.wordpress.comJe ne travaille plusJe n'écris plusJe ne crée plusJe sombre dans la mélancolie intra-cellulaire de mon corps, l'espace interne que je côtoie et caresse depuis l'enfance pour explorer la petite fille qui ne m'effraie plusJe ne lis plusJe ne réfléchis plusJe ne pense plusJe suis sortie de ma bêtise et de mon incapacité à être, à dire, à faire, à montrer, car je n'existe plusJe n'aime plus, Je n'éprouve plusJe ne souffre plusJe plonge la tête dans le pot de graisse qui me tapisse les entrailles pour fondre à l'intérieur de moi-mêmeJe ne partage plusJe n'écoute plusJe n'entends plusJe regarde le ciel de mes pieds en espérant toujours que ce monde intérieur s'écoulera en sens inverse, me remontera à la surface pour me réaliserMa tête n'est plusBête non plus