Podcasts about Vrata

Piše Blaž Kavšek, bere Igor Velše. Zbirka esejev Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja je velikanska knjiga z ogromnim zvrstnim razponom. Čeprav gre, kot piše v podnaslovu, za »osebno- in literarnozgodovinske eseje«, teksti izrazito preizkušajo fleksibilnost te že izvorno fleksibilne polliterarne zvrsti. Dvainštirideset esejev, ki so obenem refleksije, pesmi, zgodbe, nekrologi in celo avtonomne literarnovedne študije, je razdeljenih v osem tematskih sklopov. Zaradi dolžine zbirke je smiselno predvidevati, da jo bo večina bralcev brala po koščkih, zaradi premišljene in elegantne strukture pa jo bodo lahko motrili tudi bolj celostno, kot organsko zaključeno enoto. Posebej je zanimiva prav njena struktura. Čeprav naj bi bilo to z vidika tega, kako zadnjih nekaj stoletij dojemamo literarnega avtorja, samoumevno, je treba poudariti, da je sintezni princip kompleksne knjige sam Boris A. Novak. Avtor pogosto citira svoje pesmi in druge umetniške projekte ter obračunava s svojimi spomini in starimi nasprotniki. To nenehno vračanje k avtorju bi bilo lahko moteče, če ne bi imelo pomembne funkcije. Opominja namreč, da so raznovrstne čustvene lege, življenjske in profesionalne vloge, na koncu pa tudi kraji in ljudje, ki jih srečujemo v knjigi, zlepljeni v isto osebno zgodovino. Zdi se, kot da Novak s tem še enkrat poskuša odgovoriti na vprašanje, ki si ga je zastavil v prvem delu svojega velikega dela, epa Vrata nepovrata: »Zares, kdo sem sploh jaz, ki sem bil vsi ti ljudje?« Zbirka je ponovitev istih zgodb in s tem iste zgodbe. Če bralec Proslavljanja in poslavljanja bere vzporedno z epom, se mu odpre možnost, da še okrepi učinek, ki je, kot je nekoč zapisala pesnica Anja Grmovšek Drab, posledica »mnogokratnosti« zgodb. Pesnik s tem, ko k zgodbam pristopa z različnih smeri, razblinja iluzije, da lahko osebe in izkušnje, navsezadnje pa tudi samega sebe spoznamo naenkrat in do konca. Eseji, ki jih skupaj držijo ponavljanja in sam Novak, imajo tudi jasno smer. Kot je avtor izpostavil v več promocijskih nastopih in izjavah, scenarij zbirke napoveduje že naslov. Proslavljanja se počasi iztekajo v poslavljanja, dnevnike odhajanj in žalostinke. Zbirka se proti koncu tudi zvrstno zoži in na zadnjih straneh ostanejo samo še pesmi. Novak se tako kljub raznovrstnim inkarnacijam, v katerih smo ga spoznali skozi zbirko, dokončno le potrdi kot pesnik. To je tudi edina eksplicitna in povsem samozavestna samooznaka, ki jo srečamo v prejšnjih delih knjige. Pesnik vse ponavljanje, eruditsko gostost, sklice, obračunavanja, tragične zgodbe, vse težko obvladljive elemente, nad katerimi bi bralec lahko potencialno obupal ali se v njih izgubil, na koncu vsaj literarno pomiri. Poslavljanja se v skrajni točki zapognejo v proslavitev moči literature oziroma pesništva. Rekli bi lahko, da je avtor gledal dovolj daleč in dovolj široko. Pred morebitnimi obtožbami pretirane vpletenosti v svoj izdelek ga rešujejo očitno iskrena naklonjenost do prijateljev, navdušenje nad umetnostjo ter bogata in geografsko široko razprostrta osebna zgodovina. Knjiga vztrajno niha med avtorjem in raznovrstnimi oporokami, ki so mu jih zapustili bližnji in daljni, ljubi in neljubi sopotniki. Skupaj z avtorjem je zato v esejih vseprisotno tudi marsikatero drugo življenje, zaradi teh spremljevalcev pa niti zanj niti za bralca ni bojazni, da bi ostala sama.

Ob nedavnem Ritmu srca avtor razmišlja o močni povezovalni in duhovni vlogi sodobne krščanske glasbe, ki skozi skupno petje združuje različne generacije in mladim približuje vero. Ob tem poudarja, da mladi tudi danes iščejo iskrena in smiselna sporočila, do njihovih src pa lahko pogosto pridemo prav prek glasbe.

V novem delu opazne madžarske avtorice Ildikó Enyedi, mojstrice ustvarjanja atmosfere in nenavadnih prispodob, je čutiti velik romaneskni zamah. V središču je skoraj dvestoletno drevo, ginko, ki raste sredi botaničnega vrta v starem univerzitetnem mestu Marburg, v katerega se nevroznanstvenik iz Hongkonga pride ukvarjat z nenavadnim eksperimentom. Na istem vrtu se je v začetku 20. stoletja mlada dama kot prva ženska, sprejeta na naravoslovni program univerze, začela ob pomoči fotografskega objektiva poglabljati v rastlinske detajle, v hipijevskem obdobju sedemdesetih let pa je mlad študentski par naredil poskus, v katerem je preučeval odzive geranije na bližnjem oknu na razne dražljaje. Podobno kot celovečerni film Ildikó Enyedi O telesu in duši iz leta 2017, ki je prikazoval nenavadno vzpostavljanje vezi med parom zaposlenih v klavnici in je bil upravičeno nagrajen z zlatim medvedom na Berlinalu, je tudi Tiha prijateljica vznemirljiva zmes čutnega in intelektualnega. Čeprav je v ospredju akademsko raziskovanje zaznavanja rastlin in ljudi ter slikovito povezovanje mikro- in makrokozmosa, spretno vpleta tudi prerez družbenih obdobij in analize medčloveških odnosov. Film je, mimogrede, posvečen spominu na nemškega producenta Karla Baumgartnerja, ki je podpiral drzne mednarodne koprodukcije, neredko nanašajoče se na okoljske teme. Za pripravo na ogled filma bi sicer lahko priporočili znamenito esejistično delo Vrata zaznavanja Aldousa Huxleya, v katerem se je pisatelj ukvarjal z omejitvami našega zavestnega zaznavanja pri doživljanju in razumevanju sveta. Film Tiha prijateljica poskuša v mojstrskem vizualnem jeziku opozoriti prav na to čudenje čudežu bivanja in ozaveščanje nevidnega. Hkrati pa se ne moremo izogniti niti aktualni politični razsežnosti pri uveljavitvi znanosti kot tistega področja, ki s stalno radovednostjo širi obzorja in ki je danes pod populističnim udarom domnevne enakovrednosti vseh mnenj. Z bolj kritičnega stališča glede celovečernega filma bi zapisal, da je izkazovanje in dokazovanje poetične razsežnosti filma kot medija popolnoma razumljivo in legitimno avtorsko početje, vendar je ta pristop najuspešnejši, kadar ni zelo neposreden. Ali drugače: ob Tihi prijateljici mi je večkrat prišel na misel drugi del opusa Terrencea Malicka s pogostim obračanjem kamere proti oblakom in soncu. Saj razumemo, da gre za iskanje presežnega v naravnih pojavih. Delo Ildikó Enyedi je v tem pogledu resno in premišljeno, pa tudi poglobljeno in nežno ljubeče. Vendarle se lahko vprašamo, koliko je zares mogoče prikazati »transcendentalno na filmu«, če si lahko izposodim naslov pomembnega filmskoteoretičnega dela Paula Schraderja. Avtor recenzije je Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše

Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Slavko Pregl, pisatelj, ki nagovarja bralce vseh starosti, je okrogli osemdeseti rojstni dan praznoval s še eno knjigo! Dodal jo je več kot petdesetim, nastalih z mislijo na začetnike v branju in na že bolj izkušene ljubitelje pustolovščin, pa šaljivih in satiričnih, basenskih, spominskih in avtobiografskih. Ob njih tudi bolj resnim, povezanim z vsakovrstnimi založniškimi izkušnjami, v katerih zna biti še vedno duhovit, ne želi pa bralcev zabavati. Če v teh knjigah izvabi kak nasmeh, ga samo zato, ker zna tudi najresnejše zadeve, s katerimi se je v različnih vlogah ukvarjal več desetletij – in se po malem ukvarja še danes – predstaviti duhovito, nemalokdaj celo humorno. Knjiga Široko zaprta vrata z zgovornim podnaslovom – Avtorji in založniki v škripcih – je svojevrsten zbornik, cvetober besedil, ki jih je Slavko Pregl naslovil na kulturne politike in predvsem založnike, urednike, prevajalce, knjigotržce in druge, ki jim ukvarjanje s knjigo zagotavlja preživetje. Praviloma preskromno, da bi lahko bilo edini vir sredstev. Tudi besedila bolj zasebne narave povedo veliko o piščevih izkušnjah na »knjižni fronti« in v njenem sivem zaledju. Hkrati pa nagovarja tudi anonimno množico, ki knjigo, zlasti slovensko, z branjem in kupovanjem ohranja pri življenju. Pregl je prepričan, da bi bilo to življenje lahko prijaznejše. Tako za pesnike, pisatelje in druge ustvarjalce kot za založnike in naposled, z ugodnejšo ceno, tudi za bralce in kupce. Morda bi se redčenje njihovih vrst – za kar je seveda še veliko drugih razlogov – vsaj za spoznanje upočasnilo … Prvi del knjige Široko zaprta vrata, sestavljen predvsem iz člankov v Delu, Mladini, Sodobnosti in drugod v dobrem zadnjem desetletju, je avtor naslovil Bob ob steno in s tem nakazal, da v mnogih prizadevanjih ni bil uspešen. To velja predvsem za idejo, da bi ustvarjalci knjig tudi pri nas dobili od države neko nadomestilo za brezplačno izposojanje svojih del, svoje intelektualne lastnine, v javnih knjižnicah. Povrhu se v tisku in drugih medijih objavljena avtorska dela vseh vrst nenadzorovano in brezplačno fotokopirajo, kar prizadeva tudi založnike in knjigotržce. Knjižnično nadomestilo je bilo leta 2004 sicer uvedeno, vendar uveljavljanje odloka od leta 2015 naprej ni steklo, kot bi moralo. Pregl prav tako ni molčal ob več kot polovičnem zaostajanju dela knjižnic v izobraževalnih ustanovah vseh stopenj za normativi vsakoletnega kupovanja knjig za svoje učence in dijake. Nemalo šol celo več let ni kupilo nobene knjige! Strokovno in širšo javnost je poleg tega vztrajno opozarjal na stiske samozaposlenih v kulturi – čeprav sam teh težav ni občutil in bi lahko bil udobno tiho. Ob omenjanju prakse državnega pokrivanja izgub bank in gospodarskih družb, v katerih si vodilni nato delijo nagrade, je v svojem slogu pripomnil, da gre za svetle vzore podcenjevanja intelektualnega dela. Preglovi predlogi, želje in zahteve za izboljšave materialnega položaja in veljave knjige in njihovih ustvarjalcev v družbi, ki rada ponavlja, da temelji na svojem knjižnem jeziku, so, kot pravi, praviloma izzveneli v prazno. Pa naj se je oglašal kot založnik z bogatimi izkušnjami ali v skrbi za javno dobro z vrha Javne agencije za knjigo, pisateljskega društva ali društva Bralna značka ter ne nazadnje kot avtor, ki še pomni avtorske honorarje, ki so bili dostojno plačilo za opravljeno delo. Torej kot izvrsten poznavalec področja, o katerem pa odločajo uradniki, ki vedo o njem veliko manj. Če sploh kaj. K tem temam se Pregl vrača vedno znova – največ zato, ker tudi razlogi zanje ostajajo enaki. Argumenti se množijo in besede postajajo ostrejše, spremembe, za katere se zavzema z nekaj somišljeniki, pa se kljub temu odmikajo v prihodnost. Prav tako kot se prizadevanja, da bi v izračun knjižničnega nadomestila vključili tudi izposoje v šolskih knjižnicah, kar je avtor ugotavljal še lani, vedno bolj pogrezajo v močvirje neizpolnjenih obljub. V drugi del knjige, Osebna popotovanja, je Slavko Pregl poleg spominov na zgodnja leta ter pisateljske in druge začetke uvrstil vrsto zapisov o dogodkih in ljudeh, ki jih je srečeval in se od njih učil. Najprej o Zorki Peršič, bojeviti založnici z vizijo, kot jo imenuje, ki je položila temelje za razvoj in največje uspehe Mladinske knjige doma in v svetu. Zadnje besedilo v knjigi je njegov spominski pogled na Mladinsko knjigo, vrstnico v letih, v kateri je v različnih vlogah in razpoloženjih preživel večji del delovne dobe. In objavil večino svojih knjig, za katere mu je založba izrekla priznanje z dvema Levstikovima nagradama.

Vrata v Flandrijo, Flandrijska vrata, levo vratno krilo v Flandrijo, dirka pod Flandrijo in na koncu dirka po Flandriji. Nov videospot skupine Leteči Potepuhi, Zalarjev izjemno odvraten dres in (ne)presenetljivi razpleti dirk. Včasih zmagaš, včasih te dirka nauči. Prisluhni!Aja, pa še to - Naroči kolesarske nogaviceDisko grupo poganja ⁠Nduranz⁠

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala glede vzhajanja potice – da jo pri drugem vzhajanju damo v hladno pečico. Sestra Nikonina pravi, da je to hitrejši način priprave potice, ki je prav tako uspešen. V tem primeru naredimo manjše zavitke in jih damo (štiri naenkrat, a z medsebojno razdaljo ali pa med nje damo trak peki papirja) na pekač z malo višjimi stranicami. Zavitke nabodemo in premažemo z jajcem ter damo v hladno pečico. Vrata zapremo in takrat jo šele priključimo na 190 stopinj Celzija. Lepo, počasi bo potica vzhajala in se dvigovala. Pečeno še malo pustimo v pekaču, nato gremo z nožem ob steni in jo obrnemo na desko.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Na začetku zbirke Od daleč se pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič odpre skozi pogled vase od zunaj. Dogajanje ves čas poteka v nevsakdanjih, za avtorico psihično skrajnih in povsem intimnih okoliščinah. V zbirki so upesnjeni drobci njenih intimnih zgodb, ki so tematsko sodobno aktualne in hkrati univerzalno človeške. Pesmi, prispele na razpis Sončnice 2025, je za objavo v knjižni zbirki Sončnica vsa nora od svetlobe izbral Zoran Pevec, ki je zanjo napisal tudi spremno besedilo »Od daleč«, pa vendar povsem tu. Pesmi brez ločil in velikih začetnic na začetku pesmi ali stavkov so razporejene v dva dela. Tečejo v prostem, včasih muzikaličnem verzu in so različnih dolžin, od nekaj verzov, pa vse do cele strani in več. V prvem delu so naslovljene s preprostimi rečmi, pojmi ali besednimi zvezami, kot so Oko, Klobuk, Hrbti, Stvari padajo z neba, Otrok, Žlice … in v drugem delu Preveč, Hroščki, Dež, Jeleni in podobno. Z različnimi perspektivami usmerjajo bralca v konkretno in vsakdanje dogajanje, pri čemer pa ohranjajo večpomenskost. Iz prvega sklopa sedemnajstih, večinoma kratkih pesmi seva pesničin prepričljiv posluh za naravo in ljudi, pa tudi za vse ranljivo in drugačno. Pesmi nastajajo iz subjektivne, prvinske izkušnje v neposrednem, skorajda asketskem slogu, večinoma očiščenem vsega odvečnega. Grajene so iz minimalistično okleščenih verzov, pogosto oblikovanih kot kratka vprašanja (Še ne in ne več) ali paradoksalno asketske izjave o tem, kje je avtorica napisala pesem o neskončnosti (Soba). Verzi se polagoma pretapljajo v povedno gibke predstave, a v njih kljub vsemu še vedno vlada nedvoumna senzibilnost, ki razumsko oklesana občutenja oblaga s pridihom slogovne neponovljivosti. Kot se včasih – tako pravi – zgodi, da pride pesem, ko čakaš, da končno pripelje vlak, da se prižge zelena luč na semaforju ali da sonce predre oblake (Čakanje). Uvod v drugi del predstavlja daljša pesem Koža, ki avtorico kljub temu, da si dopušča krhkost in ranljivost, sugestivno definira z občasno preobrazbo. »Ker da njena mlada koža / čeprav se tega ne zaveda / v resnici sploh ni njena / ampak pripada kači.« Vsebinsko odpira drugi sklop, ki se s petnajstimi, večinoma daljšimi pesmimi pomakne v izpovednost, tako da je hkrati intimna, osebna. V pesmi Vrata s pretresljivo, iz prve roke podano usodo dveh posameznikov, ki sta za hip poskusila biti zavetje drug drugemu v vrtincu negotovega in nevarnega življenja izpisuje živ, pretresljiv, sočen in nepredvidljiv niz verzov o ljubezenskih odnosih. Negotova, česa si pravzaprav želi. Pesnica, ki ne more spati za zaprtimi vrati, upa, »da tudi ta dan / ne boš zbral poguma / ali pa upam / da ga končno boš / in se boš dotaknil / mojega trebuha / v katerem še vedno spi / tisto poletje.« V pesmi Ljubezenska se razkriva tudi to, da je v jedru premišljujoče, čuteče in pišoče avtorice vzpostavljen stik z lastno, nenehno bežečo, zakrivajočo in iščočo se pristno eksistenco. Ljubezen se kot bela omela ne razcveti čez nebo, ampak kot bi jo pesnica/slikarka upodobila s camero obscuro: pojem ljubezni se v želji, da končno napiše ljubezensko pesem, skozi droben pogled vase razplasti v hrepenenje po njej, a se ta kljub njeni želji razkrije le kot vdanost v danost. V vseh barvah resničnosti in domišljije je videti, da je Maruša Mugerli Lavrenčič ponotranjila še tako neznatna znamenja iz narave – ko si je predstavljala kako oblizniti nebo in oblake na njem – in jih vtkala v svoje dojemanje časa in prostora tako, da je vsaj za nekaj časa postala nekdo drug (Kuščarka). To ji je blizu navkljub temu, da je ta in kateri koli drug uzrt smisel ponekod zakrit, izključujoč in na videz celo izbrisujoč. Táke so pesmi najbolj elementarnega človeškega zazrtja vase, kot so hrepenenje in pričakovanje (Sonca), nostalgija (Obiranje oljk), sočutje, prijateljstvo in pogum. In v tem kontekstu je táka po opisu celodnevnih opravil in zaznav tudi ugotovitev, da je zanjo v verze ujeti trenutek hkrati najlažji in najtežji v življenju (Trenutki). Pesem Živeti z drevesom je kot ustvarjena za trenutke, ko se zdi, da je življenje lirski subjektki preprosto obrnilo hrbet, a se je potem, ko so se za njenim zadnjim ljubimcem zaloputnila vrata, odločila, da ima dovolj moških in bo odslej živela z drevesom. A tegobe ne postanejo nič manjše. Občasno osamljenost včasih prežene njegovo šepetajoče pripovedovanje zgodb ali nežno božanje. Male zamere so hitro pozabljene, očitna nasprotja se sprva privlačijo, a vse težje gladijo spore. Molčanje, udarec v obraz, strah in sprava v njegovem naročju. In kot v mnogih nesrečnih ljubezenskih zgodbah dosega srčne prekate nepogrešljivo ljubosumje. »Včasih sem ljubosumna na ptice, / ki tako rade sedajo na njegove veje, / posebej tiste s pisanim perjem / in rumenimi kljuni, / ki tako lepo pojejo. / Mogoče bi morala v njegovo deblo / z nožem vrezati veliko srce, / zato, da bi vedele, / da je moje.« Tudi pesmi v drugem delu zbirke Od daleč so napisane v prostem verzu brez ločil in drugih pravopisnih pravil, izjemi sta le predzadnji pesmi Živeti z drevesom in Omare, ki sta najbolj konkretni in osebni. Prepričljivi sta v maniri, da se prepletanje intimnih mrež v njuni notranjosti razrašča v širše razsežnosti, in s tem nagovarjata širše bralstvo: prva o ljubezni, druga o spominjanju in žalovanju. Nobena pristna lirika ne more biti namenjena zgolj izkazovanju tragičnih ali bleščečih podob in estetskih fines, temveč išče globlji smisel. Maruša Mugerli Lavrenčič svoj odnos do lastnih pesmi razgalja v zadnji pesmi Brez sramu. Njen odnos je sicer ves čas v skladu z naravo zaznamovan z nasprotujočimi si občutji in dejanji, vendar so njene pesmi kljub orkanu čustev – ki ga sprožajo strast, ljubezen in meditacija, a v njem ne umanjkajo niti misli na odtujenost, nezaupanje, ljubosumje, minevanje, žalost in smrt – pretanjeno pogledovanje v lastni notranji svet. Tako ji je tudi v tej drugi pesniški zbirki – njen pesniški prvenec z naslovom Pravi kot je izšel že leta 2021 – uspelo vzpostaviti varen prostor za ranljivost, mehkobo in empatijo. Njene pesmi omogočajo, da tudi bralci prepoznajo svoje izkušnje in izraze, s katerimi se zlahka identificirajo. Estetska izčiščenost pesemskega besedila v tej maniri je že postala pesničin osebni avtorski podpis.

Savezna vlada predstavila je novi zakon kojim bi se privremeno zabranio ulazak u Australiju osobama iz određenih zemalja koje su nostitelji posjetiteljskih viza. Organizacije za ljudska prava i brojni stručnjaci osudili su taj potez, upozoravajući da bi rat na Bliskom istoku mogao spriječiti ljude da u Australiji zatraže azil.

Še nekateri poudarki oddaje: - V ptujski bolnišnici urejajo novo operacijsko dvorano in posodabljajo kirurški oddelek. - V Tržiču bodo do leta 2033 načrtno opremljali gasilske enote. - Slovesno odprtje prenovljenega del regionalne ceste Lendava-Pince, a delo s tem še ni končano. - Šolarji v Posavju lahko v času zimskih počitnic ob pomoči kulturnih ustanov spoznavajo lokalno dediščino.

Vrata brloga sta odprla inženir in ekonomist. Tim Vogrinc je vodja mariborske ekipe, ki bdi nad projektom Formula študent, Dominik Gönca, pa je njegov mentor in svetovalec. Inženirsko študentsko ekipo je vodil v lanski sezoni, zdaj pa odhaja v Mlado Boleslav, v službo k Škodi. Kaj vozita, ko ne vozita študentski karbonski bolid - Tim BMW-ja Z3, Dominik pa porscha 944. Pobje imajo kljub mladisti veliko res dobrih zgodb s čistokrvno tehniško vsebino, tudi tisto o rivalstvu z ljubljanskimi študenti..Zapiski:Prijava: https://gpe.si/recruitment/Zbirka v Radencih: https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/pogovor/2020-10-12-srecanja-moz-ki-starodobnikom-vraca-sijaj-in-tehniki-zivljenje.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠

"Dober dan", ki je lahko tudi "lahko noč" za vse tiste, ki ste oz. so noč preživeli v službi. Ni namreč samoumevno, da se bolnišnice tudi ponoči ne ustavijo, da nas taksi pripelje domov tudi ob treh zjutraj. In ni samoumevno, da že navsezgodaj zjutraj dobimo pošto, svež časopis in dišeč topel kruh. Med tistimi, ki ne spijo je tudi Tine Zibelnik, nočni oskrbnik v ljubljanskem živalskem vrtu.

Sistem normiranih odhodkov je ena najpogosteje uporabljenih davčnih ureditev za samostojne podjetnike, predvsem zaradi svoje enostavnosti in preglednosti ter nizke davčne stopnje. Z letom 2026 pa se pravila tega sistema pomembno spreminjajo. Država na eni strani zvišuje prihodkovne pragove za ohranitev statusa normiranca, po drugi pa zaostruje pogoje za obvezen izstop in predvsem za vnovični vstop v sistem. Posebej pomembna novost je omejitev, po kateri se zavezanec, ki zapre dejavnost ali izstopi iz sistema normiranih odhodkov, vanj ne more vrniti več let, ne glede na razlog zaprtja. Kaj te spremembe pomenijo v praksi, kdo bo moral iz normiranstva izstopiti že v letu 2026 in kako naj se podjetniki pravočasno in pravilno pripravijo? O tem smo se pogovarjali z davčno svetovalko Natalijo Kunstek, ki je med drugim tudi članica upravnega odbora Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.

Tretja epizoda nas popelje v 2. polovico 20. stoletja, v čas Jugoslavije. Ženska gibanja so ob sprejemanju novih socialnih politik oblikovala ideal zaposlene matere, kar je skupaj z revolucijo v hormonski kontracepciji, s svetovanjem o njeni rabi kot zdravniški dolžnosti in s pravico do splava ženske katapultiralo v vse sfere dela in znanosti. Zato se poglobimo v socialne okoliščine, ki so ženske pri prodoru v javnost podprle, in jih primerjamo z današnjimi: koliko žensk je danes v znanosti in koliko sredstev za raziskovanje je več ... ali manj kot v Jugoslaviji?S prof. dr. Jano Javornik in doc. dr. Jovano Mihajlović Trbovc razmišljamo naprej, zakaj znanost potrebuje različne perspektive in kako prav ženske perspektive spreminjajo znanost na boljše. Spomnimo se Jane Goodall. V zaključku pa raziskovalka na Centru za socialno psihologijo dr. Dora Matejak pokaže, kako se pogled na podnebje in okolje spremeni, ko ga opazujemo skozi očala znanstvenic.Avtorici zgodovinskega kopanja: Tjaša Kosar, Zarja MuršičSogovornice: prof. dr. Jana Javornik, doc. dr. Jovana Mihajlović Trbovc, asist. dr. Dora MatejakPostprodukcija: Klara Škrinjar Serija podkastov Znanost brez kravate: ženske perspektive v znanosti je nastala v produkciji Strašno hudi in s sofinanciranjem Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.

V drugem delu odkrijemo žensko, ki je navdihnila besedo »scientist«. Potujemo med 18. stoletjem in prvo polovico 20. stoletja, ko se znanost iz salonov preseli v institucije. Francoska revolucija premožnim ženskam rahlo odpre vrata v znanost, s čimer se nam razširi polje razumevanja, da poleg spola produkcijo znanja oblikuje tudi družbeni razred. Spoznamo prve astronomke, matematičarke in Nobelovo nagrajenko. V slovenski prostor vstopamo prek Zofke Kveder, ene od prvih slovenskih pisateljic, ter prve slovenske zdravnice, Eleonore Jenko. Njuni zgodbi nas pripeljeta do raziskovalke prof. dr. Katje Mihurko, ki preučuje reprezentacije ženskosti in moškosti v književnosti, zlasti slovenski. V zaključku epizode nadaljujemo s postavljanjem znanstvenih temeljev. Sociologinja prof. dr. Jana Javornik, raziskovalka in profesorica na Univerzi v Leedsu, nam razširi razumevanje o spolno občutljivi znanosti in pojasni, da objektivnost ni privzeto moška. Avtorici zgodovinskega kopanja: Tjaša Kosar, Zarja MuršičSogovornice: prof. dr. Katja Mihurko, prof. dr. Jana Javornik, prof. dr. Andreja GombocPostprodukcija: Klara Škrinjar Serija podkastov Znanost brez kravate: ženske perspektive v znanosti je nastala v produkciji Strašno hudi in s sofinanciranjem Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.

Ime tedna je postal Dušan Hren, avtor, režiser in dolgoletni urednik razvedrilnega programa Televizije Slovenija, prejemnik nagrade Franeta Mičinskega - Ježka. Bil je pomemben promotor slovenske popularne glasbe; v času njegovega urednikovanja sta pot na televizijo v oddajah Videogodba, Video noč in Glasbeni Ropot našli pop in rock glasba. Osrednji del razvedrilnega programa sta bila v tistem času Miša Molk in Mito Trefalt. Kandidata sta bila še: Bojan Tepeš, gastroenterolog in vodja projekta presejalnega programa za odkrivanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki je glavni povzročitelj raka želodca. V raziskavi pilotnega testiranja, ki ga izvajajo pri Zdravstvenem domu Ljubljana, se je preventivnega programa udeležilo 3100 ljudi, okužbo pa so uspešno pozdravili pri 230 pacientih. Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, javnega zavoda, kjer že 70 let skrbijo za duševno zdravje otrok in mladostnikov. S strokovnim delom njim in njihovim staršem pomagajo pri reševanju različnih učnih težav ter čustvenih, vzgojnih, vedenjskih in psihosocialnih motenj.

2025 Kārtika Vrata at Govardhan Hill, we, together, over the last 21 days, have completed our vṛata of reading the Madhya Līlā of the Śrī Caitanya-caritāmṛta. We pray that all the benedictions of the transcendental sound vibration may enter into the hearts of all of us, so we can take them out and give them to the people in the world who are suffering from spiritual starvation. May they feast upon the transcendental holy name and the transcendental literature given to us by our disciplic succession through His Divine Grace A.C. Bhaktivedānta Swami Prabhupāda. Thank you for considering our request. A sense of deep gratitude to everybody for coming here to observe this vrat (or vrata), and a prayer that we can all be back together soon, doing it again without much delay at all. ------------------------------------------------------------ To connect with His Grace Vaiśeṣika Dāsa, please visit https://www.fanthespark.com/next-steps/ask-vaisesika-dasa/ ------------------------------------------------------------ Add to your wisdom literature collection: https://iskconsv.com/book-store/ https://www.bbtacademic.com/books/ https://thefourquestionsbook.com/ ------------------------------------------------------------ Join us live on Facebook: https://www.facebook.com/FanTheSpark/ Podcasts: https://podcasts.apple.com/us/podcast/sound-bhakti/id1132423868 For the latest videos, subscribe https://www.youtube.com/@FanTheSpark For the latest in SoundCloud: https://soundcloud.com/fan-the-spark ------------------------------------------------------------ #spiritualawakening #soul #spiritualexperience #spiritualpurposeoflife #spiritualgrowthlessons #secretsofspirituality #vaisesikaprabhu #vaisesikadasa #vaisesikaprabhulectures #spirituality #bhaktiyoga #krishna #spiritualpurposeoflife #krishnaspirituality #spiritualusachannel #whybhaktiisimportant #whyspiritualityisimportant #vaisesika #spiritualconnection #thepowerofspiritualstudy #selfrealization #spirituallectures #spiritualstudy #spiritualquestions #spiritualquestionsanswered #trendingspiritualtopics #fanthespark #spiritualpowerofmeditation #spiritualteachersonyoutube #spiritualhabits #spiritualclarity #bhagavadgita #srimadbhagavatam #spiritualbeings #kttvg #keepthetranscendentalvibrationgoing #spiritualpurpose------------------------------------------------------------ To connect with His Grace Vaiśeṣika Dāsa, please visit https://www.fanthespark.com/next-steps/ask-vaisesika-dasa/ ------------------------------------------------------------ Add to your wisdom literature collection: https://iskconsv.com/book-store/ https://www.bbtacademic.com/books/ https://thefourquestionsbook.com/ ------------------------------------------------------------ Join us live on Facebook: https://www.facebook.com/FanTheSpark/ Podcasts: https://podcasts.apple.com/us/podcast/sound-bhakti/id1132423868 For the latest videos, subscribe https://www.youtube.com/@FanTheSpark For the latest in SoundCloud: https://soundcloud.com/fan-the-spark ------------------------------------------------------------ #spiritualawakening #soul #spiritualexperience #spiritualpurposeoflife #spiritualgrowthlessons #secretsofspirituality #vaisesikaprabhu #vaisesikadasa #vaisesikaprabhulectures #spirituality #bhaktiyoga #krishna #spiritualpurposeoflife #krishnaspirituality #spiritualusachannel #whybhaktiisimportant #whyspiritualityisimportant #vaisesika #spiritualconnection #thepowerofspiritualstudy #selfrealization #spirituallectures #spiritualstudy #spiritualquestions #spiritualquestionsanswered #trendingspiritualtopics #fanthespark #spiritualpowerofmeditation #spiritualteachersonyoutube #spiritualhabits #spiritualclarity #bhagavadgita #srimadbhagavatam #spiritualbeings #kttvg #keepthetranscendentalvibrationgoing #spiritualpurpose

Zdravo. Epizodo začnemo s predvolilnimi temami, kot so božičnica, regres, november in veselje do dela. Izvemo, da je za uspeh na delovnem mestu bistveno predvsem veselje do dela. Ko obdelamo litostrojske štrajke v 90-ih, skočimo k ortodoksnim martinovalcem in napovemo našo bodočo selitev v klet na Trstenjakovo. Namesto na Komodo se preselimo v Rim, kjer najdemo zlata (sveta) vrata. Tam ti odpustijo vse grehe, še posebej, če še nisi krščen. Spoznamo tudi megapoda, letečo kuro, ki ne želi sedeti na jajcih. Douglas pove, da rad programira, čeprav traja programiranje precej dlje, kot če bi stvari izračunal "na peš". Ampak saj veste: važno je predvsem veselje do dela!

“Others will also ridicule and scorn saying, ‘This child is an asura but prays to the gods. It is like a cat offering prayers to a mouse or a peacock to a snake.' This is indeed a bad omen, behavior resembling an enemy, as even after obtaining great wealth and power, an unintelligent person can fall down.” (Hiranyakashipu speaking to Prahlada, Narasimha Purana, 41.59-60)

Spregovorili smo o praznovanju 70-letnice gasilske zveze Vrhnika, prenovi delavskega doma v Murski Soboti, novih zvonovih v župniji Teharje, prometni razbremenitvi doline Vrata in novem električnem vlakcu v občini Maribor.

Spregovorili smo o praznovanju 70-letnice gasilske zveze Vrhnika, prenovi delavskega doma v Murski Soboti, novih zvonovih v župniji Teharje, prometni razbremenitvi doline Vrata in novem električnem vlakcu v občini Maribor.

Dvojni slovenski uspeh v Južni Koreji: Plezalka Janja Garnbret tretjič svetovna prvakinja v težavnosti, Rosa Rekar srebrna.Vrata trboveljske urgence se ne zapirajo, mirijo na ministrstvu za zdravje.Netanjahu v nagovoru Generalni skupščini zanikal genocid v Gazi.Ukrajina Madžarski očita kršitev zračnega prostora z izvidniškimi droni.Franci Kindlhofer za Radio Ognjišče o tragični zgodbi otrok s Petrička.Vreme: Jutri bo na Primorskem sončno, drugod pretežno oblačno s kakšno manjšo ploho.

Potem ko so iz Splošne bolnišnice Trbovlje sporočili, da v sredo zapirajo urgentni center, z ministrstva za zdravje odgovarjajo, da bi bilo kaj takega v nasprotju s predpisi in da center ostaja odprt. Za sredo so napovedali sestanek s predstavniki vseh treh zasavskih zdravstvenih domov in bolnišnice Trbovlje. Ta opozarja na hude kadrovske težave po odhodu enote za hitre preglede iz trboveljskega zdravstvenega doma, ki je julija zapustila urgentni center in zahtevala drugačno razdelitev dela.

Današnji del zasedanja generalne skupščine Združenih narodov je pričakovano zaznamoval govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. V skoraj uro trajajočem nastopu je ognjevito zagovarjal izraelske napade na Gazo, Iran, Libanon in druge države. Tuje voditelje je v luči številnih priznanj Palestine obtožil podpiranja terorizma in protisemitizma. Drugi poudarki oddaje: - Vrata trboveljske urgence bodo, kot kaže, še naprej odprta. - Ukrajina obtožila Madžarsko, da je z droni vohunila na njenem ozemlju. - Na Hrvaškem vse več šol ponuja učenje slovenskega jezika.

Dvojni slovenski uspeh v Južni Koreji: Plezalka Janja Garnbret tretjič svetovna prvakinja v težavnosti, Rosa Rekar srebrna.Vrata trboveljske urgence se ne zapirajo, mirijo na ministrstvu za zdravje.Netanjahu v nagovoru Generalni skupščini zanikal genocid v Gazi.Ukrajina Madžarski očita kršitev zračnega prostora z izvidniškimi droni.Franci Kindlhofer za Radio Ognjišče o tragični zgodbi otrok s Petrička.Vreme: Jutri bo na Primorskem sončno, drugod pretežno oblačno s kakšno manjšo ploho.

Sojka, ledňáček, liška, kočka či sýkorka. Tato zvířata a mnoho dalších zahlédnete při procházce Šídloveckou ulicí v ostravské Hrabové. Jsou namalována na vratech starých garáží a jsou jako živá. Za projektem stojí streetartový umělec Oto Vehovský.

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe.

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe.

V Smederevu v osrednji Srbiji so včeraj slovesno odprli kulturno-izobraževalni center slovenskega društva Martin Krpan. Na dogodku je zbrane nagovorila tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Poudarila je izreden pomen prostorov, ki bodo omogočili učenje slovenščine in odpirali vrata radovednosti, ustvarjalnosti ter medsebojnemu povezovanju. Državna sekretarka se je včeraj srečala s predstavniki slovenskih društev iz Novega Sada, Beograda, Zrenjanina, Kragujevca in Pančeva, danes pa se bo z društvi, ki delujejo na jugu Srbije. Dvodnevni obisk je začela s srečanjem s predsednikom slovenskega nacionalnega sveta Sašom Verbićem, predstavnico v nacionalnem svetu Elzo Ajduković, članom Sveta Vlade za Slovence po svetu Zoranom Jovičićem in učiteljico slovenskega jezika v Srbiji Mileno Spremo. Na vljudnostnem srečanju jo je sprejel tudi pristojni minister Beriša. Beseda je tekla o aktualnem stanju, izzivih in aktivnostih slovenske skupnosti v Srbiji, s poudarkom na postopkih za pridobitev slovenskega državljanstva, učenju slovenskega jezika ter povezovanju med društvi in z Republiko Slovenijo.

V Smederevu v osrednji Srbiji so včeraj slovesno odprli kulturno-izobraževalni center slovenskega društva Martin Krpan. Na dogodku je zbrane nagovorila tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Poudarila je izreden pomen prostorov, ki bodo omogočili učenje slovenščine in odpirali vrata radovednosti, ustvarjalnosti ter medsebojnemu povezovanju. Državna sekretarka se je včeraj srečala s predstavniki slovenskih društev iz Novega Sada, Beograda, Zrenjanina, Kragujevca in Pančeva, danes pa se bo z društvi, ki delujejo na jugu Srbije. Dvodnevni obisk je začela s srečanjem s predsednikom slovenskega nacionalnega sveta Sašom Verbićem, predstavnico v nacionalnem svetu Elzo Ajduković, članom Sveta Vlade za Slovence po svetu Zoranom Jovičićem in učiteljico slovenskega jezika v Srbiji Mileno Spremo. Na vljudnostnem srečanju jo je sprejel tudi pristojni minister Beriša. Beseda je tekla o aktualnem stanju, izzivih in aktivnostih slovenske skupnosti v Srbiji, s poudarkom na postopkih za pridobitev slovenskega državljanstva, učenju slovenskega jezika ter povezovanju med društvi in z Republiko Slovenijo.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vložen revizijski zahtevek glede izbire projektanta za prenovo smučišča Kanin. - V Kranjski Gori zaznavajo pozitivne učinke postavitve zapornic v dolino Vrata. - Dogodek "Karierni navdih za mlade" v Kočevju namenjen mreženju mladih in delodajalcev. - V Slovenski Bistrici se lotevajo celovite obnove tamkajšnje župnijske cerkve.

Od 18. do 22. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Vrata upanja. Projekt Umetniki za karitas, ki ga že 31 let izvaja Škofijska karitas Koper, nam je predstavila koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

Od 18. do 22. avgusta bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 31. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Vrata upanja. Projekt Umetniki za karitas, ki ga že 31 let izvaja Škofijska karitas Koper, nam je predstavila koordinatorka projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

Novo izvješće Instituta Lowy pokazuje da Kina preuzima vodstvo u razvoju jugoistočne Azije, dok se tradicionalni donatori poput Sjedinjenih Američkih Država i Ujedinjenog Kraljevstva sve više povlače iz regije.

Základy Jizerskohorského technického muzea v bývalé přádelně v Bílém Potoce několikrát významně poškodila velká voda na řece Smědé. Hrozilo dokonce zřícení budov. Kulturní památku se podařilo zachránit, ač to muzejníky stálo hodně sil a ještě více peněz. Radost a chuť do další práce jim teď dávají spokojení návštěvníci. Za Pavlem Šerclem, který budovu zakoupil s otcem Iljou v roce 2002, se vydal redaktor Jaroslav Hoření.Všechny díly podcastu Vybrali jsme pro vás můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Ako redovito slušate pomalo too much, onda vam je sigurno poznato ime Etienne – često ga Eva i ja spominjemo, a sada je konačno sjeo sa mnom za mikrofon!U ovoj epizodi pomalo podcasta razgovaram s Etienneom o tome što se zapravo događa iza vrata psihoterapije. Njegov elokventan i iskren stil donosi novo svjetlo na teme koje ljudi često krivo interpretiraju ili gledaju kroz pojednostavljene slike. Spojili smo iskustvo, iskrenost i humor – i jedva čekamo da čujete ovaj razgovor!O čemu smo razgovarali:Tko je Etienne?Kako je Etienne započeo svoju psihoterapijsku edukacijuŠto Etienne primjećuje u svojoj praksi — s kakvim očekivanjima dolaze klijenti, a što je realnost?Integracija ima svoj tempo Autentičnost — je li ona uvijek dobra?Tekst koji spominjem u našem intervjuu:https://themuza.hr/biti-svoj-a-u-bilo-kojem-vremenskom-razdoblju-je-najveca-odlika-hrabrosti/Zaprati Etiennea:www.instagram.com/etienne.faust Načini na koji možeš podržati moj rad i zahvaliti se:♡ zaprati me na Instagramu (@mariewasler) i pretplati se na pomalo podcast♡ podijeli sliku sebe dok slušaš ovu epizodu ili screenshot podcasta na Instagram Storyju i označi mene i Etienna (@mariewasler @etienne.faust)♡ podijeli ovu epizodu sa svojim bližnjima, prijateljima i poznanicima za koje misliš da bi im se mogla svidjeti♡ ocijeni pomalo podcast i ostavi recenziju na Apple podcasts i Spotifyju kako bi postao vidljiviji što većem broju ljudi

V Osaki na Japonskem se danes začenja svetovna razstava Expo 2025, kjer se predstavlja 158 držav in regij, med njimi tudi Slovenija. Nosilna tema razstave je »Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja,« katere cilj je ustvariti sobivanje med virtualnim in resničnim svetom. Organizatorji pričakujejo več kot 28 milijonov obiskovalcev, ki si bodo razstavo lahko ogledali vse do 13-ega oktobra. V oddaji tudi: - Srbski predsednik Vučić na provladnem shodu obračunal s političnimi nasprotniki. - Kristjani obhajajo cvetno nedeljo in začenjajo veliki teden. - S podelitvijo nagrad sklenili 55-i Teden slovenske drame.

Na današnji tretji december, rojstni dan Franceta Prešerna, 25-ič praznujemo Ta veseli dan kulture, kot so na ministrstvu za kulturo poimenovali dan, ko kulturne ustanove na široko odprejo vrata in so dogodki v njih po vsej državi brez vstopnin. Poleg tega izvemo za imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Drugi poudarki: - Slovenija bo v drugi polovici prihodnjega leta dobila dodatnega evropskega delegiranega tožilca. - Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer se bo predstavila pristojnemu parlamentarnemu odboru. - Ob mednarodnem dnevu invalidov pozivi k odstranitvi vseh vrst ovir, ki preprečujejo njihovo polno vključevanje v skupnost.

In this episode, we delve into the ancient and sacred science of Shilpa Shastra, the Vedic art of sacred architecture and sculpture, with Drdha Vrata Gorrick, a master of this profound tradition. Drdha unravels the deep wisdom behind the intricate design principles that have shaped India's temples and sacred spaces for millennia, exploring the divine proportions, symmetry, and ornamentation that elevate both the material and spiritual realms.Learn how Shilpa Shastra integrates art and spirituality, guiding artists to create forms that not only reflect divine beauty but also awaken higher consciousness. From the precision of temple designs to the sacred art of visualization in Dhyanashloka, discover how these ancient techniques continue to inspire and connect us to the divine today.This episode offers a rare and profound look at the intersection of Vedic wisdom, art, and spirituality - perfect for anyone seeking to deepen their understanding of India's ancient cultural and spiritual heritage.IN THIS EPISODE WE DISCUSS:

Spoznamo znanstvenike, ki delajo v laboratorijih pod zemljo. Potujemo še na južni tečaj, pa v globokomorske nižine Sredozemskega morja. Pot nadaljujemo v nekdanjem železniškem predoru Somport v Pirenejih, kjer je danes podzemni laboratorij, za konec pa obiščemo še trenutno največjega na svetu, podzemni laboratorij Gran Sasso v Italiji. Ampak zakaj sploh raziskovati iz globin Zemlje? Kaj so prednosti izoliranega okolja, ki ga obdaja neskončna odeja ledu, vode ali kamnin? Sogovorniki: dr. Carlos Pobes, fizik in winter over na južnem tečaju; dr. Carla Distefano, višja raziskovalka v Nacionalnem inštitutu za nuklearno fiziko INFN; dr. Carlos Peña Garay, biolog, raziskovalec in direktor laboratorija Canfranc; dr. Ezio Previtali, raziskovalec nevtrinov in temne snovi, direktor Nacionalnega laboratorija Gran Sasso; dr. Marcello Messina, raziskovalec temne snovi v Nacionalnem laboratoriju Gran Sasso.  Strokovni sodelavec: prof. dr. Peter Križan, Fakulteta za matematiko in fiziko ter Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani.  V oddaji berejo še Igor Velše, Jan Grilc, Maja Ratej, Tadej Košmrlj, Nejc Jemec in Miha Švalj.

Mezi evergreeny našeho parlamentního dění nesporně patří zákon o zprůhlednění lobbingu. Od roku 2009 projednávala Poslanecká sněmovna už tři návrhy tohoto zákona, aniž by dospěla k finálnímu schvalování. Nyní to ale vypadá, že čtvrtá verze z dílny Blažkova ministerstva spravedlnosti, propuštěná poslanci do druhého čtení, by skutečně mohla uspět.

Mezi evergreeny našeho parlamentního dění nesporně patří zákon o zprůhlednění lobbingu. Od roku 2009 projednávala Poslanecká sněmovna už tři návrhy tohoto zákona, aniž by dospěla k finálnímu schvalování. Nyní to ale vypadá, že čtvrtá verze z dílny Blažkova ministerstva spravedlnosti, propuštěná poslanci do druhého čtení, by skutečně mohla uspět.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

+Pedro Acosta ponovo brz i ponovo van staze.+Gde je nestala Aprilija?Osvoji priliku za susret sa Maxom Verstappenom! Skeniraj QR kod ili klikni na link i odigraj Player 0.0 igru! https://player00.heineken.com/Link za zvaničnu Fantasy Lap 76 MotoGP ligu za 2024: https://fantasy.motogp.com/leagues/join/4WEEP7HUKod za ligu: 4WEEP7HUPodrška Infinity Lighthouse ekipi!

Meeku , mee kutumba sabhyulaku, Vinayaka chavithi subhakankshalu ❤️

V Mariboru se začenja Festival Lent, ki se vrača na Lent, mariborsko dravsko nabrežje, po njegovi skoraj končani prenovi. V devetdnevnem programu, do 29. junija, bo povezoval glasbeno in uprizoritveno umetnost, nevladne organizacije in sestrske festivale. Narodni dom Maribor je zasnoval program te 32-e izvedbe s 170 tisoč evri občinskega sofinaniranja, letos pa je napovedana tudi, drugič po letu 2014, dodatna pomoč države. Kako festival Lent prepoznava mariborska občina – in kako država? Kje se končajo želje ustanovitelja in kje nastopi resničnost, kajti festivalski milijonski proračun polnijo po večini z donatorskimi in sponzorskimi sredstvi? Kaj prinaša njegova 32. izvedba? Koliko entuziazma in programske kombinatorike je v danih okoliščinah potrebne za organizacijo tega največjega mednarodnega festivala na prostem v Sloveniji? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor; Marko Brumen, producent Vetrinjskega dvora, Vilinskega mesta in programov nevladnih organizacij na Festivalu Lent.

U najnovijem izdanju Njuz Podkasta pričali smo o tome koga će da boli na proleće, ko se šunja po beogradskim ulazima i popisuje stanare, kada će zaista biti izobri i s kim ulazi u fajt predsednik Vučić. Pričamo i o tome ko su Đilasovih 40 razbojnika i ko je na vrhu top liste gadosti. Nismo zaboravili Anđelu Jovanović i tužbu koju je protiv nje podigao Branislav Lečić ☘️ Vidimo se u Leskovcu, ove nedelje, 17. marta u 18h, Marfi pab

U ovotjednoj epizodi, pričam o jednom zanimljivom mehanizmu kojeg često susrećem u radu s klijentima i kojeg često navode kao razlog zašto im je teško 'izaći iz svoje glave' i donositi odluke. Nadam se da će vam ova epizoda poslužiti u kreiranju više jasnoće oko ove teme.p.s. Vrata mog membershipa su otvorena do 31.1.link: https://luciadzic.thinkific.com/courses/nekanovatixx L

In this  solo episode, with host Andrea Atherton, we explore the ancient wisdom of Yoga Philosophy, specifically the Maha-vrata, and discover how the Yamas and Niyamas can guide us toward a more meaningful and sustainable New Year's Improvement Plan. We unravel the psychology behind the tradition of setting New Year's resolutions with a sense of renewal during the new year but only to  end in 80% failure rate.This episode challenges the conventional approach and introduces the concept of Maha-vrata, encouraging us to make resolutions rooted in core values and a commitment to a higher purpose. Dive deeper into the Yamas and Niyamas, the ethical and moral guidelines of Yoga Philosophy, as we build a foundation for self-discipline, inner harmony,  personal growth and contentment. In the final segment, we provide practical steps to craft your unique plan, integrating Maha -vrata, Yamas, and Niyamas into actionable and achievable goals for the year ahead.So, grab your favorite beverage, find a cozy spot, and join me on this insightful journey as we craft a New Year's Improvement Plan that goes beyond resolutions. Stay tuned, and let's embark on a year of self-discovery and intentional living togetherSwipe Right Dating Profile Interactive Eventhttps://www.andreaatherton.com/event-details/the-swipe-right-dating-profileYoga Sutras of Patanjalihttps://www.amazon.com/Yoga-Sutras-Patanjali-Swami-Satchidananda/dp/1938477073Swipe Right Dating Profile Interactive Eventhttps://www.andreaatherton.com/event-details/the-swipe-right-dating-profileAndrea Atherton Websitehttps://www.andreaatherton.com/Love Anarchy Websitehttps://loveanarchypodcast.buzzsprout.comLove Anarchy Facebookhttps://www.facebook.com/loveanarchypodcast/Andrea Atherton Facebookhttps://www.facebook.com/andreaatherton-17/

Manifestacija Dan otvorenih vrata ambasade BiH održana je u nedjelju, 22. oktobra 23. u prelijepim prostorima bosanske ambasade u Canberri i koja je uz veoma raznolik kulturno- umjetnički program okupila brojne Bosance i Hercegovce iz mnogih gradova Australije. Bila je to prilika da se ljudi sretnu, upoznaju, porazgovaraju i da uživaju u programu koji je predstavio bogatu bosanskohercegovačku kulturu i tradiciju kroz likovnu umjetnost, folklorne igre, pjesmu, književnost, muziku, sport, kulinarske specijalitete i neizostavnu bosansku kahvu. Bio je to dan koji će još dugo nositi u svom srcu svi posjetioci, učesnici programa, kao i vrijedni domaćini ambasade BiH u Australiji.

Ambasador Bosne i Hercegovine za Australiju i Novi Zeland, Njegova ekselencija, gospodin Kemal Muftić govori o Danu otvorenih vrata ambasade BiH u Canberri, manifestaciji koja će se održati u nedjelju, 22. oktobra u prostorima ambasade. Posjetioci će tog dana moći uživati u cjelodnevnom programu na kojem će se predstaviti bogata BH kultura i tradicija kroz umjetnost, muziku, folklorne igre, pjesmu, književnost, sport i kulinarske specijalitete. Biće to prilika da se Bosanci i Hercegovci iz svih krajeva Australije uživo vide, druže i možda dogovore neke velike zajedničke projekte.

Ana Brajković je nakon 10 godišnje karijere u Tisku i Agrokoru na mjestima direktora odjela razvoja i voditelja edukacija pokrenula savjetovanje i edukacije zaposlenika putem vlastite firme. Osobno je održala preko 3000 edukacija i treninga te piše za Poslovni dnevnik i Slobodnu Dalmaciju na temu prodaje, ljudskih resursa, razvoja zaposlenika i njihovih vještina. S Anom smo razgovarali o tome kako dolazi do klijenata, o prednostima i manama online edukacija, kako i zašto edukacija mora biti strast, o njenoj komunikaciji s klijentima i polaznicima, o tome što za nju znači feedback polaznika te na koji način ona prenosi svoje znanje. Surove Strasti nominirane su za Večernjakovu ružu! Hvala svim slušateljima i žiriju koji nas je nominirao - a da bi glasali za nas, pošaljite poruku sa sadržajem "RUZA2022 84" na broj telefona "60 085". Želite li da napredujemo u stvaranju ovakvog sadržaja? Onda podržite Surove Strasti na Patreonu (https://patreon.com/surovestrasti). To je platforma gdje možete odrediti da se Surovim Strastima svaki mjesec automatski pošalje neki iznos, na primjer 15-tak eura. Ovo nije veliki iznos - manje od jednog izlaska s par prijatelja, a nama puno znači da ostvarimo kvalitetniju produkciju. Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda