POPULARITY
Sredi aprila se je na Kitajskem začela sezona svetovnega pokala v športnem plezanju, ki jo bo Janja Garnbret skoraj v celoti izpustila. Olimpijska prvakinja iz Tokia in Pariza bo nastopila le na tekmah v Innsbrucku in Kopru, kot tudi na septembrskem svetovnem prvenstvu v Južni Koreji, ki bo vrhunec letošnje sezone. Njen trener Roman Krajnik je že zastavil osnovni načrt dela svoje varovanke do olimpijskih iger v Los Angelesu, v pogovoru z Mojco Breskvar pa je razkril, zakaj si je Korošica letos nekoliko drugače zastavila tekmovalne načrte. Krajnik je govoril še o njenem projektu v naravnih plezališčih in tudi o tem, kako se trener vrhunske športne plezalke spopada s pritiskom, ki ga prinesejo uspehi.
Angela Vode, učiteljica, publicistka, politična delavka in specialna pedagoginja se je rodila leta 1892 v ljubljanski železničarski družini. V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo, meščansko šolo in učiteljišče, po končanem študiju je poučevala na številnih osnovnih šolah v okolici Ljubljane, dokler ni bila zaradi protiavstrijske propagande odpuščena. Od leta 1917 do leta 1919 je bila zaposlena kot uradnica v Jadranski banki. Pozneje, ko je delala v Samassovi tovarni, je soorganizirala stavko delavcev in uradnikov. Poslej se je vse več posvečala političnemu delu v delavskih gibanjih in gibanjih za ženske pravice. Njen vzporedni interes pa je bil namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Ob delu je študirala zdravstveno pedagogiko, hospitirala je v Berlinu, Pragi in na Dunaju, v Ljubljani pa je opravila specialistični izpit za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Angela Vode si je prizadevala za odpravljanje diskriminacije po spolu in socialnem položaju in napisala številne članke in knjige, med katerimi omenimo posebej delo Spol in usoda v dveh delih, ki sta izšla v letih 1938 in 1939. Pred vojno je bila članica Komunistične partije, vendar se je že leta 1939, ko je ostro nasprotovala paktu Ribbentrop–Molotov, odvrnila od nje, tovariši pa so jo iz nje izključili. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v Osvobodilni fronti, Nemci so jo internirali v taborišče Ravensbrück, kjer je ostala do konca vojne. Po vojni je znova doživela kruto usodo, saj so jo nove komunistične oblasti leta 1947 v montiranem Nagodetovem procesu obsodile na 20 let zapora, iz katerega so jo sicer konec leta 1952 izpustile, vendar je za socialistično oblast in javnost skoraj do smrti sredi osemdesetih let ostala neoseba. Umrla je 5. maja pred 40 leti. V našem arhivu hranimo odlomke iz spominov Angele Vode. Leta 1982, ko je imela 90 let, jih je prebirala pred radijskim mikrofonom v studiu, kamor jo je povabila Rapa Šuklje. Foto: Wikipedija
Med telesom in prostorom je filmski in video opus, mednarodno uveljavljene umetnice in režiserke, Nataše Prosenc Stearns, ki se v štirih programih predstavljen v Slovenski kinoteki vse od marca do junija 2025. Nataša Prosenc Stearns je diplomantka ALUO, kjer je ustvarila svoje prve videe, instalacije in filme. S Fulbrightovo štipendijo nadaljuje podiplomski študij v Los Angelsu, na California Institute of the Arts, kjer takoj po končanem študiju ustanovi lastno produkcijsko hišo Kanalya Pictures. Začne sodelovati z ameriškimi galerijami in desetletje razstavlja pod okriljem galerije Ruth Bachofner. Njena dela so bila razstavljena v slovenskih in mednarodnih galerijah in muzejih, dvakrat na Beneškem bienalu, najprej s projektom Gladiatorji, skupaj z Andrejem Zdravičem, za svoj projekt prejme nagrado Prešernovega sklada, leta 2015 pa v skupini dvajsetih umetnikov iz Los Angelesa! Njen večmedijski projekt z naslovom Zaklinjanja, avtoričin kritičen pogled na sodobni način življenja, kjer ritual izgublja svoj pomen v tradicionalnih družbah, bo na ogled od 28. marca do 25. aprila 2025 v Galeriji Gong v Novi Gorici, kot del Evropske prestolnice kulture, Go 2025.
Smučarska skakalka Nika Prevc je svoj drugi veliki kristalni globus potrdila z rekordno zmago. Na zadnji tekmi sezone je v Lahtiju zasledovalke premagala za 51,4 točke, kar ni uspelo še nobeni skakalki doslej. Prav tako rekordno je bilo skupno število točk v svetovnem pokalu - zbrala jih je tisoč 933. A kot je dejala najboljša skakalka sveta, se s statistiko ne obremenjuje. Njen uspeh je na finalni tekmi sezone s tretjim mestom dopolnila Ema Klinec. V oddaji tudi o tem: - Požar na Heathrowu po prvih ugotovitvah policije ni posledica kaznivega dejanja. - Rusija in Ukrajina nadaljujeta napade z brezpilotnimi letalniki - tudi na energetsko infrastrukturo. - Šempetrska bolnišnica vzpostavila popolnoma avtomatiziran laboratorijski sistem.
Jana Menger je koreografinja in režiserka, plesalka in performerka, gledališka ustvarjalka ter predavateljica na Akademiji za ples. Njen opus obsega več kot 70 plesnih in dramskih predstav. Prejšnji teden je na Malo sceno Mestnega gledališča ljubljanskega postavila prvo slovensko uprizoritev drame James Brown je uporabljal navijalke, popularne francoske avtorice Yasmine Reza. Ko pristopim gledališču, pravi, je gib moj domicil. Njena zgodba s plesom se je začela že v rani mladosti pri gimnastiki.
Odpikajmo nasilje je kampanja RTV Slovenija, ki se bori proti medvrstniškemu nasilju. Njen zaščitni znak so štiri pike, ki pomenijo štiri zaveze proti nasilju nad vrstniki. Kampanja bo potekala od 8. do 22. marca, za vas pa pripravljamo več televizijskih in radijskih oddaj ter drugih vsebin na to temo, tako za otroke kot za odrasle. Gostja Svetovalnega servisa je bila predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin. Pojasnila je: kako medvrstniško nasilje prepoznamo, kako naj ravnajo odrasli, ko opazijo, da otrok doživlja nasilje, zakaj naj starši posredujejo pri medvrstniškem nasilju, kako naj odrasli ravnajo, če otrok noče govoriti o tem, kaj doživlja, kako naj ravnajo starši, če njihov otrok izvaja nasilje, kakšno vlogo pri medvrstniškem nasilju imajo vrstniki, ki opazujejo nasilna dejanja.
Izšla je knjiga o nesmrtni skupini The Beatles, ki razkriva njihovo zgodbo z mnogih različnih strani. Njen naslov je All You Need Is Love: Zgodovina skupine The Beatles skozi še neobjavljene intervjuje. Doslej so bili objavljeni samo posamični delčki teh intimnih in edinstvenih pogovorov. Podatki, zgodbe, doživetja in avtoriteta ljudi, ki jih pripovedujejo, imajo zgodovinsko vrednost. Takšne zbirke nikoli več ne bo mogoče sestaviti. Izšla je pri založbi Učila, prevedel jo je Simon Demšar.
Menda je prva mehanična stolpna ura na utež omenjena v 14. stoletju v Dantejevi Božanskim komediji … Njen izumitelj ni znan. Znano pa je, da je v Sloveniji pred sedmimi desetletji stekla prva serijska proizvodnja stenskih ur in to v Lipnici pri Kropi. Tistih, ki danes znajo z urami, ni več prav veliko. O urah, času in urarju bomo govorili v tokratni Nedeljski reportaži, ki sta jo pripravila Irena Kodrič Cizerl in Stane Kocutar.
Slovenski kulturni praznik obeležujejo tudi v zamejstvu in po svetu. Na prireditvi v Tinjah na avstrijskem Koroškem je bila slavnostna govornica koncertna in operna pevka Bernarda Fink-Inzko. Njen govor je imel naslov: Slovenka doma in po svetu [6:20]. Slišali ste lahko še, kako bo letos z gledališkim srečanjem Tribuna in s pevsko prireditvijo Koroška poje. Več sta nam povedala referenta Krščanske kulturne zveze Milan Piko [29;08] in Kristina Kragelj [35:52].
Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Vpadljivo zeleno obarvano naslovnico zbirke pesnika, dramatika, prevajalca in kritika Petra Semoliča Žalostinke za okroglo Zemljo krasi polovična fotografija črne mačke, ki se tako ali drugače sprehaja skozi vso knjigo, Njen najudarnejši citat nemara lahko preberemo na zadnji platnici: “pri šestinpetdesetih / letih je nemara že čas / za kaj več kot nekaj besed / na papirju, morda vsaj za / majhno kartonsko škatlo / paradoks v obliki mačjega / telesa, prgišče sanj”. Mačko lahko razumemo kot pesnikovo ljubljenko in hkrati kot metaforo za preprosto in spontano življenjsko filozofijo o tem, da včasih besede nastopijo pred mislijo kot neke vrste stopinje iracionalnega, kateremu bi um moral slediti, če bi želel kdaj preseči omejujočo dihotomijo zahodnjaške miselnosti. Prav zato so “žalostinke” v zbirki zastavljene kot asociativen monolog, samorefleksija – in ne kot dialog – s književniki, slikarji, filozofi in psihologi, kot so Pirjevec, Jong, Rimbaud, Freud, Fromm, Bataille, Ginsberg, Pound, Peterson, Bauman, Žižek, Platon, Gramsci, Grimm, Carroll, Chomsky in še bi lahko naštevali. Semolič tudi sam priznava, da je za pesnika najtežje opravilo preseči svoj lastni solipsizem in stopiti v dialog z Drugim, saj v pesmi Slišal sem, da je moja poezija nema na koncu zapiše: “Vsaka pesem je pesem za gledanje / Tudi ta / A kako naj moja vasezagledanost / vznemiri tvojo / (vrti se v krogu, lovi lastni rep)”. Pesem z naslovom Pero bi lahko razumeli kot pesem o ptičjem peresu, ki v sebi hrani spomin na letenje in kožo, h kateri je bilo pripeto. A pero je lahko tudi Pero, Peter, ki prav tako išče svobodo in tudi njen osnovni pogoj – disciplino, ki je v določeni meri vendarle potrebna za pisanje pesmi: “Pero se spominja letenja / in kože / Pero odreže vzdih od diha / potegne črto / do tu sem jaz / od tu naprej je pesem.” Tudi v pesmi z naslovom Dva se protagonist razdeli na Petra Semoliča, ki misli na Prometeja, in Petra Semoliča, ki “poskuša izračunati razmerje med sveže zapadlim snegom in starostjo sprevodnika na nočnem vlaku”. Ko Prometej zapre oči, oba Semoliča zapreta računalnik in pustita, da se svet zamaje kot “beseda, ko vanjo trči rima”. Fascinacija s peresom, ki se v krožnem vrtenju vsakič znova znajde na istem mestu, se prelevi v fascinacijo z obliko planeta, na katerem se živa bitja – hočeš nočeš – slej ko prej znajdejo na istem mestu, na mestu svojega izhodišča – razmisleka o samem sebi in na točki, kjer se spočetje in smrt zlijeta. V pesmi Sever zapiše naslednjo misel: “… besedni / niz razlomim na poljubnem / mestu v upanju, da mi ne bo / treba spet enkrat pisati o / umiranju, se reševati v smrt / Pomisli, kamorkoli odideš / na okrogli Zemlji, vedno se / vrneš na svoje izhodišče, k / sebi, k premisleku o sebi in / svojih izhodiščih …” Žalostinke v pesniški zbirki Petra Semoliča ob vsakem branju postajajo polne upanja ob uzretju sveta kot fenomenološkega procesa, ki evolvira skozi navidezni kaos neizogibnega samoizničenja in nesmisla. Poleg raziskovanja mentalnega sveta in razmišljanja o svojih psihičnih mejah se pesnik nenehno zaveda, da je tudi njegovo telo minljivo, zavezano staranju in umiranju. Zbujanje sredi noči zaradi neznosnih bolečin, pri katerih noben analgetik ne pomaga, poraja domiselne halucinacije in vizije – v pesmi Bolečina npr. že v uvodu zapiše: “Sredi noči sedim v postelji / Bolečina plamti kot ogenj / in riše na stene reči / vsaj tako pomembne / za prihodnost poezije, kot so / kosti pod pariškimi temelji …” V fantazijah ugotavlja, da ni več sam in da se do zavesti vse bolj prebijajo otroški spomini (Zadnja fantazija), spomini na razpočeno srce (Stopnjevanje, Srčne zadeve) in nevrotično-psihotične zlome preživelih stoletij. V pesmi z naslovom Grimm, de Saussure in potem še Chomsky se na strukturalistično-postmodernističen način pozabava z razpadajočimi in na novo vzpostavljenimi sintagmami, kot je bilo značilno za dekonstruktivističen proces filozofov in umetnikov ob koncu prejšnjega stoletja: “Ali slišiš zvok lomljenja / Tako se prelamlja stoletje / Zobje, kako čudovit prikaz / sintagmatskega razmerja / Vrzel spodaj desno / odpira novo paradigmo / Ah, to kljuvanje / Ah, ta kri / Zelene ideje še dolgo ne bodo / besno zaspale / zato pa smo končali / z neskončno hojo navkreber / p / pf /f / Ali vidiš, kako plapolajo zastave / vihrajo prapori”. Težko bi v pesniški zbirki Žalostinke za okroglo Zemljo našli pesem, v kateri svojega odtisa ne pusti že v uvodu omenjena mačka. Skozi svojih devet življenj se nonšalantno sprehodi po devetih krogih pekla, ki “hoče neskončnost, ujeto v krožnici / ali v majhnem prostoru med ničlo in enko” (Učiteljca), ki s koraki riše po prostoru pomenljive vektorje in fraktale ter se zlekne v obliki Fibonaccijevega zaporedja (Neskončnosti). Tudi za Semoliča bi lahko rekli, da je utrjen in zverziran pesniški mačkon, ki kroži okrog eksistencialnih vprašanj kot mačka okrog vrele kaše, spretno žonglira z metaforami in metonimijami, se izogiba končnim ločilom in determinističnim zaključkom. Ko vleče vzporednice na različnih področjih umetnosti in filozofije, se podaja v neskončna brezna ekstaze, tesnobe in bolečine. V pesmi Rapsodija še zapiše: “Tesnoba vztraja, nespremenjena / kot gorsko jezero za čas človeškega / življenja, previs zastira sinjino …” Upamo, da se bomo bralci lahko kmalu spet podali za pesnikom po stopinjah jezer, previsov in globeli, ne da bi omahnili v lastno brezno ob-upa.
Bi se kot družba morali bati morilskih robotov ali toksičnih moških? To vprašanje si zastavi film Sopotnica, a žal je rezultat samo parada predvidljivih klišejev in nedomišljenih preobratov, ki se pretvarjajo, da imajo globoko sporočilo. Film se začne s kontemplacijo glavne junakinje Iris o življenjskih tegobah in o tem, da je začutila srečo dvakrat. Prvič, ko je spoznala svojega fanta Josha, in drugič, ko ga je ubila. To naj bi vzpostavilo bizarno in nepredvidljivo vzdušje, a ga pravzaprav izniči, saj je nekako jasno, kako se bo vse skupaj končalo. Čeprav se zgodba nato trudi prikazati Iris in Josha kot povsem običajen par, je jasno, da nekaj ni v redu, in tako se kmalu izkaže, da je Iris robotka in da jo je Josh preprogramiral za morilko. Njen osnovni program je namreč sopotnica oziroma ljubimka, saj se zgodba odvija v bližnji prihodnosti, kjer so realistični roboti postali vsakdanji in marsikomu primarna izbira za pristno ljubezensko razmerje. Seveda takšno, v katerem ima človeški partner ves nadzor, robotski pa je z njim obseden. Sopotnica se ne pretvarja, da s svojo metaforiko izumlja toplo vodo, ko scenarij preigrava toksična razmerja, igre moči in vprašanje umetne inteligence, vendar pa nikakor ne bi mogli reči, da stoji na ramenih velikanov, kot sta bila filma Ex_machina in Ona ter serija Westworld. Zaplet Sopotnice namreč skoraj izključno temelji na naključjih in nelogičnih potezah junakov, ki se vedno znova izkažejo za preveč neumne in nesposobne, da bi jim lahko karkoli uspelo. Če odmislimo zgodbo in si Sopotnico ogledamo na ravni simbolnega sporočila, žal ne pusti nič kaj boljšega vtisa. Razmerje med Iris in Joshem bi lahko interpretirali kot metaforo za čustveno manipulacijo in mračenje oziroma gaslighting. A za razliko od noir klasike, ki je terminu dala ime, režiser ne zna zgraditi prave čustvene katarze junakinje, ker je ta robotka. Njeno razsvetljenje je namreč samo posledica premika drsnika na zaslonu. Podobno bi na Josha lahko gledali kot na incela, torej na moškega, ki je nezmožen tvoriti pristna romantična razmerja in je prepričan, da je za to kriv svet oziroma predvsem ženske. Ni dvoma, da bi bili tovrstni moški prvi kupci robotk za seks, vendar film k tej temi pristopi z dvojno, ne najbolj združljivo perspektivo. Ko se pozicije med junaki večkrat obrnejo, se zdi, da je to izgovor za prikaz čim več različnih načinov trpinčenja žensk, saj je vse čustveno in fizično nasilje nad ženskami namerno, medtem ko so moški povečini tarča naključnega nasilja, samoobrambe ali manipulacije. Za nameček film ponudi samo en odgovor na povsem resničen družbeni problem incelov, s katerim se naša družba že nekaj časa skuša soočiti. Kot je pravzaprav razvidno že iz prej omenjenega uvoda v film, je ta odgovor eliminacija. Na koncu je Sopotnica film, ki v premisi ponudi zanimive in aktualne teme, a jih je zmožen razdelati samo na takšni ravni, kot uspe tkati zgodbo – dolgočasno, že videno in z nepotrebnim nasiljem do žensk. Piše: Igor Harb Bere: Igor Velše
Biti majka Nemanje i Natalije je nešto najlepše na svetu i samo to što njih dvoje postoje, dovoljno je da budem srećna i zahvalna životu, priča u novoj Mamazjaniji Bogdana Kuzmanović, influenserka, poznata na društvenim mrežama kao „loveboka“, supruga fudbalera Zdravka Kuzmanovića, sa kojim se pre nekoliko godina iz Švajcarske preselila u Srbiju. Nakon što se u Švajcarskoj porodila sa sinom Nemanjom, u vreme pandemije koronavirusa, ubrzo je sa suprugom odlučila da dođu u Srbiju. „Došli smo na krakto, da Nemanja upozna ostale članove porodice. Bilo je to teško vreme, u Švajcarskoj je sve bilo zatvoreno, nismo nigde mogli da idemo. Kad smo došli u Srbiju, misleći da će to biti samo poseta, nenadano smo ovde i ostali“, uz osmeh priča Bogdana. Ističe da je u našoj zemlji porodica i dalje na prvom mestu, da je važna i da se ceni, za razliku od nekih zemalja. „Živela sam 15 godina u Njujorku, a Zdravko nikad ranije nije živeo u Srbiji, iako je veliki Srbin, posebno kad je reč o hrani, kaficama sa prijateljima i slično, a u svemu ostalom je pravi Švajcarac. Iako smo mogli da živimo bilo gde i da nam deca rastu u drugim državama, odlučili smo se da dođemo ovde jer želimo da poznaju svoje bake i deke, da nauče naše običaje, tradiciju, da znaju šta je slava i odlazak u crkvu“, priča Bogdana. Aktivna je na društvenim mrežama i većina građana je zna kao influenserku. Njen način života i izgled, dušebrižnici međutim ljubomorno komentarišu, smatrajući da žena ne može da bude i lepa i pametna, obrazovana i dobra majka i sve to istovremeno. „Dokazujem da je to moguće. Naravno da nismo svi u istoj situaciji i nemamo iste mogućnosti, ali ne razumem zašto žena ne može da bude lepa i pametna i dobra majka. Kod nas je tabu ako žena ima pomoć, a mnogi lažu kad kažu da im niko ne pomaže i da sve postižu same“. Postavljaju, ističe ona, standarde na mrežama koji su nedostižni i nisu realni. „Imam pomoć i ne stidim se to da kažem. Dadilja mi mnogo pomaže, iako sam ja stalno sa decom, ali sa njima provodim kvalitetno vreme, što inače, verovato, ne bih mogla“, kaže Bogdana. Podrška i pomoć znače svim majkama, a Bogdana ističe da žene ne treba da se osvrću na izazove i zadatke koji su pred njima, tako da svaki moraju da završe i da sve treba da rade same. „Kad čujem da za nekog muškarca kažu ‚izašao je malo sa društvom da odmori‘, ili ‚pričuvao je dete, umorio se‘, pa čije je dete čuvao, svoje, nije tuđe. A na ženu se često gleda sa prekorom ako je otišla u grad sa drugaricama, a kod kuće ima dete. To su dvostruki standardi koji čine da se osećamo krivima jer društvo tako misli, a ti standardi su pogrešni i na njih se ne treba obazirati“, zaključuje sa osmehom Bogdana.
Piše Marica Škorjanec Kosterca, bere Višnja Fičor. Filozofinja dr. Marija Švajncer, profesorica, je ustvarila bogat opus, ki obsega monografije, eseje in razprave s področja filozofije, pa tudi izvirno leposlovna dela: pesniške zbirke, mladinska dela in romane. V romanu Poteptana ljubezen slika razburkan današnji čas in spremembe z vsemi nasprotji v družbi in življenju posameznika, ki jih prinašajo odmevi vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, politične razmere v državi, ekološke grožnje, pandemija in elementarne nesreče. Vse to občuti in doživlja neimenovana mlada psihoterapevtka, ki svoj poklic razume kot poslanstvo in pomoč ljudem v stiski. Življenje jemlje resno, občutljiva je na odnose med ljudmi, saj tudi nepremišljene besede lahko uničijo prijateljstva. Največ ji pomeni klasična glasba, zlasti Mahler, Chopin in Beethoven, obožuje pa tudi gledališče, posebno balet. Že v otroštvu se je odločila, da bo pomagala drugim, šibkejšim, spoznala je, da je veliko laže biti hudoben kakor pa dober človek. »V tej vnemi, da bi bila trpečim na voljo, … se je ljudem pogosto zdela neumna, če že ne neumna, pa vsaj smešna,« ugotavlja. Do slabosti trenutne politike v državi je strpna in razumevajoča. Nestrpnost do homoseksualcev, temnopoltih, beguncev in muslimanov ji je tuja, vendar o tem ne more govoriti, saj se zaveda, da nima pravice po svoje spreminjati drugih ljudi in jim vsiljevati svojih stališč V središču njenega razgibanega življenja je velika ljubezen, najdragocenejše čustvo, ki se mu brezpogojno predaja in jo povsem osrečuje. Njen moški, tako ga imenuje pisateljica, je postaven samozavesten lepotec, ki je ženskam zelo všeč. Zaljubljena mlada psihoterapevtka ga obožuje, a ob njegovi lepoti in razgledanosti se sama počuti manj vredna. Svojo ljubezen skuša obvarovati pred vsemi ujmami in nevarnostmi. Strogi ukrepi v času epidemije korona virusa so zaradi omejitev gibanja in uvedbe policijske ure vzbujali proteste in demonstracije, ki pa jih je oblast nasilno zatrla. Njen moški je imel do ukrepov drugačne nazore, preziral je slabiče, homoseksualce, nasprotoval je politiki sprejemanja množice migrantov in multikulturnosti. Z ljubezensko zgodbo se kot kratki eseji prepletajo protagonistkina razmišljanja o naravnih nesrečah, neutemeljenem sovraštvu, delitvah na »naše« in »vaše«, nesrečah in zločinih, evtanaziji, umetnosti in »grdem« v literaturi. Kresanja mnenj med ljubimcema se stopnjujejo. Moški zagovarja Nietzschejevo teorijo o nadčloveku, mlada ženska svoje življenje posveča dobremu in živi po etičnih načelih, prepričana, da je na svetu zato, da dela dobro. Ob pogostih žalitvah se iz ponižanja zateka h glasbi in baletnim uprizoritvam Edwarda Cluga in Valentine Turcu. Pripoved o ljubezni in željah po duhovni, ne le telesni ljubezni, ki jo sicer osrečuje, prehaja v tragično kriminalno zgodbo o moškem, ki ga je mlada ženska nadvse ljubila, vendar na njem odkriva vse več slabih lastnosti, zlasti egoizem, skopost in pohlep. Kljub razočaranju ne more zatreti ljubezni, moški jo je vklenil v obroč silnih čustev, potisnil jo je v kletko odvisnosti. Roman Marije Švajncer opisuje odtenke in globino čustev ljubeče ženske. Moški prevzema lastniški odnos, ki se stopnjuje od posmeha, prezira, žalitev do telesnega nasilja. Zgodbo o poteptani ljubezni spremlja dobrohoten humor, kot nasprotje naivnemu pogledu na svet v času, ki podira nekdanje etične vrednote.
V Centru vesoljskih tehnologij Noordung v Vitanju bodo nocoj slovesno zaznamovali vstop Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo. Njen generalni direktor Josef Aschbacher je posebej poudaril priložnosti, ki jih članstvo prinaša slovenskim podjetjem. Dejal je, da bo lahko Slovenija enakopravno sodelovala v velikih projektih ter pomembno vplivala tudi na oblikovanje, opredeljevanje, financiranje in izvajanje programov agencije. Drugi poudarki oddaje: - Donald Trump brez kazni v primeru plačila pornoigralki za molk. - Stroka: v razprave o spoprijemanju s podnebno krizo je treba vključiti tudi majhna in srednje velika podjetja. - V Mariboru načrtujejo nadaljnje širjenje območij s plačljivim parkiranjem.
Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je bila decembra najmanjša v zgodovini samostojne države na ta mesec. Nizke številke so zaznamovale vse leto, najmanj brezposelnih je bilo junija, je povedala direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škrbinc, in dodala, da so nekajkrat zabeležili celo milijono delovno aktivnih prebivalcev. Druge teme: - Nova helikopterja bosta namenjena izključno nalogam nujne medicinske pomoči, je danes zagotovila letalska enota policije, ki bo opravljala prevoze. Njen vodja Dejan Kink je dejal, da helikopterja ne bosta uporabljena za izvajanje policijskih nalog, saj da ima letalska policijska enota dovolj helikopterjev za ta namen. - Priključitev Kanade, vrnitev Panamskega prekopa in nakup Grenlandije ... To je le nekaj namer Donalda Trumpa, ki so sinoči razburile mednarodno skupnost in začrtale nevarno ozemeljsko retoriko. - Italijanska policija bo začela prepoznavanje več kot tisoč udeležencev shoda neofašistov v Rimu, na katerem so večkrat pozdravili z iztegnjeno desnico. Ta pozdrav je v Italiji sicer kazniv samo, če ogroža javni red ali pomeni poskus obujanja fašistične stranke.
V enem izmed zalivov v Zadru se na barki po cele dneve sonči pudljica Nina. Njen lastnik je stari mornar in zavedni krvodajalec Venci Jurin, ki je poln zgodb vseh vrst.
Lucija Stepančič je tudi s svojim najnovejšim romanom Kar od nekod (Založba Goga) dokazala, da je odlična pripovedovalka. Njen roman se začne v osemdesetih letih prejšnjega stoletja; njen osemnajstletni romaneskni junak sanjari o glasbeni karieri, nato pa preživi burno in neponovljivo poletje na terasi nekega istrskega kampa kot član skupine, ki je še včeraj razmišljala o panku, zdaj pa igra priljubljene popevke in popevčice za umirjeno občinstvo. Sledi še vrsta presenečenj, tako vsebinskih obratov kot izvirnih pripovednih rešitev. Več o romanu pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Kot 377. knjiga v zbirki Kondor (pri Mladinski knjigi) je izšla precej nenavadna knjiga. Njen naslov je Popotovanje po moji sobi, njen avtor Xavier de Maistre (1763-1852) pa je z naslovom natančno opisal dogajanje v besedilu. Pisatelj svojo pripoved (besedilo, tekst, kratki kratki roman, romanček, potopis … so povsem sprejemljive oznake) sicer začne s tretjeosebno pripovedjo, toda ta je zgolj simpatičen, nekoliko refleksiven uvod v prvoosebno pripoved: pisateljev alter ego mora kazensko, zaradi udeležbe v dvoboju, preživeti dvainštirideset dni v hišnem priporu. Toda kar je na prvi pogled kazen, je poldrugi pogled pozneje pustolovščina duha, s katero si je avtor dal precej duška tudi za bralkino in bralčevo veselje. Pisateljev alter ego namreč dodobra izkoristi svojo popotovanje in se »kakor komet v vesolju pojavi v družbi uveljavljenih mojstrov.« Pripoveduje o marsičem, včasih je zaletav in drugič v zadregi, samovšečen in malce pozneje empatičen, zmerom pa berljiv in presenetljiv. Več o zanimivi knjigi v pogovoru z Markom Goljo in v Izšlo je pove njen prevajalec Primož Vitez, tudi pisec spremne besede.
Pri naši založbi Ognjišče je izšla nova knjiga z naslovom Dober dan, starost! Njen avtor je Drago Tacol, katerega članki na to temo so izhajali v reviji Ognjišče v letih 2022 in 2023. Knjigo so predstavili tudi na letošnjem Knjižnem sejmu, kjer se je avtor pogovarjal z urednikom Božom Rustjo.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
V tretjem iz serije pogovorov jesenske serije Cosmo podkasta z izjemnimi ženskami za mikrofonom sedi Sonja Šmuc, ženska z navdihujočo kariero in obsežnimi izkušnjami. Tukaj je posebna jesenska serija štirih pogovorov Cosmo podkasta, kjer Flora Ema Lotrič gosti izjemne ženske iz različnih industrij. V vsaki epizodi se poda v globino njihove osebnosti in razkriva ključne lastnosti, ki so prispevale k njihovemu neverjetnemu uspehu. Ponosni pokrovitelj pogovorov je Zalando, ki v tem trenutku ponuja čudovite jesenske trende. Za vsakega se nekaj najde, zato skoči na spletno stran ali aplikacijo in si poglej, kateri kos te najbolj pokliče. Sonja trenutno dela kot namestnica predsednika za strateške projekte pri DEWESOFT-u, kjer je pred tem vodila kadrovsko službo, in kot generalna direktorica podjetja Blueberry. Njen impresiven življenjepis vsebuje pozicije, kot so recimo izvršna urednica revije Manager, izvršna direktorica Združenja Manager, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije ter izvršna direktorica Kluba slovenskih podjetnikov. A to še ni vse – opravlja tudi funkcijo častne konzulke Islandije v Sloveniji in je poleg tega tudi mama in žena. Več o podkastu s Sonjo Šmuc si lahko preberete tukaj. Gostja: Sonja Šmuc Voditeljica: Flora Ema Vsebino podpira Zalando.
Pred vama je specijalna epizoda podcasta u kojoj govorimo o posjeti OŠ “Dragiša Luković Španac” iz Kragujevca Muzeju ratnog djetinjstva u Sarajevu, koja se desila 19.3.2024. U podcastu smo razgovarali s Jasminkom Halilovićem, osnivačem i direktorom Muzeja ratnog djetinjstva u Sarajevu, kojeg je 2018. Forbes kao prvog Bosanca uvrstio na svoju listu evropskih lidera “30 under 30”, a 2023 je proglašen za European Young Leader (EYL40). Također smo razgovarali i s kolegom Milanom Živanovićem o tome kako on doživljava ovakve mirovne inicijative i zašto su one važne u današnoj eri narastajućeg fašizma. Ovaj podcast napravljen je u suradnji sa kolegom novinarom Milanom Živanovićem iz Beograda u okviru projekta Creative culture for Western Balkan, koji podržava Thomson Foundation.U ovoj epizodi s Jasminkom smo pričali o:00:00:00 Uvod i najava00:02:44 Put u Kijev i pripreme za otvaranje MRD u Ukrajini00:06:55 Kijev nije previše ugrožen jer je vrlo daleko od fronta a bombardovanje dalekometnim projektilima je vrlo skupo00:11:11 U MRDu prikupljamo priče i predmete djece koja su odrastala u ratu00:18:59 Važno je da mi u BiH podržavamo odbranu palestinskog naroda jer smo proživjeli rat 00:22:50 Budžet iz institucija BiH za MRD je manji od svih drugih većih festivala 00:26:00 Posjeta OŠ iz Kragujevca MRDu u organizaciji YIHR iz Beograda 00:31:10 Prvi put je u martu jedna škola iz Srbije došla u zvaničnu posjetu našem Muzeju00:36:29 Nastavnice iz Kragujevca su pretrpile medijski linč u Srbiji zbog svojih izjava o posjeti Muzeju00:42:15 Ministarstva obrazovanja kantona i RS-a moraju dati školama dozvolu za posjetu MRDu00:47:00 Mladi političari iz različitih stranaka u SA su stali uz inicijativu da se MRD dodijeli lokacija u Logavinoj00:50:57 Želimo da nova zgrada MRD bude zaštitni znak Sarajeva00:57:00 Imamo izvrsnu suradnju sa kolegama iz muzejske industrije 01:05:34 Širenje naše kolekcije je vrlo zahtjevno i skupo 01:09:18 Zapaljenu knjigu iz Vijećnice naše učesnice Alme na izložbi u Seulu je vidjelo preko 100 000 ljudi01:12:45 Dokumentarac o gegicama koje je MRDu poklonila porodica koja je iz Kalesije izbjegla u Švicarsku 01:16:43 Posljednjim letom sam napustio Kijev u februaru 202201:20:27 Posvetio sam svoj život razvoju MRD01:22:47 Najava razgovora sa Milanom Živanovićem, novinarom iz Beograda01:25:05 Ova posjeta je možda najvažniji događaj u posljednih 30 godina na polju pomirenja u regionu01:30:02 Novinari obično govore samo o krivici želeći da utvrde ko je više kriv, što je pogrešno01:36:48 Nije mi jasno zašto bi bilo kome smetao razgovor o miru01:41:00 Važno je da istrajemo na ovakvim razgovorima o miruProdukcija/Sarajevo: Kolektiv znanja Audio/Sarajevo: Nino ŠkiljićProdukcija/Beograd: podcast.rsVideo i audio/Beograd: podcast.rsMuzika: Alan OmerovićDesign: Effect AgencyJednokratne donacije: https://www.paypal.me/KolektivZnanjaPatreon donacije: https://www.patreon.com/c/KolektivznanjapodcastPratite nas na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/kolektivznanja IG: https://www.instagram.com/kolektiv_znanja/X : https://twitter.com/AnisaSerak*Ova epizoda je dio našeg serijala o kulturnom aktivizmu koji je nastao uz podršku Thomson fondacije kao dio projekta Kultura i kreativnost za Zapadni Balkan (CC4WBs). Priča je kreirana uz finansijsku podršku Evropske unije. Njen sadržaj je isključiva odgovornost autora i ne predstavlja nužno stavove Evropske unije.
Jovana Antović pet let živi v Sloveniji in je zdaj, kot pravi, postala prava Slovenka, saj si je kupila kolo. Opaža, da smo Slovenci zelo športen narod, ob nedeljah se zdi, kot da je Ljubljano preplavila kakšna bolezen, saj ni nikjer nikogar, ker so vsi v naravi. Pravi, da je največji stereotip o Srbih, ki ne drži, ta, da so nacionalisti. Sama je najboljši dokaz, da ni tako. Njen mož je rojen v Sarajevu, ima slovensko državljanstvo, živi v Sloveniji, zaradi želje po pridobitvi slovenskega državljanstva se Jovana zdaj odpoveduje svojemu srbskemu. Jovana je tokratna protretiranka, ki svoje življenje in selitev v Slovenijo razlaga v odlični slovenščini.
Barbara Maheshwari je jedna od najmlađih serijskih poduzetnica na ovim prostorima - s velikom energijom i ambicijama, te iskustvom rada na velikim i malim projektima. Njen startup "Remote Bob" je prepoznao potrebu za povremenim (ili rekli bi "frakcionalnim") ulogama u poslovanju i cilj mu je ponuditi upravo takvu uslugu, s treniranim i sposobnim asistentima. S Barbarom smo pričali o tome odakle inspiracija za Remote Bob, što je moguće a što nije moguće postići s takvim virtualnim asistentima, kako je usluga ustrojena, te kako postati i korisnik usluge i asistent. Firma je ustrojena u UK-u, te smo razgovarali i o prednostima i manama takvog pristupa, te što je naučila u formiranju usluge za ovo tržište. Za naše slušatelje imamo i posebnu pogodnost! Prilikom dogovaranja sastanka za uslugu na ovom linku, upišite i kod "SUROVE STRASTI" (u polje Referral code) za dodatan tjedan dana usluge besplatno! Citat dana: The trouble with super heroes is what to do between phone booths.Ken Kesey Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda
Constance Debre velja za eno najopaznejših sodobnih francoskih pisateljic, s svojimi tremi romani je dodobra razburkala svetovno literarno prizorišče. Njen avtofikcijski roman z naslovom Love me tender, v katerem tematizira večna vprašanja o ljubezni, medosebnih odnosih, materinstvu in družbenih normah, je eno najbolj znanih literarnih del v zadnjih letih. V slovenskem prevodu je nedavno izšel pri založbi No Press!. O romanu in avtorici je spregovorila dr. Manca G. Renko.
Belma Bešlić Gal je bh. i austrijska pijanistica i kompozitorica, umjetnica i kuratorica, rođena u Tuzli gdje je završila osnovnu i srednju muzičku školu u klasi prof. Planinke Jurišić. Kao 15 godišnja djevojčica usred rata odlazi u Weimar u Njemačku na studij klavira na Visokoj školi za muzičku umjetnost Franz Liszt kod prof. Gerlinde Otto i Lazara Bermana, a daljnje usavršavanje nastavila je na Kunstuniversität Graz, izučavajući pozorišnu i scensku muzikom, te kompoziciju. Osvojila je brojne svjetske nagrade kao mlada pijanistica sloveći za jednu od najdarovitijih mladih pijanistica u ex YU, a kasnije je osvojila i brojne nagrade na muzičkim festivalima.Belma je suosnivačica Kamernog sastava Revolucionario, koji izvodi muziku inspirisanu bosanskim i balkanskim etnosom. Na ovogodišnjem Festivalu Slovo Gorčina u Stocu premijerno je na otvaranju Festivala, na drevnom lokalitetu sa stećcima u Radimlji, predstavila multimedijalni muzički i scenski projekat, posebno komponiran za Festival, po imenu "Iza uma". Ove godine je po prvi put u BiH osnovala umjetničku rezidenciju za muzičare klasične muzike pod imenom AIR "Zvjezdane staze" u selu Mijakovići kod Vareša. S Belmom smo pričali o:00:00:00 Uvod i najava00:04:24 Ovo je druga suradnja sa Slovom Gorčina, prva je bila 2017.00:08:08 Scenografiju na stećcima na Radimlji nije bilo lako realizirati00:13:15 Zašto sam rezidenciju nazvala Zvjezdane staze?00:15:10 Kupila sam kuću u selu Mijakovići jer sam se zaljubila u to mjesto00:19:09 Prva art rezidencija klasične muzike u BiH u Mijakovićima00: 24:11 Vraćam se Bosni jer želim da ostavim nešto svojoj zemlji:00: 30:02 Mještani u Mijakovićima su bili oduševljeni klasičnom muzikom iako je nikad dotad nisu čuli00: 35:05 Za sljedeću godinu na rezidenciji planiram dovesti svjetske kompozitore00: 38:40 Na moju muziku i estetiku je utjecalo moje porijeklo iz BiHProdukcija: Kolektiv znanjaAudio i video: podcast.rsMuzika: Alan OmerovićDesign: Effect AgencyJednokratne donacije: https://www.paypal.me/KolektivZnanjaPatreon donacije: https://patreon.com/Kolektivznanja?utm_medium=clipboard_copy&utm_source=copyLink&utm_campaign=creatorshare_fan&utm_content=join_link Pratite nas na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/kolektivznanja IG: https://https://www.instagram.com/kolektiv_znanja/X : https://twitter.com/AnisaSerak*Ova epizoda je dio našeg serijala o kulturnom aktivizmu koji je nastao uz podršku Thomson fondacije kao dio projekta Kultura i kreativnost za Zapadni Balkan (CC4WBs). Priča je kreirana uz finansijsku podršku Evropske unije. Njen sadržaj je isključiva odgovornost autora i ne predstavlja nužno stavove Evropske unije.
Saša je ustanoviteljica in direktorica zaposlitvenega portala Optius.com, enega izmed vodilnih in enega od večjih v Sloveniji, ter edinega v slovenski, to je njeni lasti. S svojo predanostjo in vizijo vodi Optius.com skozi uspešnih 14 let delovanja, v katerih je pridobila zaupanje že preko 12.000 delodajalcev, tako iz Slovenije kot tudi tujine. S svojo ekipo in strokovnostjo na Optius.com, povezuje delodajalce z iskalci nove zaposlitve, ter tako vidno prispeva tudi k napredku in razvoju kadrovske stroke v Sloveniji. Zaposlitveni portal Optius.com mesečno beleži tudi do izjemnih 400.000 obiskov uporabnikov, kar potrjuje njegovo vlogo ključnega igralca na področju trga dela. Poleg tega je Saša tudi ustanoviteljica prvega kluba za kadrovske managerje, ki je v zgolj treh letih delovanja pritegnil že 350 strokovnjakov s področja kadrovanja, obenem je tudi ustanoviteljica prvega knjižnega kluba namenjen vsem HR strokovnjakom in knjigoljubom na HR področju. Ideja za kadrovski klub in knjižni kljub je nastala iz njene želje po informiranju kadrovskih strokovnjakov o aktualnih tematikah, raziskovanju kadrovskih trendov, izmenjavi dobrih praks ter vzpostavljanju novih povezav in prijateljstev v kadrovskem svetu. Njen izjemen prispevek k izboljšanju zaposlitvenih priložnosti in razvoju kadrovske skupnosti potrjuje pozitiven vpliv njenega dela na slovenski trg dela in družbo kot celoto. Saša pravi: »Že vse življenje delam z ljudmi in za ljudi, zato v svojem delu, ki ga enostavno obožujem, vidim veliko potenciala za rast in razvoj vseh deležnikov na trgu dela, kot tudi tistih, ki vanj šele prihajajo.« Naj quote: Vsak človek je svoje sreče kovač. Naj knjiga: Tek za zmajem, Skalpel, Za božjo voljo, utihnite Naj serija: iz otroštva se spomnim Pesem ptic trnovk, Modro poletje, Arabela Hobiji: Funkcionalna vadba 2x tedensko, hribolazenje, potovanja po Aziji, branje dobrih knjig Najljubša hrana: Jem vse, tudi vampe. Ne maram pa pehtrane. Najljubši podjetnik: Zgled mi je moj mož-podjetnik, ki ima podjetja tudi v tujini. Naj app: Spotify Zaključni nauki: · Poišči si delo, ki ga boš opravljal rad in s srcem. · Vsako delo je častno. · Na mladih svet stoji.
Gorčin Dizdar je historičar i istraživač srednjovjekovne Bosne i jedan od ponajboljih poznavatelja srednjovjekovne kulture stećaka u BiH. Predsjednik je UO Fondacije Slovo Gorčina i unuk čuvenog hercegovačkog pjesnika Maka Dizdara. S Gorčinom smo razgovaramo o stalnoj borbi entuzijasta koji se bave nezavisnom kulturom da namaknu sredstva za organizaciju jendog od najstarijih kulturnih festivala u BiH Slovo Gorčina, koji je ove glodine doživio jedno od najboljih izdanja od osnivanja 1971. godine. O tome kako je ovogodišnje otvaranje Slova Gorčina na Radimlji sa spektakularnim multimedijalnim projektom austrijske i bh, kompozotorice Belme Bešlić Gal "Iza uma" jedan Stočanin nazvao "Pink Floydom na Pompejima". Zašto je Slovo Gorčina stolačka inicijativa i kako oni čuvaju Makovu ideju o zejdničkom bh. nacionalnom identitetu uprkos naporima svih u široj zajednici da bh. nacionalni identitet proglase nepostojećom nacionalnom kategorijom.________________________________Link za snimak otvaranja Slova Gorčina "Iza uma" je: https://vimeo.com/998731529________________________________U ovoj epizodi s Gorčinom smo pričali o:00:00:00 Uvod i najava00:03:56 Ovogodišnje izdanje Slova Gorčina bilo je najkvalitetnije od 1971. godine00:07:08 Slovo Gorčina je jedan od najstarijih festivala u BiH nastao nakon Makove smrti 00:08.02 Mak je imao ideju da u Stocu osnuje Orfejeve dane u slavu umjetnosti00:10:47 Svi najznačajniji umjetnici, slikari, književnici, muzičari Jugoslavije su ‘70tih i ‘80tih dolazili na Slovo Gorčina kinematografije koji su potpisale žene00:12:30 2018. ova ekipa na čelu sa mnom je preuzela organizaciju Slovo Gorčina 00:15:41 Finansijska sredstva za kulturu su ista kao i prije 20 godina i sve je teže organizirati kulturne događaje 00:18.02 Konkursi za kulturu uvijek kasne i ne možete ništa unaprijed planirati00:19:28 Mi koji se bavimo nezavisnom kulturom osjećamo se kao žabe koje se stave u vodu koja se podgrijava 00:22:30 Multimedijalni projekat pijanistice Belme Bešlić Gal na otvorenju festivala 00:24:30 Belma Bešlić Gal je poznata austrijska kompozitorica koja je namjenski za naš festival komponovala djelo “Iza uma”00:26:55 Otvaranje je bilo kao “Pink Floyd na Pompejima”00:30:10 Kod nas je zaboravljena kategorija kvaliteta kulture 00:33:14 Mak je razvio ideju da mi ovdje možemo razviti zajednički identitet 00:34:48 Kod nas je dominantna svijest po kojoj se isključivo na etnonacionalnoj osnovi pomaže kultura00:35:57 Ako se zatvorimo u nacionalne okvire to je provincijalni nivo kulture00:38:18 Slovo Gorčina je oduvijek bila stolačka inicijativaProdukcija: Kolektiv znanjaAudio: Nino ŠkiljićMuzika: Alan OmerovićDesign: Effect AgencyJednokratne donacije: https://www.paypal.me/KolektivZnanjaPatreon donacije: https://www.patreon.com/c/Kolektivznanjapodcast*Ova epizoda je dio našeg serijala o kulturnom aktivizmu koji je nastao uz podršku Thomson fondacije kao dio projekta Kultura i kreativnost za Zapadni Balkan (CC4WBs). Priča je kreirana uz finansijsku podršku Evropske unije. Njen sadržaj je isključiva odgovornost autora i ne predstavlja nužno stavove Evropske unije.
Po državi smo dnevno priča odkritjem še iz prve in druge svetovne vojne. Neeksplodirana ubojna sredstva predstavljajo veliko varnostno grožnjo. To v zadnjem času spoznavajo tudi v Mariboru in Novi Gorici, kjer pogosto evakuirajo prebivalce. Največja verjetnost, da bomo našli neeksplodirane bombe, je sicer v zahodnem predelu države, kjer ima največ dela tudi državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Njen poveljnik Darko Zonjič je že 35 let povezan s tem delom, za katerega je, poleg znanja, potrebno veliko poguma. Kaj vse je doživel v času delovanja in s kakšnimi izzivi se sicer srečuje enota, nam je zaupal v sredinem Intervjuju.
V zbirki Studia humanitatis je v prevodu Katje Jenčič izšla monografija Uničenje evropskih Judov in s podnaslov Izbrana poglavja. Njen avtor Raul Hilberg je verjetno temeljno delo o zgodovini holokavsta objavil leta 1961, pozneje pa ga je smiselno zgostil in tako približal sodobnima bralki in bralcu. Hilberg v zgoščeni monografiji predstavi vsa poglavja holokavsta, od njegove predzgodovine, do sistematičnega kratenja državljanskih pravic Judov v Tretjem rajhu, nato operacije mobilnih ubijalskih enot, deportacije Judov v koncentracijska taborišča … Ne ustraši se niti zelo zahtevnih tem: med drugim analizira in sistematizira načine, katere preživetvene taktike so uporabljali Judje, zaprti v geto. Več o tematiki pove avtor spremne besede dr. Oto Luthar v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V okviru Zdravniške zbornice se krepijo svarila, da bi ostrejša razmejitev javnega in zasebnega dela v zdravstvu še pospešila odhode specialistov - s tem bi se podaljšale čakalne dobe in zmanjšala dostopnost do storitev. Predsednica združenja Europa Donna Tanja Španič meni, da operacije, kot so pri onkoloških bolnikih, običajno niso dostopne niti samoplačniško, dostopa do njih pa v realnosti še naprej ne bo, čeprav bo obstajal na papirju. Druge teme: - JEK 2 je ena od tem obiska vodje Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafaela Grossija v Sloveniji. Premier Robert Golob v zvezi z novembrskim referendumom o projektu poudarja dejal, da želimo vedet, ali je ta opcija nekaj, v kar prebivalci verjamejo kot o realni opciji. O konkretni izvedljivosti projekta pa, da se bomo odločali leta 2027 - V SDS so potrdili, da je Anže Logar zapustil stranko. Njen predsednik Janez Janša pričakuje, da bo Logar vrnil tudi poslanski mandat. - Na vrhu Ukrajina - jugovzhodna Evropa v Dubrovniku ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavlja načrt za mir. Na Bližnjem vzhodu Izrael od Libanona zahteva uničenje Hezbolaha.
Elma Tataragić je dramaturginja i producentica, profesorica na sarajevskoj ASU i selektorica Takmičarskog programa SFF-a. Ona je žena koja je ratne 1994. započela raditi na Obala Art Centru i jedna je od osnivačica Sarajevo Film Festivala. Posebno je senzibilizirana za teme koje se tiču ženskih prava i nasilja nad ženama i autorica je scanarija za sjajne filmove koji govore o ženskim pitanjima: Snijeg, Najsretniji čovjek na svijetu, Šavovi, Bog postoji, njeno ime je Petrunija, Samo kad se smijem...Osnivačica je producentske kompanije MAMAFILM. Bila je članica žirija mnogih filmskih festivala od New Yorka, Sofije, Tirane, Dohe, Istanbula, Beograda, Torina...Dobitnica je brojnih filmskih nagrada za scenario i autorica je dvije knjige o umijeću u scenaristici. Razgovarali smo o ženskom pismu u bh. kinematografiji, odgovornosti da mi koji smo preživjeli ratne traume pričamo o onome što smo preživjeli, o ženama koje trpe nasilje i koje nemaju pravo na smijeh i sreću, o nužnosti da žene koje nemaju problem sa svojim pravima budu glas onih žena koje nemaju pravo na svoj glas, o njenoj suradnji sa makedonskom redateljicom Teonom Strugar Mitevski i njihovom novom projektu Majka Tereza, te o tome zašto su umjetnice hrabrije od političara.U ovoj epizodi s Elmom smo pričali o:00:00:00 Uvod i najava00:01:44 Ženski glasovi u kulturnom aktivizmu 00:05:35 Do '92. u bh. kinematografiji od 100 filmova 2 filma je snimila žena00:09:03 U ratu je nastala moja ljubav prema filmu00:11:21 SFF se od početka okrenuo ženskim pitanjima u regionalnoj kinematografiji00:15:20 Filma “Snijeg” Aide Begić je prvi film u istoriji bh. kinematografije koji su potpisale 4 žene00:17:58 Mi koje nemamo problem sa ženskim pravima trebamo govoriti o ženskim pitanjima00:20:32 Suradnja sa makedonskom redateljicom Teonom Strugar Mitevski00:24:45 Naš prvi zajednički film “When the day had no name” imao je premijeru na Berlinaleu 2017.00:27:13 Film “Najsretniji čovjek na svijetu” snimljen je po mojoj intimnoj priči00:31:47 Naša ratna trauma je tek sad vidljiva i mi smo tek sada osvijestili šta smo zaista preživjeli00:36:57 Najozbiljniji bh. filmovi koji govore o ratnoj traumi su ženski filmovi Grbavica, Snijeg i Najsretniji čovjek na svijetu 00:42:27 Speed dating u našem filmu je izmišljen00:45:40 Kako je nastao scenarij za film “Samo kad se smijem”?00:49:05 Ovaj film brutalno istinito govori o femicidu00:51:33 U razgovoru sa ženama koje su pretrpjele nasilje saznala sam da one nemaju pravo na smijeh i na sreću00:55:06 Ženama kod nas nedostaje više mentorskih projekata01:03:40 Na ovogodišnjem SFFu smo vidjeli 3 bh. igrana filma iako je finansiranje sve lošije01:07:51 Po prvi put ove godine na ASU imamo studentice u audiovizuelnom sektoru montaže i direktorica fotografijeProdukcija: Kolektiv znanjaAudio: Nino ŠkiljićMuzika: Alan OmerovićDesign: Effect AgencyJednokratne donacije: https://www.paypal.me/KolektivZnanjaPatreon donacije: https://patreon.com/Kolektivznanja?utm_medium=clipboard_copy&utm_source=copyLink&utm_campaign=creatorshare_fan&utm_content=join_link Pratite nas na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/kolektivznanja IG: https://https://www.instagram.com/kolektiv_znanja/X : https://twitter.com/AnisaSerak*Ova epizoda je dio našeg serijala o kulturnom aktivizmu koji je nastao uz podršku Thomson fondacije kao dio projekta Kultura i kreativnost za Zapadni Balkan (CC4WBs). Priča je kreirana uz finansijsku podršku Evropske unije. Njen sadržaj je isključiva odgovornost autora i ne predstavlja nužno stavove Evropske unije.#ženskiglasovi #sff #sarajevofilmfestival #sfftakmicarskiprogram #elmatataragic
V novi epizodi Radia Ga Ga - Nova generacija se nam iz New Yorka javljata premier Robert Golob in njegova pomočnica Dj Tincika, ki sta v svojo hotelsko povabila številne znane goste. Obiskala jih bosta predsednik Biden in bivši predsednik Trump, pa seveda Arnold in prvi vodni diplomat na svetu, Martin Strel. Ekskluzivno bomo predvajali posnetek iz avta vožnje ministrice Stojmenove, ravno v trenutku, ko so se prižgale modre luči, bivša ministrica pa se bo s predsednikom vlade pogovorila tudi o svoji prihodnosti. Uroš Slak bo gostil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in ljubljansko nutrijo, ki bosta govorili o vodni diplomaciji. Seveda pa še Svetlanina in njena nova pesem, Anglelca in Saša bosta sestavljali šolske jedilnike, v opoziciji pa bodo ugotavljali, kaj storiti z neuporabljeno interpelacijo. Vse to in še točno ena stvar, v petek dopoldne na Prvem programu Radia Slovenija.
Tokrat se pogovarjamo z ameriškim profesorjem Michaelom Bigginsom, ki v Seattlu poučuje slovenščino in tudi prevaja slovenska dela v angleščino. Prav zdaj končuje obsežni opus. Ta mesec je bil na obisku v Sloveniji, s sabo pa je na izobraževanje in spoznavanje Slovenije pripeljal tudi 14 ameriških študentov. Pred novim študijskim letom smo se pozanimali, na katerih univerzah po svetu je mogoče študirati slovenščino in kje je interes za to največji. Poklicali smo tudi v Kakanj v Bosni in Hercegovini, kjer se veliko dogaja v slovenskem društvu Jožef Špringer. Ob koncu pa še vabilo slovenskim otrokom v tujini k prijavi na bralno-risalni natečaj po predlogi pravljice O malem čuku, ki živi v Nuku.
Jadranka Miličević je direketorica Fondacija CURE i suosnivačica Festivala ženskog aktivizma Pitchwise. U ovom podcastu gpvorimo o važnosti ženskih glasova za kulturu ali i aktivizam, bez obzira bio on ekološki, kulturni, obrazovni..-Jadranka obajšnjava kako je nastao Pitchwise i kako se ženske aktivistkinje godinama bore za jednakost u društvu, porodici, na poslu... Govorimo i o demistifikaciji feminizma i potrebi jačanja ženskih prava u bh. društvu koje se nije u stanju, niti pravno niti institucionalno, izboriti s narastajućom ofanzivom nasilja nad ženama i sve učestalijeg femicida kojemu svakodnevno svjedočimo.O nužnosti prepoznavanja i valoriziranje ženskih umjetnica i kulturnih radnica, književnica svakodnevno treba govoriti a ne samo u dane kad se održava Pitcwise ili neke druge ženske aktivističke aktivnosti.Valorizacija i kotekstualizacija ženskih glasova u kulturi je važna u stvaranju fronta otpora patrijarhalizaciji koja sve jače osvaja naše društvo i to je zadatak svih nas.*Ovaj podcast je sniman u bašti Historijskog muzeja i zahvaljujem se direktorici Elmi Hašimbegović na ustupljenom prostoru za snimanje.U ovoj epizodi s Jadrankom smo pričali o:00:00:00 Uvod i najava00:01:50 Zašto su nam dans važniji no ikad ženski glasovi u kulturi i aktivizmu?00:04:20 Današnji globalni odnos prema ženama u kulturi je porazan00:07:24 Mi žene moramo davati otpor patrijarhalnom okviru00:10:12 Sretni smo što već 19 godina Pitchwise organiziramo u Historijskom Muzeju00:14:30 Naše fenomenalne žene umjetnice su po onome što rade prepoznate u svijetu ali ne i ovdje00:18:15 Mi žene iz civilnog svijeta stalno dižemo glas protiv nasilja nad ženama ali nas niko ne čuje00:20:10 U ovoj zmelji političari ne žele da se čuju ženski glasovi 00:23:26 Žene nisu osvještene koliko snažnu podršku mogu dati jedna drugoj 00:25:47 Mi žene, Vještice, se želimo ponovo ujediniti da budemo jače00:29:57 Naše sveto pravo je da se borimo protiv nasilja nad ženama00:33:51 Naši političari imaju moć da odlučuju a ništa ne žele poduzetii u borbi protiv nasilja nad ženama00:40:20 Ljudi su se ovdje dosta otuđili i to najaviše vidi u odnosu prema starim ljudima00:44:40 Ove godine smo na Pichwise imali dodjelu regionalne književne nagrade Štefica Cvek00:48:09 Smiješno je da su 2019., nama koji smo organizirali prvi Pride, u medijima dušebrižnici "saljevali stravu"00:52:00 Nismo spremni kao drušđtvo podržati drugo i drugačije00:54:00 Moramo glasno govoriti u ime onih koji to ne moguProdukcija: Kolektiv znanjaAudio: Nino ŠkiljićMuzika: Alan OmerovićDesign: Effect AgencyJednokratne donacije: https://www.paypal.me/KolektivZnanjaPatreon donacije: https://patreon.com/Kolektivznanja?utm_medium=clipboard_copy&utm_source=copyLink&utm_campaign=creatorshare_fan&utm_content=join_link Pratite nas na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/kolektivznanja IG: https://https://www.instagram.com/kolektiv_znanja/X : https://twitter.com/AnisaSerak*Ova epizoda je dio našeg serijala o kulturnom aktivizmu koji je nastao uz podršku Thomson fondacije kao dio projekta Kultura i kreativnost za Zapadni Balkan (CC4WBs). Priča je kreirana uz finansijsku podršku Evropske unije. Njen sadržaj je isključiva odgovornost autora i ne predstavlja nužno stavove Evropske unije.
Piše, Sanja Podržaj, bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman. Iva L. Novak se je kot pisateljica prvič predstavila lani z romanom Ajaccio, ponovno, v katerem spremljamo pripovedovalkino soočanje s travmo, ki jo je povzročila smrt njenih staršev v letalski nesreči 1. decembra 1981 na Korziki. Tudi drugi roman, Povej, napisala bom, se dogaja na ozadju velikega pretresa, ki pa je imel svetovne razsežnosti, to je bila pandemija virusa COVID-19. Slogovno, tematsko in formalno se avtorica ne odmakne od tega, kar je pokazala že v prvencu, vendar pa roman ne prepriča v enaki meri. »Če živiš le zato, da pišeš, kakšna ženska si potem?« se glasi vprašanje, ki ga brezimni protagonistki in pripovedovalki v enem izmed njunih nočnih pogovorov zastavi mož, imenovan samo s kratico L. Ona odgovori z novim vprašanjem: »Če živim samo za to, da sem mama, kakšna ženska sem potem?« Njen odgovor pravzaprav predstavlja osišče pripovedi. Vanjo vstopimo decembra 2021, v času karanten, odlokov in spodbud, naj ostanemo doma, kot je to storila pripovedovalka, ki se je odpovedala svojemu delu in se posvetila skrbi za predšolska otroka, sina in hčerko, medtem ko njen mož, zdravnik, dolge ure dela na intenzivnem oddelku. V primerjavi z njegovim pomembnim delom, s katerim rešuje življenja in je v samem središču dogajanja, se ji njeno življenje zdi zastalo in prazno, okrnjeno na sfero zasebnega, dolgočasno. Njena želja po udejstvovanju onkraj domačega se manifestira v pisanju, ki je zanjo nuja. Problem je le v tem, da ji primanjkuje vsebine, o kateri bi pisala. To išče v drugi ženski, ki v njeni predstavi živi bolj razgibano življenje kot ona. Lejla D. Kres je moževa bivša partnerka in ko je njen oče sprejet na oddelek diagnostično-terapevtskega servisa v UKC, ga ponovno kontaktira. Protagonistka prisluškuje pogovoru in sliši besedo želim, kar jo spodbudi k pisanju in je tudi prva beseda, ki jo zapiše: »Želja, se mi je zdelo, je najprej želja po življenju. In tam zunaj je bila ženska po imenu Lejla, ki si je v tem času dovolila želeti si. To sem hotela tudi zase. Ne vem točno, česa si je Lejla želela, tega mi L ni povedal, vem pa, da je njena želja vzbudila mojo.« Takrat se začnejo nočni pogovori med protagonistko in njenim možem, med njima pa je vedno telefon, ki snema, kar naj bi postalo meso zgodbe. Čeprav L ne želi govoriti o Lejli, so ženina vprašanja neumorna in nujna, zato so njuni pogovori pogosto polni frustracij, prek katerih se izrisuje tudi njuno kompleksno razmerje. Prizori njunih izmenjav v postelji se hitro menjavajo s prizori iz dnevnega življenja, pri čemer je v ospredju predvsem protagonistkin odnos z mamo in hčerko. Čeprav so dinamike med njimi napete, se protagonistka z njimi ne ukvarja, kot da bi zanjo predstavljale nerazrešljive vozle, Lejla pa distrakcijo, fantazijo, željo samo. Zdi se, da jo Lejla tako privlači, saj si želi napisati žensko, kakršna bi tudi sama rada bila, a ne more biti – morda prav zaradi tega, česar v odnosih do mame, hčerke, moža in nazadnje do same sebe ne more razrešiti. Zdi se, kot da se v vseh svojih vlogah počuti nezadostno in želi pred tem pobegniti v iluzijo, ki je Lejla – njene matere ni več, po njej je podedovala hišo, njenega moža pa je v nasprotju z njo, ki ga posesivno in obsedeno ljubi, držala na distanci, poleg tega ni vezana na otroke in živi svetovljansko, svobodno prehaja meje v več ozirih. Če se protagonistki dozdeva, da je njeno življenje omejeno na vlogo mame in si želi še kaj več, je Lejla tista, ki to nekaj več ima. Na ta način avtorica vzpostavi intriganten okvir, v katerem bralci pričakujemo zapletanje in razpletanje odnosov, morda ljubezenski trikotnik ali pa spremembo v protagonistki, nekakšen preboj. A to pričakovanje zvodeni, medtem ko se pred nami nizajo posnetki iz življenja protagonistke, kot bi gledali fotografije, zgodba pa ne napreduje nikamor. Na tem mestu se je težko izogniti primerjavam z avtoričinim prvencem Ajaccio, ponovno, ki je romanu Povej, napisala bom tako zelo podoben, a hkrati tako zelo drugačen. Vzporednice lahko potegnemo že na formalni ravni, saj sta oba romana napisana v kratkih odstavkih, ki preskakujejo iz enega prizora v drugega, vse pa pravzaprav spremljamo prek razmišljanja protagonistke in pripovedovalke, osredotočenost je predvsem na njenem notranjem svetu. Prav tako so v obeh romanih izpostavljeni predvsem odnosi z možem, mamo in hčerko, ki pa so v Ajacciu, ponovno bolj razdelani. Nasploh je v prvencu več zgodbe in dogajanja, medtem ko v romanu Povej, napisala bom umanjkata. Če nam je v Ajaccio, ponovno pripovedovalka plast za plastjo razkrivala preteklost svoje družine in materine fascinantne osebnosti, kar nas je priklenilo k branju z željo, da bi izvedeli še več, izvemo o Lejli D. Kres in preteklosti, ki jo je z njo imel L, le malo in še to ne vzbudi občutka skrivnosti, da bi si želeli s protagonistko kopati naprej. Povej, napisala bom, daje občutek ponovitve, tako podobni so si liki in njihovi odnosi s tistimi, ki smo jih brali že v Ajacciu, ponovno. Protagonistka goji nekakšno obsedeno ljubezen do moža, a ga kljub temu ni zmožna spustiti blizu. V odnosu do mame čuti nezadostnost, mama pa je v obeh primerih vezana na moškega, ki ji ljubezni ni zmožen vračati. Prav tako je zaznati negotovost protagonistke v vlogi matere v odnosu do hčerke. Roman Povej, napisala bom v tem smislu deluje nedomišljeno in neizvirno. Morda bi vse skupaj delovalo bolje kot kratka zgodba ali novela, saj obsega le 141 strani, ali pa bi zgodba potrebovala nekaj več dogajanja, lahko bi na primer izvedeli kaj več o skrivnostni Lejli. Skratka, zdi se, da se na koncu romana nismo premaknili s točke, na kateri smo začeli. Lahko bi se sicer spraševali, ali roman s tem ne odseva situacije, v kateri se je znašla protagonistka, omejena na dom, čakajoča na dogodek, ki bi vnesel pestrost med dneve, ki so si vse preveč podobni. Morda je res tako, a žal ob branju prevlada občutek dolgočasja, ki ga izraža tudi protagonistka. S svojim drugim romanom je Iva L. Novak vzpostavila prepoznaven slog, ki na nek način odraža njeno fotografsko pot, saj se kratki odstavki nizajo pred nami kot fotografije posameznih prizorov, ki jih izpiše v poetičnem in nekoliko zasanjanem jeziku. Vrnila se je tudi h kompleksnim tematikam odnosov, materinstva, ženskosti in iskanja identitete. Žal pa romanu Povej, napisala bom manjka nekaj mesa, ki bi potešilo bralske apetite.
Send us a Text Message.POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 144Danes z nami spet v dvoje Jure in Rimanic. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:25 Juretov teden00:01:39 Tudi Rimanič je skoraj umrl00:03:04 Boli glava od vročine00:04:48 Turški strelec na olimpijskih igrah00:07:08 Čudni športi00:07:47 Kako pridejo na olimpijske tisti ki nimajo pojma00:08:14 Shoutout našim uvrščenim00:08:56 Skakalec s palico00:09:53 Ljubezenske zgodbe na olimpijskih igrah00:12:41 Se zaročiš v Parizu?00:14:58 Kako zaročiš punco?00:18:24 Oče in sin skupaj na dopustu00:21:06 Kako dobro poznaš svojega očeta?00:22:54 Dolgi lasje00:25:03 Hodit redno v fitnes vsaj pol leta00:26:05 Vsaj enkrat probat živet sam00:27:18 Da ti ga potegne, ti pride in še naprej nadaljuje00:27:42 Solo avantura00:29:04 Začet pisati dnevnik00:30:19 Dobiti prst v rit00:30:44 Disneyland00:31:13 Gardaland zase00:32:58 Zakaj so fantje nehali govoriti s svojo punco?00:33:17 Že predolgo samska00:34:53 Koliko rimanič pulla?00:35:41 Pripeljala svojega pas na najin zmenek00:38:09 Na zmenek je prišla noseča00:39:48 Njen glas ni bil dovolj ženstven00:41:09 Smrčala je bolj naglas kot jaz00:43:04 Vprašanja00:43:41 Film iz vajinega življenja00:45:09 Top destinacije za poletje00:45:46 Če bi lahko imeli kateregakoli gosta na svetu00:47:03 Na koga bolj vpliva retrogradni merkur?00:48:38 Najljubša poletna aktivnost?00:49:45 Najljubši spomin iz otroštva?00:51:12 Kdaj pride Andreja Leški na Chlane?00:51:36 Kdaj in kje sta se spoznala?00:51:50 OutroPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.
''Tuji založniki nam kdaj očitajo, da so besedila v naših knjigah za otroke preveč zapletena, ilustracije pa preveč umetniške. A mi smo navajeni na kakovost in jo znamo ceniti,'' pravi direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar. ''Naši posebnosti sta prav večplastnost in raznovrstnost – s tem se želimo predstaviti v Bologni,'' pa poudarja Tanja Komadina, ilustratorka, ustvarjalka stripov in likovna urednica pri založbi Mladinska knjiga. Maja Kastelic, ena od dvanajstih izpostavljenih avtorjev in avtoric na razstavi slovenske ilustracije na bolonjskem sejmu, meni, da ilustracija, ki samo ponavlja za besedilom, nima smisla. Njen pomen je namreč to, da doda čarobnost in humor ali kdaj, hudomušno, celo nasprotuje besedilnemu sporočilu. Dr. Tina Bilban, urednica, literarna kritičarka in predsednica Slovenske sekcije IBBY, pa izpostavi še otroško zvedavost – ''Radovednost otrok moramo jemati resno.'' ''Svet slovenske ilustracije smo ovili v baldahin, ki v živahnem sejemskem okolju ustvarja intimno zavetje,'' so zapisali ob začetku našega častnega gostovanja na 61. sejmu otroških knjig v Bologni. Ta je namenjen le strokovni javnosti, a kljub temu ga po navadi obišče približno 30.000 ljudi. Ob tej priložnosti z gostjami v pogovoru med drugim o sodobnih smereh v ilustraciji, njeni družbenokritični vlogi, digitalizaciji in založništvu. In ker ima v Bologni vse pomembnejše mesto strip, beseda teče tudi o njem.
Luknja v vratih je bila iztočnica za naše raziskovanje zgodovine ene večjih palač na Bregu v starem mestnem jedru Ljubljane. To je Zoisova palača, ki sicer deluje mogočno, a je hkrati vsaj glede arhitekturnega okrasja dokaj pusta. Za razliko od bogato okrašenih baročnih fasad palač na starem ali mestnem trgu gre za zelo racionalistično fasado, ki kaže duha in miselnost človeka, ki je vrsto srednjeveških hiš prezidal v enotno palačo, kot jo poznamo danes. Zois je s svojo palačo tako znanilec nove dobe – razsvetljenstva. Žiga Zois je bil v svojem času eden najbogatejših Slovencev, posestnik, fužinar, industrialec in mecen slovenskega narodnega preporoda. Kot rečeno, deluje njegova palača na zunaj kot dokaj racionalna stavba, ko pa vstopiš, se pokaže, da je vse od stopnišča do vratnic to še vedno aristokratska rezidenca. In ta skriva tudi vrsto zanimivih usod in zgodb, ki jih bomo odkrivali v oddaji Sledi časa. Njen avtor je Milan Trobič.
V življenju – in s filmom ni nič drugače – se zgodijo presenečenja in zahtevne preizkušnje, ki jih človek – s pomočjo bližnjih – lahko premaga. Snemanje dokumentarnega filma Cent'anni o partnerjevi zmagi nad smrtonosno boleznijo, levkemijo, se je prevesilo v odkrivanje nezaceljenih ran dolgoletnega partnerskega odnosa, je povedala režiserka Maja Doroteja Prelog, gostja oddaje Razgledi in razmisleki. Njen celovečerni dokumentarec Cent'anni oziroma Sto let, ki bo na filmskem festivalu v Trstu doživel svetovno premiero, je med ustvarjanjem sam od sebe zavil v nepričakovano smer: namesto načrtovanega prikaza veličastnega zmagoslavja človekovega duha nad telesom in boleznijo gledalec tako vstopi v univerzalno in hkrati intimno izkušnjo, ki je skupna ljudem v dolgotrajnih in predanih partnerskih zvezah. Potlačena čustva, zamere in nezaceljene rane prej ali slej privrejo na dan in nič drugače ni v filmu Cent'anni. Z Majo Dorotejo Prelog se je pogovarjal Urban Tarman. Na fotografiji: Blaž Murn in Maja Doroteja Prelog v filmu Cent'anni (2024); vir fotografije BSF in SFC.
Ljubljana je imela vsaj tri obzidja; prvi tak objekt, ki je varoval tudi prvo znano naselbino, je bil na grajskem griču. Glede na doslej odkrite arheološke ostanke naj bi šlo za utrjeno gradišče na vzpetini s precej dobro možnostjo obrambe z nasipi in lesenimi palisadami. Drugo pomembno obzidje je bilo postavljeno ob graditvi antične Emone, ki je bila skrbno načrtovano mesto, urejeno po pravilih rimskih merilcev in gradbincev. Emona je imela obzidje z dvojnimi obrambnimi jarki, zanimivo pa je, da so del tega vzhodnega obzidja v današnji Vegovi ulici uporabili tudi v srednjem veku. In srednjeveško obzidje Ljubljane bomo odkrivali v oddaji Sledi časa. Njen avtor je Milan Trobič.
Režiserka, producentka in scenaristka, soustanoviteljica Petra Pan Film, ki producira predvsem kreativne dokumentarne in dokumentarno-igrane filme. Trenutno deluje in živi med Ljubljano, Skopljem in Marseillom. Njen novi dokumentarni film Telo je prejel nagrado vesna za najboljši dokumentarni film na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.V filmu spremljamo protagonistko Urško, ki ji nenadna bolezen postavi ključna vprašanja, kako se vzpostaviti na novo, kako te vidijo drugi in kakšno vlogo odigrata družina in prijateljstvo.
V zaključku serije o Narodni in univerzitetni knjižnici Andreja Kozjek, ki v NUK vodi oddelek za zaščito in restavriranje, pripoveduje o reševanju pacientov, ki jih dobijo v svoje delavnice. Njen oddelek je vpet v številne delovne procese v knjižnici, sodeluje tudi pri nastajanju razstav, ki jih pripravljajo v NUK. V Plečnikovi palači je trenutno na ogled razstava Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne, dr. Marijan Dovič (ZRC SAZU), glavni avtor razstave, pa pove tudi to, zakaj raziskovalci radi razstavljajo v NUK. Žiga Cerkvenik, vodja službe za prireditve in promocijo NUK, opisuje bogato in burno zgodovino Narodne in univerzitetne knjižnice, njeno razvejano dejavnost in poslanstvo: "Knjižnico vedno gradijo ljudje. Vse, kar je povezano s pridobivanjem znanja, sloni na pridnih, vestnih, marljivih in odgovornih ljudeh." Tako je bilo nekdaj, tako je danes in tako bo tudi jutri.Avtorica serije NUK – svetišče znanja je Tatjana Pirc. Sogovorniki: Andreja Kozjek, delavnica Oddelka za zaščito in restavriranje NUK; dr. Marijan Dović; višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU; Žiga Cerkovnik, vodja službe za prireditve in promocijo NUK. Zapiski: NUK – svetišče znanja: Narodna in univerzitetna knjižnica je srce naše države NUK – svetišče znanja: Platnica bukle je iz bukve NUK – svetišče znanja: Izjemne zgodbe, ki človeka pretresejo NUK – svetišče znanja: NUK je knjižnica vseh Slovencev Narodna in univerzitetna knjižnica 13. oktobra praznuje NUK – svetišče znanja: Vsak lahko v zbirki odkrije svoj diamant
Še vedno je v gosteh najbolj vrhunka operna pevka s smislom za humor: Nuška Drašček! Njen, sedaj dokazano največji fan in operni abonent Aleš Novak pa v tem delu Nuško in Sašota vpraša: “Kdo ali kaj je Baader meinhof fenomen?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj
Sredina septembra je čas za tradicionalni letni govor o stanju Evropske unije. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen bo v njem ocenila razmere in predstavila svoje načrte za zadnje leto svojega mandata. Z zanimanjem pričakujemo sporočila glede podnebnih in energetskih ukrepov, gospodarskega ohlajanja, Ukrajine, geopolitične vloge Evrope v svetu in drugih izzivov. Njen govor, ozadje in odzive bomo komentirali v terenski oddaji iz sedeža parlamenta v Strasbourgu. Voditelj Luka Robida bo v studiu v Franciji gostil evropske poslance iz Slovenije, v ljubljanskem studiu pa bosta prva dama Evropske komisije v Sloveniji in profesor mednarodnih odnosov. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Romana Tomc, evropska poslanka, SD/EPP; dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec, GS/Renew; Matjaž Nemec, evropski poslanec, SD/S&D; dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Jednokratne donacije kanalu: https://paypal.me/beinganddoing Za infromacije o radu sa mnom posetite moju instagram stranicu https://www.instagram.com/aleksandra.vancevska Marta Tutić, sportski psiholog i Geštalt psihoterapeut iz Beograda. Implementira znanja stečena na studijama psihologije i Geštalt psihoterapije u rad sa sportistima. Za nju je psihoterapijska seansa plodno tlo za rast i razvoj, kao i za upoznavanja najdubljih aspekata svoje ličnosti. Njen moto glasi : Rezultati su važni, ali treba uživati u procesu. Being Human and Doing Psychotherapy je podkast koji otkriva ljude u psihoterapeutima i psihoterapeute u ljudima. Kojom god da se profesijom bavimo mi u nju najpre ulazimo sa našom ljudskošću i punoćom celog bića. Kroz ovaj podkast sa radoznalošću istražujem koji su to “tajni sastojci” raznih psihoterapeutskih pravaca i kako se oni integrišu kroz specificne zivotne i ljudske priče terapeuta koji ih praktikuju i žive. Za sve linkove ka ovom podkastu: Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doing Ovaj podkast predstavlja lične stavove i mišljenja mojih gostiju i mene. Sadržaj ovde ne treba shvatiti kao medicinski ili psihološki savet. Sadržaj je namenjen u informativne svrhe, a kako je svaka osoba jedinstvena, konsultujte odgovarajućeg stručnjaka za sva konkretna pitanja koja imate. Hvala što ste mi se pridružili na ovom putovanju. S'ljubavlju, Aleks
"Fondacija želi da pruži besplatne udžbenike na internetu." U 226. epizodi podkasta Pojačalo, gost Ivana Minića je profesor Aleksandar Kavčić, naš čuveni elektroinženjer, naučnik, profesor i filantrop. Karijera i poduhvati profesora Kavčića mogu lako ispuniti i čitav niz epizoda, ali u današnjoj ćete saznati o njegovoj mladosti, obrazovanju koje je sticao u školama širom sveta, kao i patentu koji je izmenio čitavu jednu industriju. Svojim patentom za čitanje zapisa sa magnetnih memorija, profesor Kavčić upisao se u istoriju i doneo revolucione izmene celom jednom tržištu i industriji, što nije prošlo nezapaženo od onih koji su to želeli da zloupotrebe za svoju dobit. Njegove pravne borbe oko prava za patent i distribuciju istog su same po sebi “priča za film”, o čemu ćete detaljnije saznati u samoj epizodi. Profesor Aleksandar Kavčić sa Ivanom Minićem takođe razgovara o svojoj Fondaciji “Alek Kavčić” koja predstavlja filantropski poduhvat neizmernog obima. Njen cilj je da se okonča monopol određenih izdavača na našem tržištu đačkih udžbenika i da se svim učenicima osnovnih škola obezbedi lak i besplatan pristup kvalitetnim udžbenicima na internetu. To je profesoru Kavčiću donelo ceo jedan novi talas pravnih sukoba sa kompanijama koje nisu tako lako želele da se odreknu monopola na tržište udžbenika, sa čime se on bez oklevanja uhvatio u koštac. Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Šta ću biti kad porastem - Pametni mladi umovi - Šta treba da nauči jedan inženjer - Nemački univerziteti - Izum za doktorat - Borba za patent - Kako je počela Fondacija - Visoke cene udžbenika su problem - Zašto se osnovci preopterećuju - Kako Fondacija pravi udžbenike - Prepreke u radu Fondacije - Život između Amerike i Srbije Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/43MFNl1 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN
Skandal u poznatom beogradskom butiku zbog rasističkog ispada zaposlenih odjeknuo je Srbijom, a voditeljka Jasmina El-Abd u podcastu "Život na srpskom" objašnjava zašto je baš sad odlučila da reaguje na ovaj način. Za možda neupućene, voditeljka Jasmina El-Abd je nedavno ušla u poznati beogradski butik kako bi našla haljinu za predstojeće snimanje, a izašla s jako lošim osećajem, uvređena, ponižena, jer su joj zaposlene rekle da je "Ciganka" i da laže. Jasmini ovo nije prvi put da se susreće s rasizmom u Srbiji, a u podcastu "Život na srpskom" otkriva kroz kakve je grozne situacije prolazila odrastajući u Beogradu kao dete iz mešovitog braka, sa čime se sve suočavala, ali i zašto je ovog puta odlučila javno da istupi. Njen post mnogi su podelili, priča je odjeknula u medijima, a evo šta planira dalje. Autorka podcasta "Život na srpskom" je Ana Kalaba.
Osnivačica Beorola Sanja Jakovljević je gost Vladimira Stankovića u 105. epizodi podcasta Biznis priče. Gošća podcasta Biznis priče je suosnivačica i generalna direktorka Beorola, kompanije koja je izrasla iz garaže u globalnu silu sa osam filijala širom sveta. Beorol danas izvozi u preko 50 zemalja, ima četiri proizvodne linije i nedavno je proglašen za 11. najboljeg proizvođača na svetu. Sanja, koja potiče iz porodice sa rukovodećim pozicijama u državnim firmama, otkriva kako je od malih nogu znala da će biti direktor. Njen put ka vrhu nije bio lak - završila je Ekonomski fakultet i dugo vremena tražila posao pre nego što je ušla u svet preduzetništva.
Sara Peranić je autorica jedne od najbrže rastućih platformi za trening samopouzdanja i poduzetničkog mindseta, koju je podigla po uzoru na svjetski uspješne uzore. Njen put je zanimljiv i cijelo vrijeme usmjeren pomaganju, od fakultetskog obrazovanja kao socijalne pedagoginje, do kasnijih edukacija Realitetne terapije i Geštalt psihoterapije, no jedna je od rijetkih praktikanata u ovom području koji su istovremeno i uspješni poduzetnici. Razgovarali smo kako pomiriti želju za pomaganjem i poslovni mindset, kako i zašto biti poduzetnik, koliko pomaže iskustvo rada i učenja u Americi, te s kojim problemima se poduzetnici najčešće susreću. Želite li da napredujemo u stvaranju ovakvog sadržaja? Onda podržite Surove Strasti na Patreonu (https://patreon.com/surovestrasti), to je platforma gdje možete odrediti da se Surovim Strastima svaki mjesec automatski pošalje neki iznos, na primjer 15-tak eura. To nije veliki iznos - manje od jednog izlaska s par prijatelja, a nama puno znači da ostvarimo kvalitetniju produkciju. Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda