Podcasts about dotaknili

Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?

Verjamemo, da ste že nestrpno čakali in se spraševali, kdaj bo spet na vrsti nova epizoda rubrike Polčas.Vaša želja, naš ukaz! V tokratnem Polčasu sva Tilc in Bwaž gostila alfa in omego KK Voga Grosuplje, Petra Hojča. Dotaknili smo se njegove igralske in trenerske kariere, vzponov in padcev ter ponovnega vzpona kluba iz Grosuplja. Veliko bo tudi govora o povezovanju z navijaško skupnostjo in gradnji navijaške baze.(!!) Smo pa pred začetkom post produkcije ugotovili, da nam jo je zagodla video tehnika. Prva ura videa je tako žal izginila v digitalnem vesolju. Naše premikajoče se obraze tako gledate od 1h12m dalje.Hvala za razumevanje in vabljeni k poslušanju in ogledu.TIMESTAMPS:00:00:00 Intro + kdo je Peter Hojč in prvi stik s košarko00:16:21 Kariera, začetek trenerstva in stil treniranja00:41:31 1. obdobje Grosuplja01:00:36 2. obdobje Grosuplja01:43:01 3. obdobje Grosuplja in zaključek

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

V Radijski tribuni smo v ospredje postavili mariborski promet. Predstavili smo celotno novo prometno strategijo našega mesta, ki jo pripravlja občina Maribor. Dotaknili pa smo se tudi divjanja po peš coni s skuterji in drugimi enoslednimi vozili.

Dotaknili smo se tem, ki pogosto ostajajo v ozadju, a so za mnoge izmed nas izjemno pomembne – starost, sprejemanje staranja, osamljenost in življenje v domu za starejše. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Skupaj s poslušalci smo razmišljali o tem, kako se soočiti s spremembami, ki jih prinaša staranje, kako ohraniti dostojanstvo in smisel v poznejših letih, kaj pomeni živeti v osamljenosti, kako jo preseči ter kako lahko domovi za starejše postanejo prostor topline, ne le bivanja.

Dotaknili smo se tem, ki pogosto ostajajo v ozadju, a so za mnoge izmed nas izjemno pomembne – starost, sprejemanje staranja, osamljenost in življenje v domu za starejše. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Skupaj s poslušalci smo razmišljali o tem, kako se soočiti s spremembami, ki jih prinaša staranje, kako ohraniti dostojanstvo in smisel v poznejših letih, kaj pomeni živeti v osamljenosti, kako jo preseči ter kako lahko domovi za starejše postanejo prostor topline, ne le bivanja.

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Pred nami je poletni čas, obdobje, oddiha in odklopa. Dotaknili se bomo vidikov meditacije, molitve in načina, kako lahko namenjamo več časa za notranji mir ter poglobimo svojo povezavo z Bogom. Kako je tudi ta čas, primeren za povezovanje z Bogom? Gost oddaje je izr. prof. dr. Ivan Platovnjak, s Teološke fakultete, ki bo z nami delil svoje izkušnje in razmišljanja o tem.

V oddaji smo osvetlili nekatere poudarke papeža Frančiška ob prazniku binkoštih, ki je bil povezan z jubilejem gibanj in skupnosti. Dotaknili smo se tudi tragičnega streljanja na šoli v Gradcu in odziva avstrijske Cerkve. Pozornost svetovne javnosti je usmerjena tudi na novo eskalacijo na Bližnjem vzhodu; oglasil se je dunajski kardinal Schönborn. Spomnili smo na dogodke minulega tedna v Vatikanu, med drugim na napoved kanonizacije blaženih Carla Acutisa in Pierja Giorgia Frassatija 7. septembra. Osrednji del oddaje pa je bil posvečen izvolitvi p. Igorja Salmiča za generalnega vikarja minoritskega reda v Assisiju.

V oddaji smo osvetlili nekatere poudarke papeža Frančiška ob prazniku binkoštih, ki je bil povezan z jubilejem gibanj in skupnosti. Dotaknili smo se tudi tragičnega streljanja na šoli v Gradcu in odziva avstrijske Cerkve. Pozornost svetovne javnosti je usmerjena tudi na novo eskalacijo na Bližnjem vzhodu; oglasil se je dunajski kardinal Schönborn. Spomnili smo na dogodke minulega tedna v Vatikanu, med drugim na napoved kanonizacije blaženih Carla Acutisa in Pierja Giorgia Frassatija 7. septembra. Osrednji del oddaje pa je bil posvečen izvolitvi p. Igorja Salmiča za generalnega vikarja minoritskega reda v Assisiju.

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Z Ano Kompara, ki ustvarja IG profil Mamainljubljana in vodi online bralni klub Bralna usedlina, sva se pogovarjali o svetovni uspešnici - Vesela sem, da je mami umrla. Dotaknili sva se tem toksičnega starševstva, otrok v šovbiznisu in povezav z današnjim svetom družabnih omrežij. Vabljen/a k poslušanju!

V oddaji smo p. Brankom Cestnikom govorili med drugim o tem, da se svet nevarno hitro spreminja po nareku močnih; kje je tu glas Cerkve? Mineva tudi 80 let od strahotnega frankolovskega zločina; kaj lahko o tem pove tamkajšnji župnik? Dotaknili pa smo bomo tudi dvoumnih slovenskih protestov v podporo srbskim študentom.

V oddaji smo p. Brankom Cestnikom govorili med drugim o tem, da se svet nevarno hitro spreminja po nareku močnih; kje je tu glas Cerkve? Mineva tudi 80 let od strahotnega frankolovskega zločina; kaj lahko o tem pove tamkajšnji župnik? Dotaknili pa smo bomo tudi dvoumnih slovenskih protestov v podporo srbskim študentom.

V oddaji je bil naš gost nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec. Spregovoril je o vladnih predlogih medijskega zakona in nepremičninskega davka. Dotaknili smo se tudi umora skesanca v primeru Kavaškega klana in odziva tožilke Mateje Gončina ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je proti Sloveniji ugotovilo hude kršitve slovenskega prava s strani predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani.

V oddaji je bil naš gost nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec. Spregovoril je o vladnih predlogih medijskega zakona in nepremičninskega davka. Dotaknili smo se tudi umora skesanca v primeru Kavaškega klana in odziva tožilke Mateje Gončina ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je proti Sloveniji ugotovilo hude kršitve slovenskega prava s strani predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani.

V zadnji oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila z nami zgodovinar dr. Renato Podbersič ml. in pa predsednica pobude Prebudimo Slovenijo prof. Vlasta Doležal Rus. Ocenila sta leto 2024, razmišljala o minulem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti. Dotaknili smo se tudi dvojnih meril slovenske politike in ukinitve ugovora vesti za farmacevte. Za konec pa smo zastavili tudi vprašanje ali je ob 80-letnici konca druge svetovne vojne izvedljivo pokopati vse žrtve?

V zadnji oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila z nami zgodovinar dr. Renato Podbersič ml. in pa predsednica pobude Prebudimo Slovenijo prof. Vlasta Doležal Rus. Ocenila sta leto 2024, razmišljala o minulem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti. Dotaknili smo se tudi dvojnih meril slovenske politike in ukinitve ugovora vesti za farmacevte. Za konec pa smo zastavili tudi vprašanje ali je ob 80-letnici konca druge svetovne vojne izvedljivo pokopati vse žrtve?

Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

Komentiramo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, ki sta jo vlada in večina sindikatov javnega sektorja uspešno končali, vladni odgovor na spremembe obračunavanja omrežnine za elektriko ter mini davčno reformo in grožnje sodnikom. Dotaknili se bomo tudi kandidatov za pomembne položaje v administraciji novega predsednika Združenih držav Donalda Trumpa in pokomentirali dosežke prvega tedna podnebne konference Združenih narodov v Bakuju.

V tokratni oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili priznanega dramatika, pesnika, pisatelja in scenarista Roka Vilčnika – rokgreja. V pogovoru smo raziskovali njegovo bogato ustvarjalno pot, od zgodnjih radijskih dram do odmevnih gledaliških predstav in glasbenih projektov. Dotaknili smo se tudi njegovega pisanja za televizijo, sodelovanja z glasbeniki ter vpliva očetovstva na njegovo delo. Z nami je delil zanimive anekdote in razmišljanja o umetnosti, ki so oblikovala njegovo izjemno kariero.

Spoznajmo novo vodstvo Dijaške organizacije Slovenije, torej mlade, ki so bili izbrani, da letos govorijo v imenu vseh dijakov in zagovarjajo njihove pravice. Dotaknili smo se tudi vseh perečih tem, ki zadevajo mlade – ena izmed njih je gotovo tudi javni potniški promet. Vedno aktualni pa so tudi medvrstniško nasilje, duševno zdravje mladih in izobraževalni sistem.

Nadaljevali smo tam, kjer smo nazadnje ostali, torej pri raziskovanju posebnosti ene izmed najzanimivejših dežel Britanskega otočja. Z vami je v vlogi gosta ponovno mlad popotnik Matic Štemberger.

V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.

V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi.. Besedilo je prineslo odgovor na vprašanje: Kaj je ustna molitev? Pa tudi o tem, katera je zasebna in katera javna molitev? Dotaknili se bomo tudi vprašanja svetopisemskih psalmov in alegoričnega pomena Svetega pisma.

Z nami je bil dr. Janez Juhant. Dotaknili smo se sprememb, ki jih zaznava na šolskem področju, pa tudi aktualnega političnega dogajanja.

Za nami so olimpijske igre v Parizu, ki so postregle tudi z ekstremi. Kakšnimi, smo v tokratni oddaji spregovorili z odličnim poznavalcem razmer v Franciji, tam delujočim in živečim filozofom, esejistom, publicistom in fotografom Evgenom Bavčarjem. Dotaknili smo se tudi razmer v Franciji, nemirne Evrope, se spomnili skorajšnjega Dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov ter našega gosta vprašali, kakršno je njegovo sporočilo vse bolj razdeljeni slovenski politiki.

Za nami so olimpijske igre v Parizu, ki so postregle tudi z ekstremi. Kakšnimi, smo v tokratni oddaji spregovorili z odličnim poznavalcem razmer v Franciji, tam delujočim in živečim filozofom, esejistom, publicistom in fotografom Evgenom Bavčarjem. Dotaknili smo se tudi razmer v Franciji, nemirne Evrope, se spomnili skorajšnjega Dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov ter našega gosta vprašali, kakršno je njegovo sporočilo vse bolj razdeljeni slovenski politiki.

Najbolje, da se kar vržemo v vrtinec divjega plesa delcev, manjših od atoma, ki pospešujejo, se brez zavor zabijajo med seboj in se v vse smeri razpršujejo po velikem hadronskem trkalniku v Cernu. Nič ne bo bolelo, saj bomo ves ta čas v varnih rokah strašno hude fizičarke in komunikatorice znanosti Anje Kranjc Horvat. Pri tem evropskem megaprojektu za fizikalne raziskave Anja že vrsto let javnosti predstavlja vsa njihova noro vznemirljiva znanstvena odkritja. Ravno ta mesec pa je postala še podoktorska študentka v Lozani, kjer bo koordinirala evropski projekt o izobraževanju v inženiringu. A v Cernu ostaja. Sploh pa, tudi če bi jo spravili iz Cerna, »Cerna definitivno ne moreš spraviti iz mene«. Anjo sva k snemanju podkasta povabili tik pred 70. obletnico Cerna. Dotaknili smo se njene vijugave poti, ki jo je najprej vodila do obotavljivega spoznavanja s fiziko, nato do študja fizike, pa sodelovanja s Hišo eksperimentov in od tam, kot z nekakšnega trampolina, naravnost do Cerna.Tako kot je fizika njej zlagoma zlezla pod kožo, tako zdaj svojo ljubezen tam pretaplja v predstavitev eksperimentov in raznolike šove, da bi se to zgodilo tudi pr tistih, ki kot obiskovalci potrkajo na njihova vrata. Če ji jih že ne uspe popolnoma uročiti, pa je zadovoljna že, če v njih vsaj prebudi radovednost. »Ko delam znanstvene predstave na odru, tudi mene z energijo popolnoma napolni, ko vidim otroke, ki z odprtimi očmi srkajo vsako besedo vase.«A neskončno radovednost ohranja tudi sama. Na tako velikem območju, kot je Cern, hranil ne zmanjka. »Meni je njegov najboljši del ravno ta, da se v njem mešajo različne kulture, narodnosti, spoli, z njimi vred pa se odpirajo vrata do novih pogledov na znanost,« pravi Anja v podkastu. In kjer so novosti, tam je tudi ona.V takšnem kotlu, kjer buhti od zanimivih in izjemnih sogovornikov, ji je še toliko bolj dragoceno spremljati izmenjavo raznolikih idej, saj tako napaja svojo ustvarjalnost in zvedavost. Vselej se odpirajo še dodatna vprašanja, ki bi jim sama rada prišla do dna ‒ sploh ko gre za vse, kar je povezano z antimaterijo. Tega vrelca pa bržkone tako ali tako ne bo mogla nikdar izčrpati. --Prisluhnite podkastu, v katerem se nam je pridružil tudi raziskovalec in profesor na fakulteti za matematiko in fiziko Simon Čopar. Bil pa je Anjin asistent med njenim diplomskim študijem.»Anja izžareva nalezljivo energijo. (…) Vedno sem bil impresioniran, ko sem videl njeno interakcijo z ljudmi, kako se zna povezati s publiko in ji predstaviti težke teme z energijo in zanosom, ko bi velika večina obupala ali pa se skrila v kot,« pojasni v pogovoru.

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

Dotaknili nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Z nami je bila članica Delovne skupine za nenasilje Darinka Klemenc.

V tokratnem zasedanju smo se najprej ozrli na petkovo tekmo proti ajdovskemu Primorju, potem pa smo se posvetili evropski premieri proti ukrajinskemu klubu Polissya Žitomir, ki bo verjetno kar visoka ovira za zeleno-bele. Glede na to, da se o tem klubu ne ve kaj dosti, smo pogledali kakšne nogometaše imajo, koliko plačujejo za transferje in kako so igrali v prejšnji sezoni, ko so zasedli peto mesto v ukrajinski ligi. V četrtek nas brez dvoma čaka zanimiva tekma v kateri bo morala Olimpija pokazati svoj najboljši obraz, če bo hotela napredovati v naslednji krog, kjer jo čaka poraženec iz dvoboja evropske lige med švedskim Elfsborgom in moldavskim Sherrifom. Dotaknili smo se tudi sage o Elšnikovem transferju v Zvezdo in o dobrodošlem sodelovanju med nogometnim, košarkarskim in hokejskim klubom, ki nosijo sveto ime.

Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju!

Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju!

Gost je bil mag. Branko Cestnik. V luči največjega državnega praznika Dneva državnosti smo govorili o državotvornosti in podali nekaj krščanskih napotkov za praznovanje. Dotaknili smo se tudi 1500 letnice koprske škofije, kajti tudi mi Slovenci, smo resnični dediči antičnega krščanstva.

Gost je bil mag. Branko Cestnik. V luči največjega državnega praznika Dneva državnosti smo govorili o državotvornosti in podali nekaj krščanskih napotkov za praznovanje. Dotaknili smo se tudi 1500 letnice koprske škofije, kajti tudi mi Slovenci, smo resnični dediči antičnega krščanstva.

V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili tajniku urada za družino pri Slovenski škofovski konferenci Luku Mavriču. Nedavno se je udeležil zasedanja, na katerem so predavatelji govorili o podpori, ki jo nudijo nosečnicam, da se opogumijo sprejeti otroka, o nudenju pomoči revnim in o skrbi za umirajoče. Dotaknili smo se tudi vprašanja podpore družinam na evropski celini.

V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili tajniku urada za družino pri Slovenski škofovski konferenci Luku Mavriču. Nedavno se je udeležil zasedanja, na katerem so predavatelji govorili o podpori, ki jo nudijo nosečnicam, da se opogumijo sprejeti otroka, o nudenju pomoči revnim in o skrbi za umirajoče. Dotaknili smo se tudi vprašanja podpore družinam na evropski celini.

V tokratni oddaji smo predstavili odmev na 18. festival gorniškega filma s tremi gosti. Z nami sta bili Nika in Andreja, ki sta se se odpravili na najvišji vrh Afrike - Kilimandžaro - s kolesom. Dotaknili smo se tudi podviga pred 44 leti, ko sta legendarna poljska alpinista kot prva Zemljana stopila na streho sveta v zimskem obdobju. Eden od njiju Krištof Wielicki je povedal, kaj sta pustila na vrhu Everesta.

V tokratni oddaji smo predstavili odmev na 18. festival gorniškega filma s tremi gosti. Z nami sta bili Nika in Andreja, ki sta se se odpravili na najvišji vrh Afrike - Kilimandžaro - s kolesom. Dotaknili smo se tudi podviga pred 44 leti, ko sta legendarna poljska alpinista kot prva Zemljana stopila na streho sveta v zimskem obdobju. Eden od njiju Krištof Wielicki je povedal, kaj sta pustila na vrhu Everesta.

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec.

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec.

V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.

Zaključuje se februar, ki je bil za rojake v Avstraliji praznični mesec. Praznovali so obletnice blagoslovitev slovenskih cerkva - 50. v Sydneyju, 40. v Adelaidi in 55. v Melbournu. Gost iz domovine je bil tudi provinical slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden. Praznovanja in srečanja z rojaki je doživel kot milost obnove slovenstva. Dotaknili so se tudi teme zapiranja župnij oziroma misijonov. Kaj jim je odgovoril p. Čuden, prisluhnite na naši spletni strani ali v ponovitvi opolnoči.

Dotaknili se bomo kar štirih abonmajskih koncertov ter treh drugih glasbenih dogodkov. V okviru abonmajev Slovenske filharmonije smo spremljali koncerta ciklov Sodobne orkestrske skladbe in Pretežno vokalnega cikla, potekal je koncert abonmaja Kromatika in tretji koncert abonmajskega cikla simfoničnega orkestra mariborske SNG. V Ljubljani so poleg tega ob proslavi ob 30-letnici delovanja Slovenskega muzikološkega društva podelili Mantuanijevo nagrado, v ljubljanski operni hiši so proslavili 20 let od premiere zdajšnje postavitve opere Traviata, v Celju pa je v Hiši kulture Celje nastopila sopranistka Katja Konvalinka.