Podcasts about evropsko

Na Slovaškem se je v sredo začelo evropsko prvenstvo v nogometu do 21. leta starosti. Na njem sodeluje tudi mlada slovenska reprezentanca, ki je pristala v zahtevni skupini z Anglijo, Češko in Nemčijo, s katero se je pomerila sinoči. Kolesarska dirka po Dofineji pa ob koncu ponuja tri zaporedne gorske etape, na katerih se bodo za skupno zmago pomerili Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard in Remco Evenepoel.

Evropsko sodišče je zavrnilo priziv državljanske pobude Minority SafePack, ki si je prizadevala za zaščito manjšin ter za promocijo kulture ter jezikov avtohtonih narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi. Predsednik Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN) Lorant Vincze je izrazil obžalovanje, da EU ni zagotovila pravičnejše in enakopravnejše družbe za vse svoje državljane. „FUEN in njeni partnerji ostajajo odločni, da si bodo še naprej prizadevali za visoke standarde zaščite narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi,“ so zapisali na spletni strani organizacije. Že jeseni napovedujejo manifest manjšin za prihodnost. Sopobudnik državljanske pobude, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je po pisanju slovenskega uredništva ORF prepričan, da je odločitev Evropskega sodišča le spodbuda za nova prizadevanja.

Več kot dva milijona prebivalcev porušenega območja Gaze je še naprej obsojenih na počasno umiranje. Izrael nadaljujejo politiko kolektivnega kaznovanja Palestincev; ob okupaciji Gaze napoveduje še obsežno gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu. A tudi gibanju Hamas ni kaj dosti mar za trpljenje lastnega ljudstva. Prekinitve ognja ni videti, mednarodna skupnost z Evropsko unijo vred pa si ob nepredstavljivem trpljenju civilnega prebivalstva zatiska oči. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem. Gostje: - vodja slovenskega predstavništva v Ramali na Zahodnem bregu Vojko Kuzma - dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem - obramboslovec, dr. Klemen Grošelj - bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl

Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.

Trgovino med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike mora voditi vzajemno spoštovanje, so v odzivu na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s 1. junijem uvedel 50-odstotne carine na uvoz iz Unije, sporočili iz Bruslja. Napetosti so se že zmanjšale. Trump je namreč po včerajšnjem telefonskem pogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen sporočil, da sta se s predsednico komisije dogovorila o podaljšanju roka za dosego dogovora o trgovinskih odnosih do 9. julija. Drugi poudarki oddaje: - Med kandidati za dve mesti, ki se bosta do konca leta izpraznili na ustavnem sodišču, so višja sodnica Vesna Bergant Rakočević ter vrhovna sodnika Primož Gorkič in Nina Betetto. - Do poletnih počitnic bo objavljen nov razpis za prestrukturiranje premogovnih regij, potem ko je bil razveljavljen prejšnji v vrednosti 83 milijonov evrov. - Primož Roglič naj bi po poročanju italijanskih medijev nadaljeval nastope na dirki po Italiji.

Papež Leon XIV. z mašo v lateranski baziliki uradno postal rimski škof; kaj je sporočil vernikom svoje škofije?Agencija za okolje je prižgala rumeno opozorilo: prihajajo nevihte, možna tudi toča.Nova slovenska zaveza o potezi vlade, ki pripravlja svojo slovesnost v Kočevskem Rogu: Obžalovanja vredno dejanje. Dva tedna po koncu druge svetovne vojne se spominjamo začetka Vetrinjske tragedije.Predsednica v nov poskus iskanja guvernerja, komentar Martina Nahtigala.Zveza svobodnih sindikatov bo v četrtek volila novega predsednika. Lidija Jerkič za naš radio o tem, na kaj je v svojih dveh mandatih najbolj ponosna.Trump napovedal preložitev 50-odsotnih carin za Evropsko unijo na 9. julija.Svetovni mediji: Rusija pripravlja novo, obsežno ofenzivo na Ukrajino. Ameriški predsednik: Putinu se je zmešalo.V Mariboru mednarodna pravna konferenca z naslovom: »Moč dialoga v razdeljenem svetu.«Šport: Roglič v skupnem seštevku kolesarske dirke po Italiji izgubil še minuto in pol.

Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.

Papež Leon XIV. prvič nagovoril vernike z okna apostolske palače: Naša molitev objema vse narode, ki trpijo zaradi vojne.Škof Saje ob spominu na Drinske mučenke: Svetost ni rezervirana za izjemne, temveč za vsakogar, ki je zvest v malih stvarehPrvorazrednost po meri predsednice države. Prvič v svojem mandatu se bo poklonila žrtvam komunističnih pobojev, a na svoj način!Janša ocenjuje, da se bo po močnem rezultatu SDS na volitvah koalicija sestavila samaVreme: Po hladu in dežju v minulih dneh nas čaka otoplitev. V prihodnjem tednu temperature čez 20 stopinj Celzija.V zadnjih treh letih je bilo sprejetih veliko škodljivih ukrepov, je kritično ocenil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.Dva tedna po koncu druge svetovne vojne se spominjamo začetka Vetrinjske tragedije.Evropsko košarkarsko prvenstvo se čez štiri leta vrača v Slovenijo.Komentar Nejca Krevsa o jeruzalemskem dnevu, ki lahko povzroči dodatne napetosti.Šport: 14. etapa dirke po Italiji, ki je včeraj potovala tudi čez Novo Gorico ni bila uspešna za Primoža Rogliča.

Papež Leon XIV. vzhodnim Cerkvam obljubil, da si bo po najboljših močeh prizadeval, da se bo mir širil, voditelje držav pa pozval: Pogovarjajmo in pogajajmo se!56 odstotkov Slovencev v zadnjih dveh letih živi slabše, kaže poizvedba Utrip družbe.Slovenija gospodarsko stabilna, a s precejšnjim zaostankom za Evropsko unijo pri produktivnosti dela.Bomo Slovenci ostali brez kulturne dediščine? Po oceni arheologinje Verene Perko predlog zakona za to področje katastrofalno slabo pripravljen.Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti.Zelenski vabi Putina in Trumpa na jutrišnje mirovne pogovore v Carigradu.Vreme: Jutri popoldne od severa pooblačitev s plohami, nevihtami in ohladitvijo.Juhant povabil predsednico države na slovesnost ob ukinjenem narodnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja.Saudova Arabija Trumpu obljubila 600 milijard evrov vlaganj.ŠPORT: Koprčani in Celjani ter Murašice in Ljubljančanke v Stožicah za nogometna pokalna naslova.

Leon XIV. naj bi živel v Apostolski palači. Kaj o novem papežu pravijo škof Žerdin ter nuncija Jurkovič in Leskovar?Obhajamo god fatimske Marije, slovesnosti se je včeraj in danes udeležilo več kot 270.000 romarjev.Dr. Gregorčič: Mnogi so šli na referendum in glasovali proti, ker si demokracije niso pustili vzeti. Geodetska uprava začela določati nove posplošene vrednosti nepremičnin, lastniki bodo potrdilo prejeli po pošti predvidoma konec maja.Predsednik Trump v Rijadu o krepitvi gospodarskega sodelovanja s Saudovo Arabijo.Zelenski se je pripravljen srečati zgolj s Putinom.Costa pozval Srbijo k uskladitvi zunanje in varnostne politike z Evropsko unijo ter izvedbi reform.V Sloveniji možgansko kap letno doživi več kot 4000 ljudi.Šport: Slovenski hokejisti na tretji tekmi predtekmovalne skupine popoldne proti Latviji.Vreme: Popoldne bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Jutri bo precej sončno z nekaj kopaste oblačnosti nad hribi.

Omogočanje podnapisov, črkovalnikov, sinhronizacije in podobnih prevodnih rešitev v digitalnih izdelkih in storitvah ni več zahtevno vprašanje, ne s finančnega ne s tehnološkega gledišča. Pa vendar mednarodne korporacije na pretočnih storitvah, kot so Netflix, Disney+ in Amazon Prime, pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU. Tudi Apple iOS, Googleovi Zemljevidi in črkovalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, izključujejo več uradnih jezikov. Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik EFNIL je na Evropsko komisijo in Evropski parlament zato naslovilo Izjavo o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih. V njej opozarjajo, da mora EU okrepiti večjezičnost in zavezati korporacije k upoštevanju manjših jezikov v digitalni dobi. Član izvršnega odbora EFNILA Kozma Ahačič je poudaril, da korporacije v EU ne omogočajo večjezičnosti, ker jim pač ni treba. V to bi jih lahko prisilile posodobitve evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in elektronskih komunikacijah. Brez teh sprememb so tudi nacionalne vlade brez moči. Na potezi so ustanove Evropske unije, še podarja Ahačič (FOTO: Gerd Altmann / Pixabay).

Na novinarski konferenci v Ljubljani se je predstavila slovenska reprezentanca v slalomu na divjih vodah, ki bo prihodnji teden nastopila na evropskem prvenstvu v Franciji. Cilji kanuistov in kajakašev so pred odhodom na olimpijsko prizorišče v predmestju Pariza visoki. Kanuisti bodo na ekipni tekmi branili naslov evropskih prvakov, v posamični konkurenci pa Žiga Lin Hočevar.

Obmejne regije niso le obrobna območja, temveč kraji, kjer je vredno živeti. Sodelovanje, trajnostno načrtovanje in vključevanje mladih bodo ključnega pomena za popoln razvoj priložnosti obmejnih regij, zlasti južne Koroške. To je sporočilo regionalne konference, ki jo je politična stranka Enotna lista pripravila v Celovcu skupaj z Evropsko svobodno zvezo EFA. Na njej so se zbrali strokovnjaki, politiki in mladi z južne Koroške. Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar je med izzivi obmejnih regij navedel infrastrukturni primanjkljaj, odseljevanje, demografske spremembe in marginalizacijo manjšin. Podpredsednik Evropske svobodne zveze Frank de Boer je poudaril potrebo po skupnem razvoju čezmejnih strategij. Na konferenci je sodeloval tudi evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec. Sabine Polesnig iz vlade dežele Koroške in dr. Silvo Jernej iz Šmihela sta pokazala, kako lahko prostorsko načrtovanje prispeva k varstvu podnebja, Fulvia Premolin pa je govorila o izzivih v italijansko-slovenski obmejni regiji.

Ekonomsko-socialni svet bo danes pregledal najnovejši predlog sprememb pokojninske zakonodaje. S potekom priprave zakonodajnih sprememb se je včeraj seznanila vlada. Čas za javno razpravo in zbiranje pripomb je potekel v začetku tedna, a ni pričakovati, da bi se doslej usklajena vsebina bistveno spremenila. Ker se kot družba staramo, bomo delali dve leti dlje. Na eni strani se bo odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove postopno zvišal na 70 odstotkov, na drugi strani pa se bo podaljšalo obdobje za izračun osnove in upočasnilo usklajevanje pokojnin z rastjo plač. Minister za delo Luka Mesec je že večkrat ponovil, da novi pogoji prinašajo vzdržnost pokojninske blagajne. V oddaji tudi: - Združeno kraljestvo si tudi zaradi napetosti v Ukrajini želi več obrambnega sodelovanja z Evropsko unijo. - Na srečanju Prijateljev Zahodnega Balkana v Ljubljani pozivi k pogumnemu pristopu k širitvi. - Celje se bo po zmagi nad Olimpijo v finalu nogometnega pokala za svojo drugo lovoriko pomerilo s Koprom.

Evropsko prvenstvo judoistov v Črni Gori je v polnem zamahu, na tatamijih se bodo v naslednjih dneh zvrstili številni slovenski nastopi. Te na Kitajskem nadaljujejo tudi športni plezalci, ki so pretekli konec tedna na prvi letošnji tekmi svetovnega pokala v Keqiaoju ostali brez uvrstitve v finale v balvanskem plezanju. V Wujiangu bodo skušali popraviti vtis v težavnosti.

Graditev drugega tira se nadaljuje, kljub težavam turških partnerjev - a te majejo reference družbe Kolektor. To bi lahko ogrozilo evropsko financiranje, zato bosta o rešitvah danes ob trasi drugega tira govorila vodji slovenskega in turškega ministrstva za infrastrukturo. Druge teme: - Zasebnim vrtcem naj bi ostale na voljo le še koncesije, o teh odločajo občine. - Bela hiša pričakuje, da bo Peking zaprosil za pogajanja o carinah. Kitajsko gospodarstvo leto začelo z rastjo. - Rekordno segrevanje Evrope: opomnik na to so tudi ujme in gozdni požari.

Potem ko so se carinska zaostrovanja med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo začasno nekoliko umirila, 27-erica opozarja, da ne opušča možnosti povračilnih ukrepov. Njihov odlog za 90 dni pa so finančni ministri povezave v Varšavi označili za korak v pravo smer. Drugi poudarki oddaje: - Rusija novo srečanje z ameriško stranjo o Ukrajini označila za produktivno. - V Srbiji spet protesti: v Beogradu podporniki predsednika Vučića, v Novem Pazarju študentje. - Radovljica v znamenju 17-ega Festivala čokolade.

John Zhao je eden izmed direktorjev vodilnega kitajskega možganskega trusta, Centra za Kitajsko in globalizacijo. Kako v Pekingu osmišljajo Trumpove carinske rekorde, zakaj se počutijo močne iz samozavestne, kako izboljšati odnose z Evropsko unijo. Kitajska beseda za krizo vsebuje tako nevarnost kot priložnost.

V okviru 57. srečanja mednarodnega odbora PEN na Bledu so pisatelji in pisateljice za mir včeraj obiskali Evropsko prestolnico kulture na Goriškem.Med vožnjo z Bleda v Novo Gorico so na vlaku izpeljali literarna branja, na cilju pa še več drugih dogodkov.V Kulturnem domu v Gorici so na dveh okroglih mizah govorili o vodi ter o podnebnih spremembah, migracijah, vojnah oziroma o koncu miru. Z dopoldanskimi projekcijami filmov in pogovori z avtorji se je v Hiši filma v Gorici začela Retrospektiva Vzhod / Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki jo v sodelovanju s številnimi partnerji organizira goriški Kinoatelje. Retrospektiva, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture, obsega izbor več kot petdesetih filmov in obzornikov od leta 1945 do danes. Do nedelje je v sklopu Milanskega tedna oblikovanja v Alcovi na ogled Material bar, postavitev, ki javnosti predstavlja prakse 11 slovenskih oblikovalcev oziroma kolektivov.

Ameriški carinski udar vzbuja bojazni pred trgovinsko vojno. Za Kitajsko so začele veljati kar 104-odstotne carine, ki jih Donald Trump označuje za vzajemne, za Evropsko unijo 20-odstotne. Povezava bo danes sprejela prve povračilne ukrepe, še vedno pa ostaja odprta za pogajanja. Drugi poudarki oddaje: - Minister Han: Trgovinska vojna bi pokopala tako Evropo kot Ameriko. - Zduženi narodi obsojajo izraelsko zadrževanje človekoljubne pomoči za Gazo. - Mesta za vpis še na vseh srednješolskih programih, tudi gimnazijskih.

Od danes veljajo 10-odstotne ameriške carine na uvoz blaga, v sredo pa bo začel veljati sveženj dodatnih, še višjih carin za približno 60 držav in Evropsko unijo. Unija ponuja pogajanja o carinah, a hkrati napoveduje povračilne ukrepe. Ni pa to vse, kar lahko stori pri soočanju s sedanjo carinsko krizo. Kot je dejal predstavnik gospodarske zbornice Evropske unije na Kitajskem Adam Dunnett, je bil doslej pristop Unije iskanje tistih, ki so pripravljeni na sodelovanje. Kot je nakazal, Združene države očitno na to niso pripravljene, zato morajo preostale države okrepiti medsebojno sodelovanje. V oddaji tudi: - Ukrajina: premirje bi že lahko dosegli, vendar ga Rusija zavrača - Kaj v praksi pomenijo dogovorjene spremembe pokojninske zakonodaje? - V okviru prostovoljskega Dneva za spremembe na Notranjskem akcija pogozditve

Veljati so začele 10-odstotne ameriške carine na uvoz blaga. V sredo vo v veljavo stopil še sveženj dodatnih, še višjih carin za približno 60 držav, tudi Evropsko unijo. Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social danes Američane pozval, naj zdržijo, češ da ne bo lahko, da pa bo končni rezultat zgodovinski. Trump po uvedbi carin sicer pušča odprto možnost pogajanj, ki jih ponuja unija, ta pa napoveduje tudi povračilne ukrepe.

Začele so veljati nove ameriške carine, še dodatne pa več držav, tudi Evropsko unijo, čakajo prihodnji teden. Italija je zaradi dobrih odnosov premierke Giorgie Meloni z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom upala, da se jim bo izognila, vendar se to ni zgodilo. Premierka ob tem svari, da je treba vztrajati pri dialogu in pogajanjih. Meni, da si je treba prizadevati za odpravo vseh tarif in ne za njihovo povečanje. V oddaji tudi: - Pred vseameriškim protestom proti Trumpu shodi tudi v Evropi - V Posočju kritični do visokih cen dovolilnic za kajakaše - V sklopu prostovoljskega Dneva za spremembe največ čistilnih akcij

Po svetu se vrstijo odzivi na sinočnjo razglasitev 10-odstotnih ameriških carin na uvoz z vsega sveta, ki bodo začele veljati v soboto, ter dodatnih carin za približno 60 držav in Evropsko unijo, ki bodo začele veljati v sredo. Svetovni voditelji drug za drugim ponavljajo, da gre za nespametno potezo in da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev; tečaji svetovnih borz se odzivajo s padci. Ameriška gospodarska združenja opozarjajo, da bodo carine le okrepile inflacijo. Drugi poudarki: - Ameriški zunanji minister Rubio na srečanju kolegov zveze Nato v Bruslju za zvišanje obrambnih izdatkov članic na pet odstotkov BDP-ja. - Madžarska napoveduje izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča, ki jo opominja, da bi morala prijeti izraelskega premierja Netanjahuja. - Zdravniški sindikat Fides napovedal ustavno presojo včeraj sprejete novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Sindrom “prolećnog umora” stigao je mnoge. Američki državni i vojni vrh - pa je u grupu za dogovaranje o ratu pozvao novinare, a onda za to optužio aplikaciju za komunikaciju. Apple - jer je obećao nešto što ne može da ispuni još najmanje godinu dana. Ali mi nismo umorni da vam predložimo evropske alternative u digitalnom svetu, gde neki mogu okrenuti ključ i mnogo toga lako ugasiti.

Piše Meta Kušar, bereta Višnja Fičor in Aleksander Golja. Esej je tista sočna in krepčilna literarna zvrst, ki je potrebna tako pisatelju in dramatiku kot tudi pesniku. Nič manj oseben ni kot lirika, samo besede so drugače stkane. Niti, na katere se tke, niso zgodba, ampak misli, ideje, prepričanja, ki se razgalijo in s tem osvojijo bralca. Leta 2014 je Drago Jančar izdal eseje Pisanja in znamenja. V desetih letih je globalizacija pokazala nove trike, vendar prav nič ne moti, da so v knjigi Zakaj pisati tudi esej iz leta 1989 in še nekaj starejših od deset let, saj tako doživljamo tudi lucidnost in kvaliteto našega opazovanja pred desetletjem in več. Vem, da se literarni ustvarjalec pogosteje sprašuje, kakšno vlogo ima literatura, kot pa bralec. Kritiki in založniki imajo spet svoje razloge, grobe do literature in umetnika. Nekateri kritiki bi želeli agitacijo, drugi, da bi umetnik zarjovel kot lev. O vseh različnih zahtevah časa razmišlja Jančar v uvodnem eseju, tudi o informacijski džungli in o nenadomestljivosti evropske kulture, literaturo postavi v njen center, in upa na ljudi, tudi mlade, ki naj bi vse manj brali, da začutijo smisel in bogastvo in neštete velike in filigranske vrednote v knjigi iz papirja, ki daje zgodbo, poezijo in esej. Jančarjevi eseji o pisanju so močna izpoved o stoletnem divjanju v Evropi, v katerem je umrlo milijone ljudi; premnogim je bilo vzeto življenje, ki so ga ljubili, in jim je bilo vsiljeno nekaj neživljenjskega, mrtvega. Povsem razločno je bilo videti, da smo umrli Boga, Hudiča pa smo pustili pri življenju. Še dobro, ker zdaj vsakega človeka posebej sili ugotavljati, koliko zla je sposoben bližjemu storiti. Hudič nam kaže, kaj nas bo učilo sočutja, dejansko prav to, da zagledamo lastno neusmiljenost. Jančar v svojem pisanju stoji ob Brodskem, ki pravi: Estetika je mati etike. Ko gre človek resno skozi Jančarjeve eseje v knjigi Zakaj pisati, ga je sram, da ni bral, kar omenja, da ni slišal za pomembna srečanja pisateljev in za nagrade, ki so bile avtorju podeljene. Precej nonšalantno so mnogi, celo politiki, metali na Evropsko zvezo svoj cinizem, kot prej na samostojno Slovenijo. Nekaj jih je, več kot se nam zdi, ki jih pekli slaba vest, ko čezatlantskega prijateljstva ni več in smo postali zajedavci Amerike. Za vse, ki se o zgodovini Evrope in o Srednji Evropi niso v šoli dovolj naučili, velja, naj berejo Jančarjeve eseje. Poučili se bodo, da je Milan Kundera v The New York Review of Books leta 1984 objavil esej Tragedija Srednje Evrope. Bralci so ga brali z navdušenjem, ker so spoznali njeno kulturno identiteto in odprtost. Osem let pred tem, leta 1976, je Tomaž Šalamun v knjigi Praznik objavil pesem Naša vera: Srednja Evropa! / Grozni sentimentalni kraji, totalna katastrofa! / Z ljudstvi, / natrpanimi v živinske vagone, peljanimi na izlet / v koncentracijska taborišča pod plin, ali podobne / neokusnosti med hlipanjem in krpanjem nogavic!... Takrat je zagrabil drugačen fenomen Srednje Evrope, ki se nam kaže zdaj, leta 2025. Ta fenomen je v Jančarjevih esejih nenehno prisoten. Seveda pa ne pozabi niti na opazovanje Habsburškega mita v moderni avstrijski književnosti iz leta 1963. Pisatelj, ki skozi vso knjigo slavi demokracijo, hkrati pa priznava, da je bil v »kulturnem pomenu« tudi jugonostalgik. A vedno zgrožen nad diktaturo v Jugoslaviji, sicer blažjo kot na Madžarskem in Češkem, a še vedno diktaturo, ki je državo pognala v prepad. Drago Jančar je človek, ki je nenehno hrepenel po politični svobodi in zanjo marsikaj storil, a je spoznal, kot pravi »narodni značaj vseh malih narodov, kjer se ljudje raje ukvarjajo drug z drugim, kakor pa z velikim svetom okoli sebe«. Eseji v knjigi Zakaj pisati veliko povedo o slovenski vodilni družbi, »ki najraje jaha politično demagogijo in nezaceljene rane naroda izrablja za surova obračunavanja«. Vsi se še spomnimo, koliko energije in lucidnega pisanja je Drago Jančar v devetdesetih letih namenil svoji publicistiki, kolumnam v Delu – in nekega dne, brez pojasnila uredništva, ni objavil nobene več. To kar je napisal leta 2021: »Torej sem na robu, opazujem življenje, pišem o njem, naj bo to v zgodovinskem ali današnjem času,« bo veljalo še za sleherne prihodnje eseje. Kdor natančno ne gleda zgodovine, si ni mislil, da bo najnovejši udarec gibanju 'woke', prebujenstvo, prišel prav iz države z močno demokracijo. Puritanstvo v Ameriki je prastaro, od časa do časa se zbudi kot neprecepljena otroška bolezen, in zdaj je udarilo v literaturo. Ne samo v moderno, ampak tudi v klasiko, ki je generacijam dajala smisel in ohranjala lepoto. Jančarjevi eseji nagovarjajo k življenju. Kdo je krivec za vse te norosti, ki so seveda tudi nezaslišane grozote? Oba akterja hladne vojne in vsi mi opazovalci, ki razločno vidimo, kot tudi pisatelj, ki jih je napisal, da je vajeti prevzel diktat ega nad vso raznovrstnostjo nezavednega. Potem sta tu še pragmatizem, ki ga pisatelj prepoznava vsepovsod, in elementarna nehvaležnost brez sočutja, ki para dušo tako ustvarjalcem umetnosti kot občinstvu. In še nekaj nam povedo eseji v knjigi Zakaj pisati: Naše razcapanosti ne more nihče več popraviti, če je ne bo začel popravljati vsak sam. Ali bi si lahko želeli več, kot je razmišljanje pisatelja o preteklih časih v Jugoslaviji, o tranziciji in o težkih rečeh, ki se (spet) dogajajo zdaj.

Najbolj prometno letališče v Evropi, londonski Heathrow, kjer so davi zaradi izpada elektrike prekinili vse lete, je še vedno zaprto in bo predvidoma ves dan. Gasilci zatrjujejo, da je ogenj na tranformatorski postaji, ki je povzročil izpad električnega omrežja, pod nadzorom. Britanski minister za energijo Ed Miliband sporoča, da vzrok požara še ni znan. Takšnega dogodka v omrežju še ni bilo, motnja v letalskem prometu je zelo neugodna za potnike. Je pa minister zavrnil domneve, da je bil ogenj morda podtaknjen. V oddaji tudi o tem: - Makedonski zunanji minister hvaležen Sloveniji za pomoč po požaru v Kočanih - Podpisana 150-milijonska pogodba za nakup 30-ih električnih lokomotiv - Ob mednarodnem dnevu gozdov pri nas številne čistilne akcije

O našem nenavadnem rojaku, ki se je preselil v argentinsko Patagonijo in si med Mapuči ustvaril družino s sedemnajstimi otroki, ter tam ob trdem delu in preprostem življenju preučeval njihov jezik in mišljenjePred slabim stoletjem in pol se je slovenskim staršem v Zagrebu rodil človek, ki se je tik pred koncem študija - razočaran nad zahodno civilizacijo - preselil v Argentino in odšel v Patagonijo med indijansko pleme Mapuči, kjer se je poročil s poglavarjevo nečakinjo, imel kar sedemnajst otrok, v odročni andski vasi gojil ovce in razvil tekstilno obrt, spisal vrsto spisov o mapuškem pojmovanju različnih konceptov, kot sta prostor in čas, postal celo dopisni član argentinske akademije znanosti, na koncu pa brez vidnih znakov bolezni napovedal svojo smrt. Ta izjemen človek, ki ga lahko zasledimo pod imeni Janez, Ivan, Janko ali Juan Benigar, bo v središču tokratnih Sledi časa. Njegovo resnično nenavadno življenje in samosvoje mišljenje ter delo bomo spoznavali s pomočjo umetnostne zgodovinarke dr. Irene Mislej, ki je odraščala v Argentini, nato pa se preselila v Slovenijo in svoje življenje posvetila zgodbam naših izseljencev. Oddajo je pripravila Alja Zore. Vabljeni tudi k poslušanju preteklih Sledi časa, v katerih je gostovala Irene Mislej: Viktor Sulčič, Slovenec, ki je zasnoval stadion, na katerem si je ime ustvaril Maradona in oddaje Glasovi svetov, kjer smo z njo prepotovali burno zgodovino Argentine: »Argentina je shizofrena, kaotična dežela« foto: Janko Benigar z družino; Wikipedija, javna last (Diario Río Negro; Diario La Mañana del Neuquén; Sitio web de la Facultad de Turismo de la Universidad Nacional del comahue)

Delegati kitajskega ljudskega kongresa so točno na peto obletnico razglasitve svetovne pandemije koronavirusne bolezni sklenili letno zasedanje v Pekingu. Soglasno so potrdili vsa poročila in sprejeli predlog o petodstotni gospodarski rasti. Kitajska ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in zaostritve trgovinskih vojn. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, čeprav poznavalci menijo, da je pragmatičen dogovor povsem mogoč, tudi zaradi interesov Elona Muska. Poleg tega ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo. Kakšni pa so kitajsko-slovenski odnosi? Sogovorniki: Dr. Wei Shen, profesor ekonomije Dr. Jian Gao, profesor mednarodnih odnosov Melinda Liu, kitajska dopisnica tednika Newsweek Boštjan Malovrh, slovenski veleposlanik v Pekingu Jens Eskelund, predsednik gospodarske zbornice EU na Kitajskem

Združene države Amerike bodo Rusiji še danes predstavile včerajšnji dogovor z Ukrajino o premirju. Kot je povedal ameriški zunanji minister Marco Rubio, je Ukrajina pripravljena ustaviti dejavnosti na bojišču in začeti pogajanja. Ostali poudarki oddaje: Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je obiskala ljubljanski Klinični center, kjer se je seznanila z delom ob zaprti osmini bolnišnice zaradi gradbenih del. Veljati so začele ameriške 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, ki jih je že februarja napovedal predsednik Donald Trump. Ukrep bo prizadel številne države po svetu, tudi Evropsko unijo. Drevi se v Ljubljani začenja Festival dokumentarnega filma.

Potem ko je dal ameriški predsednik Donald Trump evropskim državam jasno vedeti, da ne morejo več računati na varnostni dežnik ZDA pred agresivno Putinovo Rusijo, je na ravni Evropske unije prišlo ne le do hitre streznitve, pač pa do velikopoteznih načrtov za vlaganje v evropsko obrambo. Žal v Sloveniji do streznitve še ni prišlo. Tako je svoj komentar začel Nenad Glücks. Celotno besedilo si lahko preberete tudi Domovina.je.

Evropska unija je sprožila povračilne ukrepe za ameriške carine na uvoz jekla in aluminija, ki so začele veljati danes. Ekonomisti in gospodarstveniki zaostrovanje trgovinske vojne med Združenimi državami in Evropsko unijo obžalujejo in ocenjujejo kot škodljivo za obe gospodarstvi. Čeprav naj bi bili finančni učinki carin in proticarin približno uravnoteženi, bosta namreč poslovanje in načrtovanje vsekakor precej oteženi. Več o posledicah v pogovoru z ekonomistom Bogomirjem Kovačem.

Evropa je izbruh pandemije covida 19 pred petimi leti pričakala povsem nepripravljena. Še preden je bilo več znanega o novem koronavirusu, ki povzroča akutno respiratorno stisko, se je ta kot blisk razširil po vseh celinah sveta. Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo. Sledila so zapiranja javnega življenja in gospodarstev, meja in prometa ter uvajanje karantene in policijske ure po vsem svetu, zdravstveni sistemi so klecali pod težo števila okuženih. Kako je pandemija spremenila Evropsko unijo in kaj se je ta iz nje naučila? Pripravili so jo rimska dopisnica Mojca Širok, bruseljski dopisnik Igor Jurič ter Sandra Krišelj.

Z nami je bil znova politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Govoril je o razpletanju vojne v Ukrajini v luči spremenjene zunanje politike ZDA, o aktualnih izzivih Evropske unije, o izidu predčasnih parlamentarnih volitev v Nemčiji in končanju politične negotovosti v Avstriji.

Evropske države vse bolj odločno vstopajo v oborožitveno tekmo. Na izrednem vrhu v Bruslju so sinoči soglasno podprli okrepitev obrambnih zmogljivosti Unije. Evropska komisija naj bi konkretni zakonodajni predlog o tem objavila čez dva tedna. Manj enotni so bili voditelji glede vojaške pomoči Ukrajini, kjer so zaradi madžarskega nasprotovanja sprejeli le skupno izjavo 26-ih članic o nadaljnji vsestranski podpori napadeni državi. V oddaji tudi: - Najhujši izbruh spopadov med novimi oblastmi v Siriji in privrženci prejšnje oblasti po strmoglavljenju Asadovega režima - Med strateškimi naložbami države bodo po novem Farme Ihan; invalidska podjetja v državni lasti bodo deležna posebne obravnave - Pred skorajšnjim začetkom druge izdaje ljudskih obveznic jih finančno ministrstvo označuje za varno in donosno naložbo

Gasilci so pozno sinoči v Mariboru omejili in nato po nekaj urah pogasili požar, ki je izbruhnil v obratu za predelavo plastike v industrijski coni Tezno. Na kraju so posredovale vse razpoložljive gasilske enote. Po doslej znanih podatkih ni bil poškodovan nihče, škode pa je po nestrokovni oceni za več milijonov evrov. Drugi poudarki oddaje: V Novi Gorici in Gorici sinoči uradno odprli Evropsko prestolnico kulture, ki prinaša okoli 400 dogodkov. Na Kosovu danes parlamentarne volitve. Stranki premierja Albina Kurtija se obeta več kot polovico glasov. Smučarska skakalka Nika Prevc osvojila tudi drugo posamično tekmo v Lake Placidu.

Kulturni praznik letos mineva v znamenju začetka Evropske prestolnice kulture v Gorici in Novi Gorici, kjer se je pestro celodnevno dogajanje dopoldne začelo z množično povorko. V obeh Goricah so pripravili 14-urno dogajanje, nastopilo bo več kot 2.000 ljudi, osrednja slovesnost se bo čez pol ure začela na Trgu Evrope, ko bosta zbrane nagovorila tudi slovenska predsednica in italijanski predsednik. V oddaji tudi: - V Ljubljani protest v podporo srbskim študentom, od Jankoviča zahtevali opravičilo za podporo Vučiću. - Nova izmenjava talcev in palestinskih zapornikov med Hamasom in Izraelom. - Na smuku v Saalbachu slavila Američanka Breezy Johnson, Ilka Štuhec 11-ta.

Voditelji članic Evropske unije imajo na srečanju v Bruslju na mizi predvsem dve temi - krepitev evropske obrambe, ker želi Unija na tem področju postati močnejša in samostojnejša, ter odnosi z Združenimi državami Amerike. S prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo in z njegovimi grožnjami, da bo uvedel dodatne carine tudi za evropske izdelke, se obeta zaostritev odnosov med Združenimi državami in Evropsko unijo. Drugi poudarki: - Zelenski si želi štiristranskih mirovnih pogovorov o Ukrajini, Rusija se sprašuje, ali lahko on sploh podpiše morebitni dogovor. - V dijaški dom na ljubljanskih Poljanah sta se vrnili skoraj dve tretjini stanovalcev; ves teden jim bo na voljo psihosocialna podpora. - Košarkarski zvezdnik Dončić ostaja ambasador slovenskega turizma, poudarja Slovenska turistična organizacija in preučuje možnost sodelovanja z Los Angeles Lakers.

V Vitanju je bila sinoči državna proslava ob vstopu Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo. Slavnostni govornik, premier Robert Golob, je med drugim dejal, da slovenska podjetja dosegajo prebojne rezultate pri razvijanju novih tehnologij, komunikacij in materialov. Naši državi se zdaj odpirajo nove priložnosti za gospodarstvo in znanost, meni tudi gospodarski minister Matjaž Han. Generalni direktor Ese Josef Aschbacher pa je včerajšnji dan označil za dan praznovanja in ponosa. Ostali poudarki oddaje: - ZDA z obsežnimi sankcijami proti ruskemu energetskemu sektorju. - Ostri odzivi na inavguracijo venezuelskega predsednika Madura. - Mineva pet let od prve smrti zaradi covida-19.

Gospodarstvu, ki opozarja na neprimernost obračunavanja omrežnine po novem, se pridružujejo kmetje. Dela na kmetiji ni moč časovno prilagajati različnim tarifam, opozarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek. Povišanje omrežnin je šokiralo številne kmetije, ki so vložile v sončne elektrarne. Drugi poudarki oddaje: - Predlog novele o zdravstveni dejavnosti bo v ospredju današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta. Skoraj četrtina členov je namenjena ureditvi koncesijske dejavnosti, pri čemer zasebniki menijo, da je predlagana ureditev ideološka. - Sinočnji pogovor na družbenem omrežju X med najbogatejšim Zemljanom Elonom Muskom in vodjo skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo Alíce Weidel je dvigal prah že pred začetkom. Samo AFD lahko reši Nemčijo in pika, je v pogovoru dejal Musk. Ali vpliv, ki ga ima Musk z omrežjem X, lahko nepošteno vpliva na volitve, bo med drugimi preučil bundestag. - Slovenija bo danes uradno zaznamovala polnopravno včlanitev v Evropsko vesoljsko agencijo z novim letom. To je veliko priznanje za slovenska podjetja. V slovenski vesoljski pisarni si od članstva obetajo veliko.

Po svetu že odzvanjajo odštevanja do skoka v leto 2025, tudi pri nas. Opoldne so po slovenskih mestih potekala številna silvestrovanja za najmlajše. Med željami tako otrok kot odraslih pa je najpogosteje slišati mir, veselje, zdravje in ljubezen. Med željami policijskih in zdravstvenih služb pa je tudi čim manj dela ob prehodu v novo leto: - Previdno pri uporabi pirotehnike, opozarjajo pristojni. - Vlada potrdila predlog novega zakona o medijih. - Konec pogodbe o dobavi ruskega plina čez Ukrajino za Evropsko unijo ne prinaša večjih skrbi.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so danes s 370-imi glasovi potrdili novo Evropsko komisijo, ki jo bo drugič vodila Ursula von der Leyen. V njeni ekipi bo komisarka iz Slovenije Marta Kos vodila resor za širitev in povojno obnovo Ukrajine. Druge teme: - Prebivalci juga Libanona se po sklenitvi premirja z Izraelom množično vračajo na svoje domove. - Stavkajoči operaterji številke 112 do jutri pričakujejo napredek v pogajanjih z vlado. - Odzivi javnosti na dogajanje v Celju: pritiski na neodvisne institucije, kot je pravosodje, in napadi na novinarje so nezaslišani.

Donald Trump se po štirih letih vrača v Belo hišo. Komentirali bomo njegovo prepričljivo zmago in kaj ta pomeni za Združene države Amerike, Evropsko unijo in svet. Nemčija, simbol politične in gospodarske stabilnosti, je ostala brez večinske vlade; kdaj bodo predčasne volitve? Kako se slovenski gospodarstveniki odzivajo na negotove razmere v Združenih državah Amerike in Nemčiji? Slovenija bo z novimi zakonskimi spremembami sofinancirala razvoj zdravil za otroke z redkimi boleznimi. Tudi o tem v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.

V Evropskem parlamentu ta in prihodnji teden potekajo zaslišanja 26 komisarskih kandidatov, med njimi slovenske kandidatke Marte Kos. Ta bo predvidoma vodila enega ključnih resorjev v novi komisarski ekipi – področje širitve in pomoči Ukrajini. Evropska unija bo v prihodnjem mandatu pred še večjimi izzivi, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji, političnimi spremembami in izgubo konkurenčnosti v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Pa se bodo politike za prihodnost zrcalile tudi v obsegu skupnega financiranja? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Igor Jurič, dopisnik RTV iz Bruslja.

Kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos je uspešno prestala zaslišanje pred odborom za zunanjo politiko Evropskega parlamenta. V prihodnji sestavi Evropske komisije, ki jo bo že drugi mandat zapored vodila Nemka Ursula von der Leyen, bo predvidoma zadolžena za področji širitve Unije in povojne obnove Ukrajine. Ostali poudartki oddaje: Dan po ameriških volitvah: demokrati iščejo krivce za poraz, republikanci že razmišljajo o kadrovskih potezah v novi administraciji Donalda Trumpa V Nemčiji razpad vladne koalicije. Predsednik Steinmeier poziva k razumu in odgovornosti Država omogočila preostanek financiranja zdravila za dečka Urbana z redkim genetskim sindromom. Državni zbor o predlogu predvidoma še ta mesec.

Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih odpravili na volišča predsedniških volitev. Čeprav so predvolilne ankete kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, je izid jasen: v Belo hišo se skozi velika vrata vrača nekdanji predsednik Donald Trump. Republikancem je uspelo osvojiti večino tudi v senatu, dobro jim kaže tudi v predstavniškem domu. Kaj izid ameriških volitev pomeni za Združene države Amerike, pa tudi za Evropsko unijo in ves svet? Več v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija; Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik; Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.

Kdo bo novi guverner oziroma guvernerka Banke Slovenije? Predsednica države Nataša Pirc Musar je prejela 7 prijav, predvidoma danes pa bo v Državni zbor poslala ime izbranega kandidata oziroma kandidatke. Pred tem se je o podpori posameznim kandidatom posvetovala s poslanskimi skupinami. Za potrditev guvernerja v Državnem zboru mora ta prejeti 46 poslanskih glasov in to na tajnem glasovanju. Drugi poudarki: - Izrael znova napadel cilje Hezbolaha v Bejrutu, Združenim državam pa sporočil svoje zahteve za končanje vojne. - Na volitvah v Moldaviji po še nepopolnih podatkih tesno za vstop v Evropsko unijo, predsednika države bodo izbirali v drugem krogu. - V Portorožu se začenja konferenca Digitrajni učitelj o uporabi in etičnih vidikih umetne inteligence na področju izobraževanja.

Parlament je začel pretresati sveženj vladnih proračunskih predlogov za prihodnji dve leti. Tokrat mora Slovenija prvič upoštevati nova evropska pravila za brzdanje primanjkljaja in dolga. Vlada je prepričana, da je našla dober kompromis med disciplino in investicijami v razvoj. Gospodarstvo in analitiki so manj optimistični. Opozarjajo na temne oblake nad evropsko in slovensko industrijo in na to, da bodo rast razvojnih investicij omejevale zaveze iz dogovora o plačah v javnem sektorju. Ali imamo javne finance pod nadzorom, ali trošimo preveč, se učinkovito lotevamo izzivov kot sta dolgoživa družba in izgubljanje konkurenčnosti? O vsem tem z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije; Aleš Delakorda, vodja službe za analize pri Fiskalnem svetu.

Odbor državnega zbora za zadeve Evropske unije je sinoči po skoraj 5-ih urah razprave z devetimi glasovi ZA in petimi PROTI odobril kandidaturo Marte Kos za evropsko komisarko; predvidoma danes jo bo uradno potrdila vlada. Marta Kos je v uvodni predstavitvi povedala, da je resor za širitev Unije, ki ga bo vodila, pomemben tako za Slovenijo kot Evropsko komisijo. Opozicijski poslanci so ji očitali pomanjkanje političnih izkušenj, nenačelnost, pro-ruska stališča in sodelovanje z nekdanjo službo državne varnosti. V oddajo tudi: - V Libanonu po eksplozijah pozivnikov še eksplozije radijskih postaj pripadnikov gibanja Hezbolah - Generalna skupščina ZN z nezavezujočo resolucijo za končanje izraelske zasedbe palestinskih ozemelj - Dobitnica letošnje Rožančeve nagrade za esejistiko Helena Koder z zbirko Krošnja z neznanimi sadeži