Podcasts about evropsko

Skoraj 65 tisoč študentk in študentov vstopa v novo študijsko leto. Fakultete jih pričakujejo z dobrodošlicami. Sveže študijsko leto z novim zakonom o visokem šolstvu prinaša tudi številne novosti. Druge teme: - Trump Hamasu postavil ultimat glede njegovega načrta za končanje vojne v Gazi: imate tri oziroma štiri dni časa, da se odzovete. - Voditelji članic Unije na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu o ukrepanju glede incidentov z brezpilotnimi letalniki v več državah članicah. - Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu prihodnje leto v Sloveniji

Obrambni holding bo v kratkem pozval podjetja, naj predstavijo izdelke, ki jih želijo množično proizvajati, holding pa bi jim pri tem pomagal. To je bil eden izmed poudarkov konference o tehnologijah za dvojno uporabo, na kateri je premier Robert Golob izpostavil, da je krepitev obrambne industrije tudi gospodarska priložnost za državo. Drugi poudarki oddaje: - Blizu grške obale napad na flotiljo s pomočjo za Gazo; Izrael opozarja, da ji ne bo dovolil pristati v palestinski enklavi - Evropsko sodišče za človekove pravice bo obravnavalo primer srbskega protestnika Bogdana Jovičića, ki mu oblasti očitajo nasilništvo - Peticija za izboljšanje slovenskega šolstva poziva k okrepitvi financiranja in učiteljskega kadra ter zmanjšanju birokracije

Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili?Sogovorniki: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija Elena Osrajnik, magistrica medijskih komunikacij mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Domen Malc, psiholog in docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije Hajdi Korošec Jazbinšek, podjetnica Foto: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija

Ime tedna je Ingrid Milošev, pionirka raziskav na področju korozije, zaščite materialov in biomedicinskih aplikacij, vodja odseka za fizikalno in organsko kemijo na Institutu Jožef Stefan, ki je na Norveškem prejela Evropsko medaljo za korozijo, najvišje znanstveno priznanje Evropske federacije za korozijo. V več kot petdesetletni zgodovini te nagrade je šele tretja prejemnica in prva ženska, ki je poleg medalje prejela tudi Uhligovo nagrado. Foto: Marjan VerčKandidatki sta bili še:  Tina Šutej, atletinja, ki je na svetovnem prvenstvu v atletiki v Tokiu osvojila bronasto medaljo v skoku s palico. Letos je tako v svojo zbirko dodala že tretje odličje in dosegla največji uspeh svoje kariere. Skupno je osvojila sedmo medaljo na velikih tekmovanjih. Urša Zabukovec, letošnja prejemnica Rožančeve nagrade, ki jo je prejela za knjigo esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem. V njej se navdihuje pri različnih mislecih in zgodovinskih konceptih, največ pri Dostojevskem, v ospredje pa postavlja vprašanje transhumanizma in posthumanizma.

Slovenski odbojkarji so se z zmago nad Nemčijo s tri proti ena uvrstili v osmino finala svetovnega prevenstva na Filipinih. Pred tem je ljubitelje atletike razveselila skakalka s palico Tina Šutej, ki je na svetovnem prvenstvu na Japonskem osvojila bronasto medaljo. Drugi poudarki oddaje: - V gospodarstvu nasprotujejo uvedbi obvezne božičnice; sindikati zadovoljni. - Izrael nadaljuje napade na Gazo, Evropsko unijo pa svari pred posledicami uvedbe sankcij. - Številne zdravstvene ustanove na svetovni dan varstva pacientov odprle svoja vrata.

Zunanja ministra Slovenije in Kitajske Tanja Fajon in Vang Ji sta se danes na srečanju v Ljubljani strinjala, da se odnosi med državama razvijajo uspešno. Poudarila sta velik pomen multilateralizma ob zdajšnjih razmerah v svetu ter pomen odnosov med Evropsko unijo in Kitajsko. Drugi poudarki oddaje: Trump članice zveze Nato pozval k ustavitvi nabave ruske nafte Novi predsednik Nove Slovenije je Jernej Vrtovec Slovenska moška teniška reprezentanca znova v prvi svetovni skupini Davisovega pokala

Predavanje Svetislaav Kari Pešića na Konferenciji Biznis Priče 2025.Svetislav "Kari" Pešić rođen je 28. avgusta 1949. godine u Novom Sadu, a odrastao je u Pirotu, gde je započeo svoju košarkašku karijeru. Kao igrač, nastupao je za KK Pirot (1964–1967), Partizan (1967–1971) i Bosnu (1971–1979). Sa Bosnom je osvojio Prvenstvo Jugoslavije i Kup Jugoslavije 1978. godine, kao i Kup evropskih šampiona 1979. godine.Trenersku karijeru započeo je u KK Bosna 1982. godine, gde je osvojio Prvenstvo Jugoslavije 1983. i Kup Jugoslavije 1984. godine. Kao selektor mlađih kategorija reprezentacije Jugoslavije, osvojio je kadetsko Evropsko prvenstvo 1985, juniorsko Evropsko prvenstvo 1986. i Svetsko prvenstvo za juniore 1987. godine.Od 1987. do 1993. godine bio je selektor reprezentacije Nemačke, s kojom je osvojio Evropsko prvenstvo 1993. godine. Kao selektor reprezentacije SR Jugoslavije, osvojio je Evropsko prvenstvo 2001. i Svetsko prvenstvo 2002. godine. Od 2021. godine vodi reprezentaciju Srbije, s kojom je osvojio srebrnu medalju na Svetskom prvenstvu 2023. i bronzanu medalju na Olimpijskim igrama 2024. godine. Na klupskom nivou, Pešić je trenirao Albu Berlin (1993–2000), Barselonu (2002–2004, 2018–2020), Đironu (2006–2007), Crvenu zvezdu (2008–2009, 2011–2012), Bajern Minhen (2012–2016) i Valensiju (2010–2011). Sa Barselonom je osvojio Evroligu 2003. godine, kao i špansko prvenstvo i Kup kralja. Sa Albom Berlin osvojio je Kup Radivoja Koraća 1995. godine i četiri uzastopne titule prvaka Nemačke (1997–2000). Pešić je 2020. godine primljen u FIBA Kuću slavnih, čime je potvrđen njegov značajan doprinos svetskoj košarci.

Na evropskem prvenstvu v košarki je pred slovensko reprezentanco še zadnja tekma skupinskega dela. V Katovicah se bo popoldne pomerila z Izraelom. Podrobneje pa tudi o ciljih in pričakovanjih slovenskih rokometnih klubov pred začetkom nove sezone domačega prvenstva.

Na evropskem prvenstvu v košarki je pred Slovenci četrta tekma skupinskega dela. Morebitna zmaga nad Islandijo bi slovenske košarkarje že popeljala v nadaljevanje prvenstva. V oddaji ponudimo tudi del najnovejše epizode podkasta Žoga je okrogla, v kateri je glavna tema prihajajoča reprezentančna jesen.

Mineva natanko 1281 dni od takrat, ko je svet zatresla vojna v Ukrajini. O ruski invaziji zadnja tri leta v medijih beremo o pogajanjih, zaostritvah, dobljenih in izgubljenih območjih. Po podatkih evropskega statističnega urada se je iz Ukrajine v Evropsko unijo preselilo 4,3 milijona ljudi. Mnogi so našli dom v Sloveniji, tudi Iryna Delina in Olena Kuscheva z otroki. Njihovo zgodbo spremljamo že tretje leto.

Nahtigal se po protestu na Agri sprašuje o komunikacijskih veščinah ministrstva.Po nevzdržni zastojih na Fernetičih danes sestanek vseh deležnikov, rešitve bo treba iskati skupaj z Italijani.Vzgojno-izobraževalne ustanove po zagotovilih ministrov dobro varnostno pripravljene na novo šolsko leto.Šelih pisal predsednici države: Po pol leta brez vodstva Varuh človekovih pravic vse bolj ohromljen.V ruskem napadu na Kijev več kot deset mrtvih, Bruselj napoveduje ohranitev pritiska na Moskvo.V ospredju posveta slovenskih diplomatov pomen miru in varnosti v svetu multipolarnosti.V piransko cerkev sv. Frančiška se vrača dragocena slika Carpaccia Marije z detetom na prestolu in svetniki.Umrl je dr. Jožef Magdič – priznani slovenski nevropsihiater in dragocen sogovornik našega radia.Šport: Evropsko prvenstvo s tekmo proti Poljakom drevi začenjajo tudi slovenski košarkarji.Vreme: Jutri se bodo padavine z nevihtami od zahoda širile v notranjost Slovenije.

Evropsko košarkarsko prvenstvo se nocoj začenja tudi za Slovenijo. Za uvod bodo naši košarkarji igrali proti Poljakom, ki so slovensko reprezentanco pred tremi leti v Berlinu izločili v četrtfinalu. Selektor Aleksander Sekulić se izziva zaveda, kot pravi, gre za specifično tekmo za uvod prvenstva proti gostitelju prvenstva, pričakuje težko delo in veliko pritiska na Luko Dončića, ki ga bodo morali prenesti. Druge teme: - Ukrajinski zunanji minister na posvetu slovenske diplomacije: za mirovna prizadevanja ključna prekinitev ognja v Ukrajini. - Bruselj v okviru dogovora z Washingtonom predlaga znižanje carin na uvoz iz ZDA. - Tudi današnji sestanek brez konkretnih rešitev za zastoje na primorski avtocesti, a avtoprevozniki z dialogom zadovoljni.

Slovenija si neznosno gnečo na cestah prizadeva omiliti tudi v dogovoru z italijansko stranjo. Ta je potrdila, da bo vzpostavila nov pas, s katerim bi razbremenili tovorni promet čez mejni prehod Fernetiči, a to bo verjetno trajalo več tednov. Pristojna ministrica Alenka Bratušek na očitke o slabi organiziranosti prometa v času del na vipavski hitri cesti odgovarja. Drugi poudarki oddaje: Vrh evropske politike od državnem prazniku podprl Moldavijo na poti v Evropsko unijo Prašičerejski protest na sejmu Agra: predstavniki kmetijskega ministrstva zapustili dogodek V obeh Goricah začetek Gongfesta z zvezdniškim džezistom Šabako Hačingsom na čelu

Na izraelski vojaški načrt zasedbe mesta Gaza, ki ga je odobril izraelski varnostni kabinet, se vrstijo kritike tako znotraj Izraela kot v mednarodni skupnosti. Načrt je obsodila tudi Slovenija, predsednik Evropskega sveta António Costa pa je opozoril, da bo odločitev Izraela imela posledice za odnose med judovsko državo in Evropsko unijo. Varnostni svet Združenih narodov je na pobudo petih evropskih članic organa, tudi Slovenije, za jutri sklical zasedanje o Gazi.

Za večino evropskega blaga, izvoženega na ameriški trg, so z današnjim dnem na podlagi izvršnega ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa začele veljati 15-odstotne carine. Podlaga za to je politični dogovor, ki sta ga nedavno sklenila Trump in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. A dogovor strani razlagata vsaka po svoje. Kako ga razume Slovenija, kaj velja za avtomobilsko, jeklarsko in farmacevtsko industrijo, ki so posebej izpostavljene, smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na gospodarskem ministrstvu Dejanom Židanom. Slovenijo pogosto zastopa na zasedanjih sveta trgovinskih ministrov Evropske unije. Trgovinska politika Unije je sicer v pristojnosti evropske komisije.

Tadej Pogačar je pričakovano rumeno majico varno pripeljal do Pariza, njegovo četrto zmago na Touru je v živo spremljalo veliko Slovencev. Številni so kampirali ob trasi in jo očitno zelo dobro odnesli, predvsem veliko bolje kot udeleženci antifašističnega tabora ob Peršmanovi domačiji, kjer so avstrijski policisti s specialno enoto, helikopterjem in letalniki izvedli obsežno racijo. Zaradi domnevne kršitve glede kampiranja in varstva narave. Mednarodni pritiski na Izrael, tudi zaradi politike stradanja v Gazi, se stopnjujejo, medtem pa je po mnenju madžarskega premierja Orbana Trump Ursulo von der Leyen pojedel za malico in dosegel za Evropsko unijo zelo slab trgovinski dogovor.

Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo. Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo.

Včeraj sprejeti trgovinski sporazum med Združenimi državami in Evropsko unijo, ki prinaša 15-odstotne carine za izvoz velike večine blaga iz Unije v ZDA, vključno z avtomobili in farmacevtskimi izdelki, je prinesel olajšanje, saj se je Evropska unija vsaj za zdaj izognila trgovinski vojni. Kritiki medtem opozarjajo, da je Bruselj preveč popustil Washingtonu in da bo evropsko gospodarstvo kljub vsemu utrpelo škodo. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump Rusiji žuga s sankcijami, če ne bo končala vojne v Ukrajini. - Združene države napovedale nove centre za pomoč v Gazi; znova opozorila o stradanju tamkajšnjih prebivalcev. - Kakšna bo usoda domnevno nevarne vetrnice v Loškem Potoku?

Vrstijo se odzivi na okvirni trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Iz evropskih držav je ob uvedbi 15-odstotnih carin na izvoz slišati mešanico olajšanja in zaskrbljenosti. Na Gospodarski zbornici Slovenije dogovor pozdravljajo, ob tem pa njihov glavni ekonomist Bojan Ivanc opozarja, da to ni sporazum. Ivanc dodaja, da se je s tem vsaj zamaknila, če ne celo ukinila uveljavitev še višjih, 30-odstotnih carin. V oddaji tudi: - Tajska in Kambodža dosegli dogovor o premirju - Pomoč v Gazo prihaja prepočasi, opozarjajo Združeni narodi - Krušljiv strunjanski klif nevaren za kopalce v Mesečevem zalivu

Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in ZDA prinesel tako olajšanje kot tudi kritike.Dozdajšnja sanacija po predlanskih ujmah odličen rezultat, ocenjuje minister za naravne vire in prostor Jože Novak.V Rimu se začenja največji svetoletni dogodek - jubilej mladih. Organizatorji pričakujejo več kot milijon udeležencev.

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.

Evropsko unijo čaka v mednarodni politiki težka izbira med svojo civilizacijsko dediščino in partikularnimi interesi posameznih držav. Gaza, kjer Izrael pred očmi svetovne javnosti izvaja genocid nad palestinskim prebivalstvom, ostaja epicenter moralne dileme, Ukrajina, ki se že tri leta sooča z rusko agresijo, pa test kolektivne odpornosti Zahodne skupnosti. Čeprav Evropska unija občasno zna sankcionirati na kršiteljice človekovih pravic, kar dokazuje 18 paketov sankcij zoper Rusijo, pa za sankcije proti Izraelu, ki izvaja genocid v Gazi, ni politične volje. Na obeh največjih žariščih našega časa se dogovor o končanju vojne vztrajno izmika, v strahu pred novimi oboroženimi konflikti pa se svet pospešeno oborožuje in dviguje rekordne obrambne izdatke.

Trg Evrope, stičišče mest Nova Gorica in Gorica, je bil v četrtek 17. julija prizorišče težko pričakovanega koncerta domačina, mednarodno priznanega pianista Alexandra Gadjieva, ambasadorja Evropske prestolnice kulture 2025. Program dogodka s pomenljivim naslovom Točka srečanja je skupaj z njim sooblikovalo okrog 120 glasbenikov iz Slovenije in tujine. Poroča Metka Sulič. Umetniško najtehtnejši, poglobljen in vsebinsko najrazkošnejši izmed vseh glasbenih dogodkov uradnega programa GO! 2025 je Alexander Gadjiev uresničil s prijatelji, izvrstnimi glasbeniki, ki jih spoznal v Salzburgu in Berlinu. V prvem delu je bil mozaik komornih skladb, v veliki večini intimnejšega in subtilnejšega izraza, ki so ga ti izjemni glasbeniki, med njimi tudi violinistka Petra Kovačič in klarinetist Andraž Golob, tudi dosegli. Z izjemo Mozartovega in Puccinijevega dela, je Gadjiev nastopil v vseh zasedbah od dua do seksteta. Ta del je združeval skladatelje, na katere so vplivale druge kulture, Brahmsa, Bartoka, Prokofjeva, Bravničarja. Pred vrhuncem je nastopil združeni zbor pod vodstvom Ane Erčulj s štirimi ljudskimi priredbami. Fantazijo za klavir, zbor in orkester Ludviga van Beethovna je izvedel Orkester Slovenske filharmonije, dirigiral je Giuseppe Mengoli. Veličasten zaključek Fantazije je množico navdajal z značilno Beethovnovo odrešitveno svetlobo, z optimizmom. Alexander Gadjiev bo sklenil svoje ambasadorsko delo za Evropsko prestolnico kulture na recitalu v nedeljo v romarski cerkvi, v Baziliki na Sveti Gori.

V Pirenejih se nadaljuje kolesarska dirka po Franciji, kjer se je včerajšnja 12. etapa končala z vzponom najtežje kategorije na Hautacam. Danes sledi gorski kronometer. Nogometaši Celja so sinoči doma igrali drugo tekmo prvega kroga kvalifikacij za Evropsko ligo proti Sabahu, nogometaši Kopra pa so doma na drugi tekmi kvalifikacij prvega kroga za Konferenčno ligo gostili Željezničarja. Več tudi o slovenskih odbojkarjih, ki imajo v Ligi narodov danes dan premora, s tekmami nadaljujejo jutri proti Italiji, včeraj pa so v Stožicah premagali še Nizozemsko.

Slovenska vlada je kot prva v Evropski uniji za nezaželeni osebi razglasila dva ministra izraelske vlade. Pri tem so se oprli na poročilo Evropske komisije, ki ugotavlja, da Izrael krši pridružitveni sporazum z Evropsko unijo v delu spoštovanja človekovih pravic. Druge teme: - Kljub premirju med druzi in vlado v Damasku se spopadi med pripadniki verskih manjšin v Siriji nadaljujejo. - Za izdelavo projektne dokumentacije za oživitev Kanina prispeli dve ponudbi. - 20-ta etapna zmaga na Touru za Tadeja Pogačarja, ki se je na Hautacamu Jonasu Vingegaardu oddolžil za poraz pred tremi leti.

Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.

Za nami je politično napet teden zaradi napovedanih obrambnih referendumov. Premier Golob meni, da je bila opozicijska podpora referendumu o obrambnih izdatkih namenjena rušenju vlade, po včeraj vloženem predlogu o njegovem umiku pa je poudaril, da si želi čimprejšnjega glasovanja o tem. Dodal je še, da glede na razmere v svetu zagotovo ni ugoden trenutek za referendum o izstopu iz Nata. - Pogajanja o premirju v Gazi so po palestinskih navedbah tik pred propadom - Trump napovedal 30-odstotne uvozne carine za Evropsko unijo s prvim avgustom - V požaru v domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca umrl človek

Bliža se rok, ki ga je za sklenitev dogovora o carinah z Evropsko unijo in tretjimi državami postavil ameriški predsednik Donald Trump. Trgovinska vojna bo tudi v ospredju vrha držav skupine Brics, ki se danes začenja v Riu de Janeiru. Članice, ki skupaj predstavljajo že tretjino svetovnega BDP-ja, so odločene poiskati alternativo svetovni gospodarski in finančni ureditvi. Drugi poudarki oddaje: - Število smrtnih žrtev poplav v Teksasu naraslo na 43, več ljudi še pogrešajo - Na koncertu kontroverznega hrvaškega pevca Thompsona več kot pol milijona ljudi, številni opremljeni z ustaškimi simboli - Dare Kaurič s pesmijo Kristalno jasno zmagovalec Melodij morja in sonca

Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilic00:00:00 Uvod00:02:30 Utisci sa kraj sezone00:04:30 Suspenzija glavnog pleja!00:12:00 Oproštajna utakmica Gorana Dragića 00:17:00 Pobede protiv "većih" timova00:21:00 Život u Sloveniji00:28:00 Gde dalje?00:30:15 Komentar Evrolige00:39:00 Odlazak mladih na koledž00:42:10 Spliter kao trener00:45:00 ABA liga00:47:10 F4 Evrolige00:51:40 NBA Evropa00:56:15 Povrede Ahilove tetive01:01:00 Leskovac - Dobra škola01:18:30 Trenerska klinika01:20:00 Penzija Teodosić i Birčević01:27:00 Evropsko prvenstvo01:30:00 Šta ti je košarka donela u životu01:31:30 Petorka saigračaGost: Miljan PavkovićDatum: 27. jun 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #draganlabovic #swishfindyourway #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan #findyourway #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

O zgodovini jugoslovanskih odnosov z evropskimi integracijamiČe si predstavljamo čas, ko smo bili še vključeni v socialistično Jugoslavijo, si težišče takratnih ekonomskih in političnih povezav našega prostora verjetno zamislimo predvsem na Balkanu, preko Gibanja neuvrščenih pa celo v množici afriških in azijskih držav v razvoju. Danes, manj kot 35 let kasneje, je jasno, da se je naš prostor gospodarsko in politično korenito preusmeril, leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije, z drugimi državami te zveze pa poteka večina našega političnega usklajevanja in ekonomske izmenjave ter celo naše kulturne identifikacije. Trenutek v času, ko naj bi se ta preusmeritev začela odvijati, seveda praviloma vidimo v naši osamosvojitvi. Mnogo redkeje pa se zavedamo, da ta sicer res radikalna sprememba vendarle ni prišla iz nič in da je že sama socialistična Jugoslavija, v njenem okviru pa še posebej Slovenija, že prej gojila intenzivne gospodarske, pa tudi politične stike s predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnostjo, ob koncu pa je z njo vodila celo pogajanja, ki niso izključevala niti prihodnje vključitve Jugoslavije v evropske integracije. Prav o teh procesih bomo govorili v tokratnih Glasovih svetov, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarja dr. Jureta Ramšaka z Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, ki je temo raziskal v okviru ERC projekta Open borders Project: Cold War Europe Beyond Borders. Oddajo je pripravila Alja Zore.   foto: Evropa zdaj!, Centralni komite ZK Slovenije, 02.12.1989.

Slovenska atletska reprezentanca je pred domačim občinstvom v Mariboru začela boje za napredovanje v prvo ligo kraljice športa, dvakratna olimpijska zmagovalka Janja Garnbret pa je nastopila prvič v letošnji sezoni. Svetovna zvezdnica športnega plezanja se je z mednarodno elito pomerila na balvanih na tekmi svetovnega pokala v Innsbrucku. V oddaji se posvetimo še državnemu prvenstvu v kolesarstvu. Tekmovalci se za državne naslove ta konec tedna merijo v Celju.

Naša ponedeljkova, športu posvečena oddaja je bila v znamenju kraljice športa, atletike, kajti Maribor, natančneje atletski stadion na Poljanah, bo teden dni v znamenju Evropskega ekipnega prvenstva v atletiki 2. in 3. divizije, na katerem se bodo skušali prebiti v najvišji razred atletskih tekmovanj tudi naši tekmovalci, na čelu s Kristjanom Čehom in Tino Šutej. Na Poljanah bo posebej živahno konec tedna, prisluhnite...

Več kot dva milijona prebivalcev porušenega območja Gaze je še naprej obsojenih na počasno umiranje. Izrael nadaljujejo politiko kolektivnega kaznovanja Palestincev; ob okupaciji Gaze napoveduje še obsežno gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu. A tudi gibanju Hamas ni kaj dosti mar za trpljenje lastnega ljudstva. Prekinitve ognja ni videti, mednarodna skupnost z Evropsko unijo vred pa si ob nepredstavljivem trpljenju civilnega prebivalstva zatiska oči. Več o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17-ih z voditeljem Blažem Ermencem. Gostje: - vodja slovenskega predstavništva v Ramali na Zahodnem bregu Vojko Kuzma - dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem - obramboslovec, dr. Klemen Grošelj - bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl

Trgovino med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike mora voditi vzajemno spoštovanje, so v odzivu na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s 1. junijem uvedel 50-odstotne carine na uvoz iz Unije, sporočili iz Bruslja. Napetosti so se že zmanjšale. Trump je namreč po včerajšnjem telefonskem pogovoru s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen sporočil, da sta se s predsednico komisije dogovorila o podaljšanju roka za dosego dogovora o trgovinskih odnosih do 9. julija. Drugi poudarki oddaje: - Med kandidati za dve mesti, ki se bosta do konca leta izpraznili na ustavnem sodišču, so višja sodnica Vesna Bergant Rakočević ter vrhovna sodnika Primož Gorkič in Nina Betetto. - Do poletnih počitnic bo objavljen nov razpis za prestrukturiranje premogovnih regij, potem ko je bil razveljavljen prejšnji v vrednosti 83 milijonov evrov. - Primož Roglič naj bi po poročanju italijanskih medijev nadaljeval nastope na dirki po Italiji.

Evropsko javno tožilstvo je objavilo poročilo o delu v lanskem letu. V vseh sodelujočih državah članicah - zdaj jih je 24, a sta se Poljska in Švedska pridružili šele konec lanskega leta - je tožilstvo sprožilo 1504 preiskave, škoda za proračun Evropske unije je ocenjena na dobrih 13 milijard evrov. V Sloveniji je lani evropsko javno tožilstvo sprožilo 18 preiskav, ocenjena škoda pa 16 milijonov evrov. O delu evropskega javnega tožilstva, s poudarkom na Sloveniji, se je Jolanda Lebar pogovarjala z evropskim javnim tožilcem iz Slovenije Jako Brezigarjem. Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

Ekonomsko-socialni svet bo danes pregledal najnovejši predlog sprememb pokojninske zakonodaje. S potekom priprave zakonodajnih sprememb se je včeraj seznanila vlada. Čas za javno razpravo in zbiranje pripomb je potekel v začetku tedna, a ni pričakovati, da bi se doslej usklajena vsebina bistveno spremenila. Ker se kot družba staramo, bomo delali dve leti dlje. Na eni strani se bo odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove postopno zvišal na 70 odstotkov, na drugi strani pa se bo podaljšalo obdobje za izračun osnove in upočasnilo usklajevanje pokojnin z rastjo plač. Minister za delo Luka Mesec je že večkrat ponovil, da novi pogoji prinašajo vzdržnost pokojninske blagajne. V oddaji tudi: - Združeno kraljestvo si tudi zaradi napetosti v Ukrajini želi več obrambnega sodelovanja z Evropsko unijo. - Na srečanju Prijateljev Zahodnega Balkana v Ljubljani pozivi k pogumnemu pristopu k širitvi. - Celje se bo po zmagi nad Olimpijo v finalu nogometnega pokala za svojo drugo lovoriko pomerilo s Koprom.

Graditev drugega tira se nadaljuje, kljub težavam turških partnerjev - a te majejo reference družbe Kolektor. To bi lahko ogrozilo evropsko financiranje, zato bosta o rešitvah danes ob trasi drugega tira govorila vodji slovenskega in turškega ministrstva za infrastrukturo. Druge teme: - Zasebnim vrtcem naj bi ostale na voljo le še koncesije, o teh odločajo občine. - Bela hiša pričakuje, da bo Peking zaprosil za pogajanja o carinah. Kitajsko gospodarstvo leto začelo z rastjo. - Rekordno segrevanje Evrope: opomnik na to so tudi ujme in gozdni požari.

Potem ko so se carinska zaostrovanja med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo začasno nekoliko umirila, 27-erica opozarja, da ne opušča možnosti povračilnih ukrepov. Njihov odlog za 90 dni pa so finančni ministri povezave v Varšavi označili za korak v pravo smer. Drugi poudarki oddaje: - Rusija novo srečanje z ameriško stranjo o Ukrajini označila za produktivno. - V Srbiji spet protesti: v Beogradu podporniki predsednika Vučića, v Novem Pazarju študentje. - Radovljica v znamenju 17-ega Festivala čokolade.

John Zhao je eden izmed direktorjev vodilnega kitajskega možganskega trusta, Centra za Kitajsko in globalizacijo. Kako v Pekingu osmišljajo Trumpove carinske rekorde, zakaj se počutijo močne iz samozavestne, kako izboljšati odnose z Evropsko unijo. Kitajska beseda za krizo vsebuje tako nevarnost kot priložnost.

Od danes veljajo 10-odstotne ameriške carine na uvoz blaga, v sredo pa bo začel veljati sveženj dodatnih, še višjih carin za približno 60 držav in Evropsko unijo. Unija ponuja pogajanja o carinah, a hkrati napoveduje povračilne ukrepe. Ni pa to vse, kar lahko stori pri soočanju s sedanjo carinsko krizo. Kot je dejal predstavnik gospodarske zbornice Evropske unije na Kitajskem Adam Dunnett, je bil doslej pristop Unije iskanje tistih, ki so pripravljeni na sodelovanje. Kot je nakazal, Združene države očitno na to niso pripravljene, zato morajo preostale države okrepiti medsebojno sodelovanje. V oddaji tudi: - Ukrajina: premirje bi že lahko dosegli, vendar ga Rusija zavrača - Kaj v praksi pomenijo dogovorjene spremembe pokojninske zakonodaje? - V okviru prostovoljskega Dneva za spremembe na Notranjskem akcija pogozditve

Po svetu se vrstijo odzivi na sinočnjo razglasitev 10-odstotnih ameriških carin na uvoz z vsega sveta, ki bodo začele veljati v soboto, ter dodatnih carin za približno 60 držav in Evropsko unijo, ki bodo začele veljati v sredo. Svetovni voditelji drug za drugim ponavljajo, da gre za nespametno potezo in da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev; tečaji svetovnih borz se odzivajo s padci. Ameriška gospodarska združenja opozarjajo, da bodo carine le okrepile inflacijo. Drugi poudarki: - Ameriški zunanji minister Rubio na srečanju kolegov zveze Nato v Bruslju za zvišanje obrambnih izdatkov članic na pet odstotkov BDP-ja. - Madžarska napoveduje izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča, ki jo opominja, da bi morala prijeti izraelskega premierja Netanjahuja. - Zdravniški sindikat Fides napovedal ustavno presojo včeraj sprejete novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Sindrom “prolećnog umora” stigao je mnoge. Američki državni i vojni vrh - pa je u grupu za dogovaranje o ratu pozvao novinare, a onda za to optužio aplikaciju za komunikaciju. Apple - jer je obećao nešto što ne može da ispuni još najmanje godinu dana. Ali mi nismo umorni da vam predložimo evropske alternative u digitalnom svetu, gde neki mogu okrenuti ključ i mnogo toga lako ugasiti.

O našem nenavadnem rojaku, ki se je preselil v argentinsko Patagonijo in si med Mapuči ustvaril družino s sedemnajstimi otroki, ter tam ob trdem delu in preprostem življenju preučeval njihov jezik in mišljenjePred slabim stoletjem in pol se je slovenskim staršem v Zagrebu rodil človek, ki se je tik pred koncem študija - razočaran nad zahodno civilizacijo - preselil v Argentino in odšel v Patagonijo med indijansko pleme Mapuči, kjer se je poročil s poglavarjevo nečakinjo, imel kar sedemnajst otrok, v odročni andski vasi gojil ovce in razvil tekstilno obrt, spisal vrsto spisov o mapuškem pojmovanju različnih konceptov, kot sta prostor in čas, postal celo dopisni član argentinske akademije znanosti, na koncu pa brez vidnih znakov bolezni napovedal svojo smrt. Ta izjemen človek, ki ga lahko zasledimo pod imeni Janez, Ivan, Janko ali Juan Benigar, bo v središču tokratnih Sledi časa. Njegovo resnično nenavadno življenje in samosvoje mišljenje ter delo bomo spoznavali s pomočjo umetnostne zgodovinarke dr. Irene Mislej, ki je odraščala v Argentini, nato pa se preselila v Slovenijo in svoje življenje posvetila zgodbam naših izseljencev. Oddajo je pripravila Alja Zore. Vabljeni tudi k poslušanju preteklih Sledi časa, v katerih je gostovala Irene Mislej: Viktor Sulčič, Slovenec, ki je zasnoval stadion, na katerem si je ime ustvaril Maradona in oddaje Glasovi svetov, kjer smo z njo prepotovali burno zgodovino Argentine: »Argentina je shizofrena, kaotična dežela« foto: Janko Benigar z družino; Wikipedija, javna last (Diario Río Negro; Diario La Mañana del Neuquén; Sitio web de la Facultad de Turismo de la Universidad Nacional del comahue)

Delegati kitajskega ljudskega kongresa so točno na peto obletnico razglasitve svetovne pandemije koronavirusne bolezni sklenili letno zasedanje v Pekingu. Soglasno so potrdili vsa poročila in sprejeli predlog o petodstotni gospodarski rasti. Kitajska ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in zaostritve trgovinskih vojn. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, čeprav poznavalci menijo, da je pragmatičen dogovor povsem mogoč, tudi zaradi interesov Elona Muska. Poleg tega ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo. Kakšni pa so kitajsko-slovenski odnosi? Sogovorniki: Dr. Wei Shen, profesor ekonomije Dr. Jian Gao, profesor mednarodnih odnosov Melinda Liu, kitajska dopisnica tednika Newsweek Boštjan Malovrh, slovenski veleposlanik v Pekingu Jens Eskelund, predsednik gospodarske zbornice EU na Kitajskem

Združene države Amerike bodo Rusiji še danes predstavile včerajšnji dogovor z Ukrajino o premirju. Kot je povedal ameriški zunanji minister Marco Rubio, je Ukrajina pripravljena ustaviti dejavnosti na bojišču in začeti pogajanja. Ostali poudarki oddaje: Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je obiskala ljubljanski Klinični center, kjer se je seznanila z delom ob zaprti osmini bolnišnice zaradi gradbenih del. Veljati so začele ameriške 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, ki jih je že februarja napovedal predsednik Donald Trump. Ukrep bo prizadel številne države po svetu, tudi Evropsko unijo. Drevi se v Ljubljani začenja Festival dokumentarnega filma.

Evropske države vse bolj odločno vstopajo v oborožitveno tekmo. Na izrednem vrhu v Bruslju so sinoči soglasno podprli okrepitev obrambnih zmogljivosti Unije. Evropska komisija naj bi konkretni zakonodajni predlog o tem objavila čez dva tedna. Manj enotni so bili voditelji glede vojaške pomoči Ukrajini, kjer so zaradi madžarskega nasprotovanja sprejeli le skupno izjavo 26-ih članic o nadaljnji vsestranski podpori napadeni državi. V oddaji tudi: - Najhujši izbruh spopadov med novimi oblastmi v Siriji in privrženci prejšnje oblasti po strmoglavljenju Asadovega režima - Med strateškimi naložbami države bodo po novem Farme Ihan; invalidska podjetja v državni lasti bodo deležna posebne obravnave - Pred skorajšnjim začetkom druge izdaje ljudskih obveznic jih finančno ministrstvo označuje za varno in donosno naložbo

Gasilci so pozno sinoči v Mariboru omejili in nato po nekaj urah pogasili požar, ki je izbruhnil v obratu za predelavo plastike v industrijski coni Tezno. Na kraju so posredovale vse razpoložljive gasilske enote. Po doslej znanih podatkih ni bil poškodovan nihče, škode pa je po nestrokovni oceni za več milijonov evrov. Drugi poudarki oddaje: V Novi Gorici in Gorici sinoči uradno odprli Evropsko prestolnico kulture, ki prinaša okoli 400 dogodkov. Na Kosovu danes parlamentarne volitve. Stranki premierja Albina Kurtija se obeta več kot polovico glasov. Smučarska skakalka Nika Prevc osvojila tudi drugo posamično tekmo v Lake Placidu.

Kulturni praznik letos mineva v znamenju začetka Evropske prestolnice kulture v Gorici in Novi Gorici, kjer se je pestro celodnevno dogajanje dopoldne začelo z množično povorko. V obeh Goricah so pripravili 14-urno dogajanje, nastopilo bo več kot 2.000 ljudi, osrednja slovesnost se bo čez pol ure začela na Trgu Evrope, ko bosta zbrane nagovorila tudi slovenska predsednica in italijanski predsednik. V oddaji tudi: - V Ljubljani protest v podporo srbskim študentom, od Jankoviča zahtevali opravičilo za podporo Vučiću. - Nova izmenjava talcev in palestinskih zapornikov med Hamasom in Izraelom. - Na smuku v Saalbachu slavila Američanka Breezy Johnson, Ilka Štuhec 11-ta.

V Vitanju je bila sinoči državna proslava ob vstopu Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo. Slavnostni govornik, premier Robert Golob, je med drugim dejal, da slovenska podjetja dosegajo prebojne rezultate pri razvijanju novih tehnologij, komunikacij in materialov. Naši državi se zdaj odpirajo nove priložnosti za gospodarstvo in znanost, meni tudi gospodarski minister Matjaž Han. Generalni direktor Ese Josef Aschbacher pa je včerajšnji dan označil za dan praznovanja in ponosa. Ostali poudarki oddaje: - ZDA z obsežnimi sankcijami proti ruskemu energetskemu sektorju. - Ostri odzivi na inavguracijo venezuelskega predsednika Madura. - Mineva pet let od prve smrti zaradi covida-19.

Gospodarstvu, ki opozarja na neprimernost obračunavanja omrežnine po novem, se pridružujejo kmetje. Dela na kmetiji ni moč časovno prilagajati različnim tarifam, opozarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek. Povišanje omrežnin je šokiralo številne kmetije, ki so vložile v sončne elektrarne. Drugi poudarki oddaje: - Predlog novele o zdravstveni dejavnosti bo v ospredju današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta. Skoraj četrtina členov je namenjena ureditvi koncesijske dejavnosti, pri čemer zasebniki menijo, da je predlagana ureditev ideološka. - Sinočnji pogovor na družbenem omrežju X med najbogatejšim Zemljanom Elonom Muskom in vodjo skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo Alíce Weidel je dvigal prah že pred začetkom. Samo AFD lahko reši Nemčijo in pika, je v pogovoru dejal Musk. Ali vpliv, ki ga ima Musk z omrežjem X, lahko nepošteno vpliva na volitve, bo med drugimi preučil bundestag. - Slovenija bo danes uradno zaznamovala polnopravno včlanitev v Evropsko vesoljsko agencijo z novim letom. To je veliko priznanje za slovenska podjetja. V slovenski vesoljski pisarni si od članstva obetajo veliko.