Podcasts about evropsko

Ameriška vojska je skladno z napovedjo predsednika Donalda Trumpa izvedla niz napadov na Iran, ki mu očita odgovornost za sestrelitev bojnega helikopterja blizu Hormuške ožine. Islamska republika ni ostala križem rok in je odgovorila z obstreljevanjem ameriških oporišč v regiji. Druge teme: - Na vrhu nordijsko-baltske osmerice v Talinu za odprtje vseh pogajalskih sklopov pristopnih pogajanj Ukrajine z Evropsko unijo že v tem in prihodnjem mesecu - Naša država med nepripravljenimi na petkovo uvedbo novih evropskih pravil za upravljanje migracij in mednarodne zaščite - Slovenske nogometašice po sinočnjem porazu proti Nemkam v dodatne kvalifikacije za svetovno prvenstvo

Papež Leon začel apostolsko pot v Španiji. Države namesto v orožje-, pozval k vlaganju v prihodnost.Škof saje pod Macesnovo gorico: sprava je duhovno dejanje, za katero si bomo morali prizadevati vsi.Janša v Črni gori za pospešitev procesov širitve Evropske unije.Javne finance bo treba spraviti v okvire fiskalnih pravil, je ob začetku mandata napovedal minister Andrej Šircelj.Preboj med Kijevom in Budimpešto odpira vrata Ukrajini v Evropsko unijo.S preventivno akcija Mikromobilnost poostren nadzor nad vozniki e-skirojev in mopedov. Pristojni opozarjajo na odgovorno upravljanje s tovrstnimi vozili.Svetovno znani razlagalec teologije telesa Christopher West sinoči v Ljubljani nagovoril nabito polno dvorano Zavoda sv. Stanislava.Šport: Slovenske odbojkarice Evropsko ligo odprle s suvereno zmago nad Črno goro.Vreme: Danes in jutri popoldne bodo nastajale posamezne kratkotrajne plohe. Toplo bo, z najvišjimi dnevnimi temperaturami med 24 in 29 °C

Mesto žensk je pionirska feministična organizacija, osredotočena na enakost spolov v umetnosti in kulturi. Zavezano je umetnosti in kritični teoriji, pa tudi feminističnim, kvirovskim in postkolonialnim študijam ter predano temeljnim vrednotam enakosti, različnosti in solidarnosti. Mesto žensk že več kot trideset let daje vidnost umetnicam, teoretičarkam in aktivistkam z vsega sveta. Javnost ozavešča o nesorazmerni zastopanosti žensk v umetnosti in kulturi ter si prizadeva za izboljšanje njihovih delovnih pogojev. Leta 2019 je Mesto žensk prejelo prestižno nagrado za kulturo Princess Margriet, ki jo podeljuje Evropska kulturna fundacija (ECF), kar trikrat pa nagrado EFFE Label, ki jo Evropsko združenje festivalov (EFA) podeljuje festivalom, posvečenim umetnosti, sodelovanju z lokalno skupnostjo ter evropskim in globalnim nazorom. Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk – je leta 2022 prejelo tudi nagrado glavnega mesta Ljubljana za »poudarjanje pomena bojev za enakopravnost žensk in s tem bogatenja mesta Ljubljana«, leta 2023 pa priznanje za strokovno delo na področju sociologije Slovenskega sociološkega društva. O nastanku, zgodovini in vlogi Mesta žensk sta spregovorili programski vodji Pia Brezavšček in Jasmina Založnik, ki ju je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Škof Saje na zasedanju italijanske škofovske konference v Vatikanu o izzivih slovenske cerkve.Mandatar Janez Janša je v državni zbor uradno vložil listo 15 kandidatov za ministre 16. slovenske vlade.Inflacija maja z dodatnim pospeškom.V Rimu sprejeli Deklaracijo za zaščito pravic državljanov.Zbranih več kot 13 tisoč podpisov po pobudo za referendum o ljubljanski parkirni politiki.Začel se je osrednji del splošne in poklicne mature.Melonijeva zaradi ebole poziva Evropsko unijo k okrepljenemu mejnemu nadzoru.Slovenske kopalne vode brez slabih ocen. Kopajte se varno in odgovorno.Šport: Vaterpolisti Kopra v polfinalu pokala presenetili Triglav.Vreme: Popoldne in jutri bo pretežno jasno.

Najboljši kolesarji so po zadnjem prostem dnevu na kolesarski dirki po Italiji tokrat moči merili na 113 kilometrov dolgi šestnajsti etapi od Bellinzone do Carija. V oddaji tudi o začetku priprav mladih košarkarjev na domače evropsko prvenstvo, ki ga bo julija gostila Ljubljana.

Ameriški predsednik Donald Trump je odpotoval na Kitajsko v obdobju geopolitičnih zmešnjav, ki jih je povzročil s svojimi nepredvidljivimi in impulzivnimi dejanji brez razmisleka o posledicah. Njegova politika moči in izsiljevanja tudi do zaveznic, je pomagala pri vzpostavljanju podobe Kitajske kot stabilne velesile in varuha mednarodnega prava. Pred obiskom Trumpu ni uspelo skleniti dogovora z Iranom, najbolj naj bi ga razjezila zahteva Teherana o povrnitvi vojne škode. Če bi se posvetoval s strokovnjaki, bi mu verjetno napovedali, kar se je zgodilo. Iran je po napadih postal še zahtevnejši pogajalec, njegov jedrski program pa je medtem tako močno napredoval, da ga ne more več omejiti noben sporazum. Bosna in Hercegovina se je po izreku kazni predsedniku entitete Republike Srbske Miloradu Dodiku znašla v najhujši krizi po koncu vojne pred 30 leti. Dodik je izjavil, da daytonska Bosna in Hercegovina ne obstaja več ter državnim organom odrekel gostoljubje na ozemlju entitete. V času zaostrenih razmer v mednarodni politiki težave zahodnega Balkana zlahka spregledamo, a hkrati ne smemo pozabiti, da je ta del sveta že večkrat povzročil širše konflikte, kot se je sprva zdelo. Tokrat smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov dr. Farisom Kočanom. Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi. Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije. Parlamentarne volitve na Madžarskem so po 16 letih vladavine stranke Fidesz in Viktorja Orbana prinesle spremembo. Opozicijska stranka Tisza je osvojila dvotretjinsko večino, naslednji predsednik madžarske vlade bo očitno Peter Magyar. Razmišljamo o kampanji, rezultatih ter prihodnjih korakih Madžarske, tudi o njenih odnosih z Evropsko unijo, ZDA in Rusijo. Gosta: - Dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede - Seku Conde, novinar TV Slovenija

V oddaji smo gostili evropske poslance Romano Tomc, Marjana Šarca, Milana Zvera in Mateja Tonina. Spregovorili so o aktualnih evropskih vprašanjih, med drugim o prihodnjem evropskem proračunu, obrambni uniji, varnostnih izzivih ter preganjanju kristjanov po svetu. Kakšna prihodnost čaka Evropsko unijo in kakšna je pri tem vloga Slovenije?

Stranke najverjetnejše koalicije so dorekle vsebinska izhodišča za novo vlado, kjer na prvo mesto postavljajo gospodarsko rast ter vitko decentralizirano državo. Vodja SDS Janez Janša, ki meri na četrti mandat na čelu vlade, je ob tem razčistil tudi status Resnice - ta bo po njegovih besedah ostala v opoziciji, a naj bi kljub temu prispevala ključne glasove za oblikovanje vlade. Druge teme: - Bela hiša žuga Iranu zaradi napadov, a vztraja pri premirju. - Evropsko združenje socialnih zavarovanj opozarja na previsoke cene novih zdravil. - V Dobrunjah slovesno odprli nov moški zapor.

Slovensko besedo je bilo slišali pri berilu, prošnjah in petju pri včerajšnji sveti maši predsednika italijanske škofovske konference kardinala Zuppija v Guminu v Furlaniji. Z njo se je začel teden, v katerem bodo obeležili 50. obletnico potresa, ki je 6. maja 1976 ob 21. uri zajel tudi Beneško Slovenijo. Terjal je 989 smrtnih žrtev, veliko ranjenih in velikansko gmotno škodo v krajih, kjer živijo Slovenci. Prizadeti so bili deležni solidarnosti z vsega sveta. Tudi Slovenija se je izkazala, piše petnajstdnevnik Dom. Ta še navaja, da je bilo po potresu zaznati več zanimanja za slovenski jezik, nastala so društva in druge iniciative; rodila se je dvojezična šola. To je bilo živo oglje pod pepelom, ki je dajalo upanje, da ni vse izgubljeno. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje med Benečijo, Rezijo, Kanalsko dolino in Posočjem, projekt za turistični razvoj DMO Benečija in druge iniciative kažejo, da je še čas, da se življenje vrne v te doline. Ne obupajmo in zavihajmo rokave, še piše v Domu.

Koračnice godb na pihala budijo 1. maj - mednarodni praznik dela. Uvod vanj je bil že sinoči, ko so v številnih krajih zagoreli kresovi, slišati pa je bilo tudi prve sindikalne nagovore. Drugi poudarki oddaje: ZDA in Izrael ne izključujeta možnosti novih napadov na Iran. Mineva 22 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Od danes novosti pri validaciji vozovnic v železniškem prometu

V dvorani Tivoli sta bila včeraj na sporedu polfinalna obračuna pokala, danes še tekma za tretje mesto in finale. V teh dneh se igrata tudi finalni seriji državnega prvenstva v odbojki tako v ženski kot tudi moški konkurenci. V Tbilisiju se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu.

V dvorani Tivoli sta bila včeraj na sporedu polfinalna obračuna pokala, danes še tekma za tretje mesto in finale. V teh dneh se igrata tudi finalni seriji državnega prvenstva v odbojki tako v ženski kot tudi moški konkurenci. V Tbilisiju se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu.

V Gruziji se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu, v hokejski ligi NHL pa so bile odigrane še zadnje tekme rednega dela. V končnici bodo tudi v tej pomladi hokejisti Los Angelesa z Anžetom Kopitarjem.

V Gruziji se nadaljuje evropsko prvenstvo v judu, v hokejski ligi NHL pa so bile odigrane še zadnje tekme rednega dela. V končnici bodo tudi v tej pomladi hokejisti Los Angelesa z Anžetom Kopitarjem.

Parlamentarne volitve na Madžarskem so po 16 letih vladavine stranke Fidesz in Viktorja Orbana prinesle spremembo. Opozicijska stranka Tisza je osvojila dvotretjinsko večino, naslednji predsednik madžarske vlade bo očitno Peter Magyar. Razmišljamo o kampanji, rezultatih ter prihodnjih korakih Madžarske, tudi o njenih odnosih z Evropsko unijo, ZDA in Rusijo. Gosta: - Dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede - Seku Conde, novinar TV Slovenija

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj potekal 69. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete, ki bo tudi volilnega značaja. Izteka se namreč triletni mandat predsednika Miloša Čotarja ter upravnega odbora. Kot so sporočili iz organizacije, je to obdobje zaznamovalo več dogodkov, ki so presegli okvire njenega rednega programa. Med največjimi izzivi je bila priprava na Evropsko prestolnico kulture 2025, pri katerem je ZSKP sodelovala tako posredno kot neposredno. Bila je tudi del projekta »Singers' Corners«. Pomemben organizacijski in vsebinski izziv je predstavljala tudi lanska osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Mestoma«, ki je utrdila vlogo Zveze kot pomembne povezovalke kulturnega prostora. Ob tem je ZSKP ves čas izvajala tudi svoje redne programe in pobude, ki ostajajo temelj njenega delovanja. Med njimi so revija pevskih zborov Cecilijanka, koncerta Primorska poje v Gorici in Štandrežu, niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«, kulturne izmenjave na Koroškem, prisotnost na pouličnem dogodku Okusi ob meji ter podelitev priznanja Kazimir Humar.

Madžarski volilci so z rekordno udeležbo na včerajšnjih volitvah prepričljivo sporočili premierju Viktorju Orbanu: »Dovolj je!« Opozicijski voditelj Peter Magyar je prepričljiv zmagovalec, saj je stranka Tisza pod njegovim vodstvom dobila več kot dvetretjinsko parlamentarno večino. Orbanov poraz je dobra novica za Evropsko unijo ter slaba za njegove zaveznike, voditelje Združenih držav Amerike, Rusije, Srbije in Izraela. Kakšne spremembe in usmeritve je pričakovati po prelomnih volitvah na Madžarskem, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Darja Bavdaž Kuret, diplomatka, nekdanja veleposlanica na Madžarskem; dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik; dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerza v Ljubljani. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Alojzij Zupančič je bil dolgoletni vodja Sektorja za carinske in davčne postopke pri Carinski upravi Republike Slovenije. Bil je predavatelj in predsednik izpitne komisije pri izobraževanju delavcev carinske službe in carinikov ter špediterjev. Kot uslužbenec carine je bil navzoč pri nastanku nove države, pri pripravah na vstop v Evropsko unijo in pri uvedbi evra. Kot upokojenec je napisal knjigo o vlogi carinske službe pri osamosvajanju Slovenije, sicer pa se v pokoju ukvarja tudi z rodovniki. V oddajo Storž ga je povabila Cirila Štuber.

Hokejisti Olimpije so sinoči v Brunicu odigrali peto polfinalno tekmo regionalne hokejske lige. V nedeljo so doma prvič premagali Pustertal in znižali zaostanek v zmagah na 3-1. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa je v tem tednu začela priprave na ključni teden kvalifikacij za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu. Danes bodo gostovale v Belgiji, v nedeljo pa bodo na zadnji tekmi v Velenju gostile Makedonke.

Hokejisti Olimpije so sinoči v Brunicu odigrali peto polfinalno tekmo regionalne hokejske lige. V nedeljo so doma prvič premagali Pustertal in znižali zaostanek v zmagah na 3-1. Slovenska ženska rokometna reprezentanca pa je v tem tednu začela priprave na ključni teden kvalifikacij za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu. Danes bodo gostovale v Belgiji, v nedeljo pa bodo na zadnji tekmi v Velenju gostile Makedonke.

Pogovarjali sva se z Mirjano Pović, astronomko, ki preučuje življenja oddaljenih galaksij. Živi v Etiopiji, kjer velik del svojega časa posveča delu z otroki ulice in mladimi na robu družbe ter na območjih, prizadetih z vojnami — predvsem z dekleti in ženskami — ter jih z astronomijo spodbuja k nadaljevanju šolanja in širjenju naravoslovnega znanja. Prisluhnite izjemno navdihujočemu pogovoru ali preberite intervju na www.temnastranlune.si!Hvala vsem, ki podkast podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!—Zapiski epizode |Mirjana PovićSlovenski prevod intervjuja v pisni oblikiKnjiga Navdihujoče zgodbe afriških žensk v astronomiji, v angleškem jezikuSciGirlsOAD (Office of Astronomy for Development - Oddelek astronomije za razvoj Mednarodne astronomske zveze)AfNWA - The African Network of Women in Astronomy - Afriška mreža žensk v astronomijiAfriško astronomsko društvo (AfAS - African Astronomical Society)Ženske v astronomiji, ki jo vodi Mednarodna astronomska zvezaNagrada Nature Research – Estée Lauder za navdihujočo znanost 2019Medalja navdiha Jocelyn Bell Burnell, ki jo podeljuje Evropsko astronomsko združenjeNovice |Artemis II Dan enakosti Opazovanja:(knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2025”⁠⁠⁠Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠Vesoljsko vreme na Space Weather.comSeverni sij (stran v slovenščini): https://severnisij.si/Kometi: stran Observatorija Črni Vrh o opazovanju kometovAplikacije za telefon: Stellarium, SkySafari, SkyPortal, Aurora (za polarni sij)Planetarij na računalniku: Stellarium----Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)Podkast Portala v vesolje: Povezava na Spotify, avtor: Jure JapeljPodkast Temna stran Lune je del mreže aktivnosti Zavoda Cosmolab: https://www.cosmolab.si

Premier Robert Golob se je z več evropskimi kolegi posvetoval o domnevnem tujem vmešavanju v volitve pri nas - kot je dejal ob prihodu na vrh Evropske unije, so ocenili, da gre za grob poseg v temelje demokracije. Evropsko komisijo in Evropski svet so v pismu pozvali, naj primer ne le razišče ampak na njegovi podlagi tudi pripravi učinkovit, preventiven odziv. Druge teme: - Vlada bo v senci visokih cen naftnih derivatov predvidoma že z jutrišnjim dnem deregulirala cene goriv na avtocestah. Medtem podjetniki in kmetje svarijo pred posledicami pomanjkanja goriva. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek medtem opozarja, da so bencinski brez zalog, kmetje pa se v iskanju goriva vozijo od enega do drugega servisa. - Ukrepi za blaženje energetske draginje so na dnevnem redu tudi na vrhu evropskih voditeljev v Bruslju, saj nenehni napadi na energetsko infrastrukturo na Bližnjem vzhodu cene energentov poganjajo v nebo. - Na mariborski občini poteka preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada; neuradno naj bi bil zlorabe položaja osumljen tamkajšnji župan Saša Arsenovič, preiskave potekajo tudi na sedežu podjetja SH Global.

Premier Robert Golob je Evropsko komisijo pozval k preiskavi domnevnega tujega vmešavanja v slovenske državnozborske volitve, o tem pa je govoril tudi z voditelji Irske, Nizozemske in Francije. Tamkajšnji predsednik Emmanuel Macron je dejal, da se morajo Evropejci združiti in zaščititi demokracijo pred vpletanjem. Druge teme: - V ospredju zasedanja Evropskega sveta preprečevanje energetske krize zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu. - V Sloveniji in soseščini omejitve pri prodaji goriv. - V okviru preiskav na mariborski občini pridržali župana.

U 76. epizodi Njuz POPkasta gostuje Marko Grabež, glumac i frontmen benda KOI KOI. Razgovaramo o filmu „Svadba“, koji je postao najgledaniji regionalni naslov u poslednjih nekoliko godina, i o tome zašto publika na Balkanu i dalje reaguje na proverene teme. Pored glumačkih poduhvata - od rada sa Martinom Skorsezeom do nove serije „Apsolutnih 100“ na platformi Voyo - Marko sa nama deli svoju „filter listu“ muzike, filmova i knjiga koje vredi konzumirati pre nego što vas algoritmi potpuno preuzmu. Analiziramo zašto su „Bridgerton“ i „Fallout“ postali teme za razgovor u ozbiljnim krugovima, dok naša redakcija brani albansku književnost i makedonski rejv kao vrhunske domete kulture. PRIJATELJI EPIZODE: - Generali osiguranje: Putujete po Srbiji ili van nje? Naši prijatelji iz Generali osiguranja vas podsećaju da vizuelizacija pada na ulici nije baš najzabavniji hobi.

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v Štandrež, kjer smo obiskali člane Klape EnGINe - četverico pustolovcev, ki se je z legendarno Fiat pando podala na dolgo dobrodelno pot po Evropi in širše. Leta 2024 so se z legendarno Fiat pando, ki jo ljubkovalno kličejo Dindi, podali na neobičajno avtomobilsko dirko Poles of Inconvenience. Pravilo je preprosto: vozilo mora biti majhno, staro in čim bolj neudobno. A prav s takšnim avtom so prevozili več kot deset tisoč kilometrov, dosegli Nordkap, obiskali tudi estonski Tartu, ta kratno Evropsko prestolnico kulture. Lani pa so si zadali še drznejšo in daljšo pustolovščino. Na pot proti Mongoliji so se odpravili z dobrodelnim namenom - zbirati sredstva za projekte, ki pomagajo otrokom z avtizmom. Kako poteka takšna odprava brez spremljevalnih ekip, kako se pripraviš na več kot 25 tisoč kilometrov dolgo pot in kaj vse doživiš na cesti. Kaj žene prijatelje iz Štandreža na takšne poti, komu pomagajo in kako je potovati tisoče kilometrov v majhni pandi.

Sonja Bezjak je doktorica sociologije, deluje v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je vodja Muzeja norosti, ki že trinajsto leto deluje na gradu Cmurek na Tratah, izven vseh institucionalnih okvirjev, brez kakršnihkoli državnih in Evropskih sredstev, ampak na pobudo in zagnanost nekaj zanimivih lokalnih prebivalcev, ki so ga obnovili in mu dodali zanimivo vsebino. Na nek specifičen način, skupaj še z nekaterimi strokovnjaki in poznavalci zgodovine umetnosti, skrbijo tudi za kulturno dediščino. Ali bo med 35 nominiranci zmagal prav slovenski Muzej norosti, bomo izvedeli junija letos na razglasitvi v španskem v Bilbau.

Zvočna predstavitev programa Socialnih demokratov: Dogovor. Socialni demokrati razumemo, da je v času velikih sprememb nujno, da Slovenija doseže družbeno soglasje o svoji prihodnosti. Čas je, da nastavimo svojo strateško smer, odpravimo notranje ranljivosti in izboljšamo učinkovitost države, da velike spremembe uporabimo kot pospeševalnik za potrebno družbeno transformacijo, usmerjeno v doseganje naših strateških ciljev: miru, razvoja in blaginje. Vrnili bomo ljudem zaupanje v varno prihodnost. Še naprej si bomo prizadevali za pravičen in trajen mir, ki ga lahko zagotovi spoštovanje mednarodnega prava, utemeljenega na univerzalnih človekovih pravicah. To zahteva okrepljeno Evropsko unijo, da spet postanemo politični in gospodarski zgled svetu. Ljudi in skupnost moramo zavarovati pred prehransko draginjo, pred naravnimi nesrečami in posledicami podnebnih sprememb. Zato potrebujemo dogovor za mir. Ustvarili bomo inovativno gospodarstvo v dobro vseh. Z vlaganjem v inovacije in investicije ter z boljšimi pogoji za delo bomo vzpostavili moderno industrijsko politiko, kar bo omogočilo razvoj novih prebojnih tehnologij, izdelkov in rešitev, ki bodo produkt slovenskega znanja, inovacij in dizajna v vseh slovenskih regijah. Davčno bomo razbremenili tiste, ki živijo od svojega dela, in pravično obdavčili premoženje. Z jamstvi in shemami bomo spodbudili aktivacijo prihrankov ter razvili kulturo delavskega in državljanskega delničarstva. Zato potrebujemo dogovor za razvoj. Zagotovili bomo socialno varnost čez vse življenje. Izboljšati moramo delovanje javnega šolstva in zdravstva in vsem zagotoviti kakovostne javne storitve. Ljudem je potrebno zagotoviti dostop do zdravnika in skrajšati čakalne vrste. Izboljšati moramo položaj učiteljev in kakovost izobraževanja, pripravljenega na prihodnost. Poskrbeli bomo za varno starost in boljše pokojnine ter z medgeneracijskim partnerstvom poskrbeli za potrebe mladih in starejših. Zato potrebujemo dogovor za blaginjo. Mir, razvoj in blaginja. Ni enega brez drugega. Samo vsi skupaj omogočajo prihodnost, ki si jo vsi skupaj želimo. Brez miru ne more biti razvoja. Brez razvoja ne more biti blaginje. In brez blaginje ne more biti miru. Zato so za nas mir, razvoj in blaginja ključni cilji in gradniki dogovora, ki ga Slovenija potrebuje, da poskrbi za napredek ljudi in skupnosti. V prelomnih časih pred nami je odločilno, da vodenje države zaupamo preudarnim ljudem. Ljudem, ki bodo s spoštovanjem in dialogom delali za širok družbeni dogovor o tem, kako Slovenijo varno pripeljati skozi velike spremembe. Socialni demokrati. Za dogovor za prihodnost. Za mir, razvoj in blaginjo.

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Ob nadaljevanju ameriško-izraelskih napadov na Iran tudi Islamska republika še naprej napada cilje v regiji. Iz Katarja poročajo, da so tik pred zdajci razsterlili iranska bombnika, ki sta ciljala ameriško bazo. Zalivske države svarijo tudi pred državljansko vojno v Iranu, o čemer so obvestile Evropsko unijo, zunanji ministri povezave pa razpravljajo o podpori omenjenim državam. Druge teme: - Na Brniku pričakujejo še četrto letalo s Slovenci, ki so obtičačali na Bližnjem vzhodu. - Gasilci napovedali stavko od 18. do 22. marca. - V Bohinju se začenja prvi turnosmučarski festival pri nas.

Na vzhodu države je po včerajšnji snežni ujmi brez elektrike še vedno več tisoč ljudi. Mnogi so obupani, saj so sredi zime ostali brez ogrevanja in vode. Jezni pristojnim sporočajo, da bi morali prihodke od omrežnine porabiti za vzdrževanje omrežja. Civilna zaščita bo na območje dobavila dodatne agregate, prednostno ranljivim skupinam. Odpravljanje posledic ujme bo ponekod trajalo več dni. Drugi poudarki oddaje: - Evropsko gospodarstvo vnovič pahnjeno v negotovost po sodni razveljavitvi Trumpovih carin. - Rožljanje z orožjem v napetostih med Združenimi državami in Iranom vse glasnejše. - Norveški smučarski tekač Klaebo na enih olimpijskih igrah osvojil največ zlatih medalj v zgodovini.

Evropsko-americké vztahy pokračují jako na houpačce, nahoru a dolů. Po víkendové Mnichovské bezpečnostní konferenci jsme se ocitli ve fázi „nahoru“, tedy na pozitivní dráze. Americký ministr zahraničí Marco Rubio si dokonce vysloužil ovace vestoje, když shromážděné evropské politiky, generály a diplomaty polaskal milými slovy o tom, že jsme přece všichni z jednoho hnízda, takže není důvod, abychom se neměli rádi.

Evropsko-americké vztahy pokračují jako na houpačce, nahoru a dolů. Po víkendové Mnichovské bezpečnostní konferenci jsme se ocitli ve fázi „nahoru“, tedy na pozitivní dráze. Americký ministr zahraničí Marco Rubio si dokonce vysloužil ovace vestoje, když shromážděné evropské politiky, generály a diplomaty polaskal milými slovy o tom, že jsme přece všichni z jednoho hnízda, takže není důvod, abychom se neměli rádi.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Nadaljevala se bo minhenska varnostna konferenca, na kateri se je včeraj znova pokazala razlika med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo glede odnosa do Združenih narodov. Mnogi evropski govorniki so poudarili, da se mora stara celina spet postaviti na lastne noge. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da moramo svetu pokazati našo neomajno zavezanost k branjenju lastnih interesov. To se seveda začne z nadaljnjo podporo Ukrajini ter nadaljuje z odpravo neupravičenih carin in zavračanjem neupravičenih zahtev po evropskem ozemlju, je poudaril. V oddaji tudi: - Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za normirance - Fakultete in srednje šole tudi danes vabijo na informativne dneve - Akvarij Piran po obsežni prenovi znova odprt za obiskovalce

Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost? Gosti:-kulturolog, urednik in raziskovalec dr. Blaž Kosovel -docentka dr. Zhonghui Ding z ljubljanske Ekonomske fakultete-socialni psiholog dr. Žan Lep z ljubljanske Filozofske fakultete in Pedagoškega inštituta

Saša Šušteršič je akademska slikarka, ki je leta 2017 pustila poučevanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se preselila na otok Réunion. Pred tem si je dopisovala z bodočim možem, Francozom, ki ga je prvič videla na letališču. Spremljal je njena slikarska dela in želel kupiti njeno sliko. Iz ponosa in slovenske trme se je upirala, a sprejela, da ji v zameno za likovno delo kupi letalsko karto. Zaljubila sta se in se pol leta pozneje poročila. Slovenka pripoveduje o življenju na zahodnem delu otoka, o aktivnem vulkanu, umetnosti in odraščanju triletne hčerke.

Moldavija je ena najrevnejših evropskih držav, razpeta med vplivoma Rusije in Evropske unije. Zaradi dolge meje z Ukrajino in nedorečenih notranjih razmer, med katerimi izstopa separatistična Pridnestrska republika, ostaja prihodnost Moldavije kljub začetku pogajanj o vstopu v Unijo negotova. Predsednica Maia Sandu je nedavno presenetila celo z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo. "Smo tihi bojevniki, ki se približujemo Evropi – od nje se lahko veliko naučimo, hkrati pa jo lahko tudi oplemenitimo," je v prestolnici Kišinjev povedala mlada podjetnica Liliana. Obiskali smo tudi avtonomno regijo Gagauzijo in odcepljeno prorusko ozemlje Pridnestrja. Čeprav se ponekod zdi, kot da se je čas ustavil, Moldavci še vedno verjamejo v lepšo prihodnost. *Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v soboto v Paragvaju z zunanjimi ministri Argentine, Brazilije, Urugvaja in Paragvaja podpisal trgovinski dogovor med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Sporazum po 25 letih zahtevnih pogajanj ustvarja eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu s 700 milijoni potrošnikov. Kmetje in okoljevarstveniki sporazumu nasprotujejo. Včeraj je Evropski parlament Sodišče Evropske unije zaprosil za mnenje o tem, ali je trgovinski dogovor v skladu s pogodbami EU. Kakšni izračuni so v ozadju? Sogovorniki:- agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar- predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved- Elena Lunder iz društva za sonaravni razvoj Focus

Na gospodarski forum v Davos prihaja ameriški predsednik Donald Trump. Zaradi njegovih teženj po Grenladniji in grožnjami s carinami so odnosi z Unijo zelo napeti. Evropski parlament bo danes zamrznil trgovinski sporazum z ZDA. A Trump je prepričan, da bo dosežen nekakšen dogovor. - Sirska vlada razglasila premirje s kurdskimi borci in jim dala štiri dni za dogovor o vključitvi njihovih institucij v državno upravo. - Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Mercosurjem vnovič pred evropskimi poslanci. - Slovenski rokometaši po sinočnji zmagi nad Ferskimi otoki v drugi del prvenstva vstopajo s polnim izkupičkom.

Vlada na dopisni seji odloča o napotitvi predstavnikov Slovenske vojske na Grenlandijo, je potrdil premier Robert Golob. Na otok je nekaj svojih vojakov doslej poslalo več evropskih držav. Vodja danskega združenega arktičnega poveljstva v Nuuku Soren Andersen je medtem dejal, da za zdaj ne vidijo neposredne grožnje Danski, niti Grenlandiji. Druge teme: - Podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem - Bela hiša razkrila imena ustanovnih članov tako imenovanega odbora za mir - Slovenski rokometaši za uvod v evropsko prvenstvo premagali Črnogorce

Na Ljubnem ob Savinji se začenja skakalni praznik. Najboljše smučarske skakalke v svetovnem pokalu danes čaka posamična tekma, v katero slovenska favoritka Nika Prevc vstopa z zmago na včerajšnjih kvalifikacijah. Na skakalnici pod Rajhovko bo še osem Slovenk, pričakujejo tudi ogromno navijačev. Ostali poudarki oddaje: Sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem vzpostavlja enega največjih prostotrgovinskih območij na svetu. Trump gostil direktorje družb, ki naj bi trgovale z venezuelsko nafto. Mateja Rebolj prejemnca najvišje nagrade na področju sodobnega plesa.

Odgovornost za spoštovanje pravil, kdaj in v kakšni obliki lahko poslej zdravniki dodatno delajo tudi zunaj javnih zavodov, je zdaj na strani direktorjev, je ob robu včerajšnjega vladnega obiska v Postojni dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Direktorji so tisti, ki odločajo o soglasjih za delo in ki morajo odkrivati kršitve. Na odhode ortopedov iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa se je odzval tudi predsednik Robert Golob. Druge teme: - Tudi slovenski kmetje zaskrbljeni zaradi predvidene sklenitve trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem. - Ameriški predsednik Trump krepi namigovanja po zavzetju Grenlandije; podrobnosti srečanja med ameriško, grenlandsko in dansko stranjo niso znane. - Iranske ulice vnovič preplavili protestniki, iz države poročajo o obsežnem izpadu internetnih povezav.

Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike. Avtor oddaje Aleksander Čobec.

Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se stopnjujejo. Po pogovorih v Berlinu je danes v Haagu konferenca. Ukrajinski predsednik Zelenski je bil znova kritičen do ruskih ozemeljskih zahtev, ob tem je poudaril, da pri pogovorih ne gre le za diplomacijo in fizično varnost. Gre tudi za to, da se Rusija končno nauči živeti po načelih pravne države. In to bo delovalo le, če bo resnična možnost, da bo kaznovanje agresorja neizogibno, je poudaril Zelenski. Druge teme: - ZPIZ je več kot 11 tisoč stanovalcem v domovih za starejše začasno ustavil izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo. Razlog je prevedba v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Slovenski kmetje so na poti v Bruselj, kjer se bodo v četrtek udeležili vseevropskega protesta. Razlog je ostro nasprotovanje podpisu prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom, saj bo ta po njihovem škodoval evropskemu kmetijstvu, saj da ne bodo konkurenčni. - V središču Ljubljane so do konca leta prepovedani vsi spontani ulični nastopi, kar velja tudi za trubače, harmonikarja na Prešernovem trgu in nastopajoče na Šuštarskem mostu. Kot je pojasnil župan Zoran Jankovič, inšpektorji že izvajajo nadzor.

Babiš je premiérem, ale čeká ho trnitá cesta. Babiš a Pavel, začátek plodného vztahu. Evropsko-ukrajinský mírový plán. Evropa reaguje na Trumpovy urážky umírněně; je to slabost, nebo záměr? Česká ekonomika zrcadlem The Economist. Moderuje Jan Fingerland.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Prvega novembra mineva leto od zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. Smrt 16ih ljudi je bila le eden od krvavih dogodkov, ki so v zadnjih letih pretresli Srbijo, in ljudje so pokazali, da jim je tokrat dovolj. Množice mladih protestnikov so zasedle trge, prometna vozlišča, pripravili so številne pohode, tudi v tujino, in številni so pričakovali padec oblasti Aleksandra Vučića. A zdi se, da bo ostal predsednik vsaj še dobro leto. Potem pa se bo Srbija morala odločiti, ali se bo usmerila v Evropsko unijo ali pa bo ostala izoliran člen na jugovzhodu Evrope. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Balkana; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Balkana. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.V Frekvenci X tokrat potujemo v svet visokoenergijske astrofizike z izjemno znanstvenico Carole Mundell. Z njo se bomo pogovarjali o črnih luknjah, eksplozijah zvezd, umetni inteligenci, znanstveni diplomaciji ... in tudi o tem, kako je v laboratoriju odkrivala rojstva novih črnih lukenj, medtem ko je njen novorojenček spal. Carole Mundell je astrofizičarka, direktorica znanstvenega programa pri Evropski vesoljski agenciji, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade in prva ženska, ki ji je Univerza v Novi Gorici podelila častni doktorat. V tej sezoni imamo tudi novost - rubriko Xpertiza: letos bomo ob koncu vsake epizode posebno pozornost namenili mladim raziskovalcem, doktorskim študentom in doktorjem znanosti na začetku kariere. S svojim delom redko zaidejo pod medijske žaromete, čeprav pogosto opravljajo izjemno pomembno raziskovalno delo. Kot prvi v Xpertizi gostuje doktorski študent filozofije na Univerzi v Mariboru Martin Justin, ki je pretekli teden dobil tudi nagrado Uroša Seljaka za najboljše znanstvene objave slovenskih študentov. 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Skoraj 65 tisoč študentk in študentov vstopa v novo študijsko leto. Fakultete jih pričakujejo z dobrodošlicami. Sveže študijsko leto z novim zakonom o visokem šolstvu prinaša tudi številne novosti. Druge teme: - Trump Hamasu postavil ultimat glede njegovega načrta za končanje vojne v Gazi: imate tri oziroma štiri dni časa, da se odzovete. - Voditelji članic Unije na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu o ukrepanju glede incidentov z brezpilotnimi letalniki v več državah članicah. - Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu prihodnje leto v Sloveniji

Predavanje Svetislaav Kari Pešića na Konferenciji Biznis Priče 2025.Svetislav "Kari" Pešić rođen je 28. avgusta 1949. godine u Novom Sadu, a odrastao je u Pirotu, gde je započeo svoju košarkašku karijeru. Kao igrač, nastupao je za KK Pirot (1964–1967), Partizan (1967–1971) i Bosnu (1971–1979). Sa Bosnom je osvojio Prvenstvo Jugoslavije i Kup Jugoslavije 1978. godine, kao i Kup evropskih šampiona 1979. godine.Trenersku karijeru započeo je u KK Bosna 1982. godine, gde je osvojio Prvenstvo Jugoslavije 1983. i Kup Jugoslavije 1984. godine. Kao selektor mlađih kategorija reprezentacije Jugoslavije, osvojio je kadetsko Evropsko prvenstvo 1985, juniorsko Evropsko prvenstvo 1986. i Svetsko prvenstvo za juniore 1987. godine.Od 1987. do 1993. godine bio je selektor reprezentacije Nemačke, s kojom je osvojio Evropsko prvenstvo 1993. godine. Kao selektor reprezentacije SR Jugoslavije, osvojio je Evropsko prvenstvo 2001. i Svetsko prvenstvo 2002. godine. Od 2021. godine vodi reprezentaciju Srbije, s kojom je osvojio srebrnu medalju na Svetskom prvenstvu 2023. i bronzanu medalju na Olimpijskim igrama 2024. godine. Na klupskom nivou, Pešić je trenirao Albu Berlin (1993–2000), Barselonu (2002–2004, 2018–2020), Đironu (2006–2007), Crvenu zvezdu (2008–2009, 2011–2012), Bajern Minhen (2012–2016) i Valensiju (2010–2011). Sa Barselonom je osvojio Evroligu 2003. godine, kao i špansko prvenstvo i Kup kralja. Sa Albom Berlin osvojio je Kup Radivoja Koraća 1995. godine i četiri uzastopne titule prvaka Nemačke (1997–2000). Pešić je 2020. godine primljen u FIBA Kuću slavnih, čime je potvrđen njegov značajan doprinos svetskoj košarci.