Podcasts about umetni

Predstavili smo prvo okrožnico papeža Leona XIV., ki obravnava področje umetne inteligence. O tem smo se pogovarjali z raziskovalcem na Inštitutu Jožef Stefan, dr. Markom Grobelnikom.

Drugi poudarki: - Center ponovne uporabe v Ilirski Bistrici zavrženim predmetom vdihne novo življenje, nekdanji vodovodni delavnici komunalnega podjetja pa novo vsebino. - Na Osnovni šoli 2 v Murski imajo prav posebno učilnico. V njej se otroci učijo skrbi za okolje, sodelovanja in spoštovanja narave. - Na sprehodu v gozdu smo se pridružili stanovalcem šenčurskega doma za starejše. - Tečejo še zadnje priprave na petkovo operno noč v mariborskem mestnem parku. Umetniški spektakel bo potekal ob skrbnem varovanju narave.

V oddaji o kulturi smo vas povabili na predstavitev knjige osebnih spominov dolgoletnega družbenega in političnega delavca, nekdanjega župana Ljubljane v času slovenske osamosvojitve ter pomembnega soustvarjalca slovenskega javnega prostora Jožeta Strgarja z naslovom »En hudič le mora bit', ki bo danes zvečer (sreda) v Galeriji Družina. V nadaljevanju pa sledi še vabilo na predavanje prof. dr. Edvarda Kovača pod naslovom «Umetniško ustvarjanje kot pot do odpuščanja in sprave,» ki bo jutri, v četrtek, 21. maja, v veliki dvorani Teološke fakultete.

Aprila smo na odru Španskih borcev videli premieri dveh predstav pod skupnim imenom dogodka Telesa identitete, identitete telesa, vsaka na svoj način sta tematizirali vzpostavljanje in razkrajanje identitete skozi telo in gibanje. Šlo je za predstavi Na začetku grške koreografinje Ermire Goro ter delo Povratek francoskega koreografa Smaïla Kanoutéja. Plesni diptih je hkrati tudi prvi projekt Mattie Casona, plesalca in koreografa, ki je pred kratkim postal novi umetniški vodja plesnega ansambla En-Knap.

Tokrat se odpravljamo v svet gledališča, v tišino ustvarjanja in glasnost smeha. Naša gostja je dramaturginja in dramatičarka Iva Štefanija Slosar, doma iz Jelšan. Iz dramaturgije je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, trenutno pa zaključuje magistrski študij na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Deluje tako na področju praktične dramaturgije kot dramskega pisanja. Njena dela so že v preteklih letih požela pozornost, letos pa je za tekst Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu prejela dve pomembni priznanji, pred dvema tednoma nagrado Zofke Kveder za mladega dramatika.

Uprizoritvene akcije 2026 so dvodnevni festival umetniških gimnazij Slovenije, ki včeraj in danes poteka na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Da bi izmenjali svoje izkušnje, svojo ustvarjalnost predstavili drugim mladim in prejeli tudi novo znanje in navdih, se je v Ljubljani zbralo kar nekaj mladih in njihovih profesorjev in mentorjev iz Gimnazije Nova Gorica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Ptuj, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter gostiteljice Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Zvrstilo se je 19 različnih uprozoritvenih akcij in nekaj delavnic, ki so jih vodili bivši dijaki, zdaj pa že uveljavljeni umetniki. Kaj se je dogajalo na festivalu, izvemo v pogovoru s sogovonicami: pedagoginjo iz SVŠGUGL Mojco Dimec, plesalko in kulturno delavko v Plesnem teatru Ljubljana Aljo Lacković in trimi dijakinjami različnih umetniških gimnazij (LJ, NG in Ljutomer).

V oddaji predstavljamo kulturno umetniško publikacijo SloArt, ki v slovenskem jeziku izhaja v okviru slovenskega društva Sava v Beogradu, predstavljamo zgodbo nekdanjega zlatarja iz Kranja Mateja Marolta, ki je novi dom in delo našel na Floridi, gost v oddaji pa je tudi nekdanji smučarski skakalec in večletni trener skakalcev v Turčiji Nejc Frank.

Eno najbolj kultnih odrskih del 20. stoletja Opera za tri groše z ostro družbeni kritiko in duhoviti zapleti vabi gledalca k premisleku. Uprizorili so jo tudi dijakinje in dijake umetniške gimnazije SVŠGUGL, smer gledališče in film. Več o snovanju predstav, šolanju na umetniškimi gimnaziji in premisleku o omenjeni predlogi in umetnosti nasploh pa v oddaji!

Po mesecu dni se je v ponedeljek v ljubljanskem Cankarjevem domu sklenil Festival Literature sveta - Fabula, in gost zadnjega večera je bil vsestranski intelektualec Philippe Sands, avtor knjige »Vrnitev v Lemberg« (Lemberg je zgodovinsko nemško ime mesta Lvov v Ukrajini) – ki je bil tudi naš gost – eden od njegovih ključnih motov pri opisih razlogov in posledic strahot druge vojne je »potrebno je razumeti klavca in ne le žrtev«. Pripravili smo tudi poročilo z okrogle mize v okviru Tedna slovenske drame v Kranju, na kateri so ta teden gledališčniki iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Avstrije in Slovenije govorili o umetniški svobodi gledališč na kocki v politično zaznamovanih okoliščinah. Izpostavljamo tudi izvirno razstavo z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« (zadnji pridevnik in samostalnik z veliko začetnico in neustrezen sklon pa sta seveda povzeta citata iz enega od dopisov inštitutskim jezikoslovcem) in podnaslovom »Pisma inštitutu«, na kateri je avtorica Agata Tomažič razstavila izbor dopisov Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU o takšnih in drugačnih predstavah o spremembah našega jezika. Ljubljanska galerija ŠKUC, dediščina progresivnih študentskih generacij druge polovice prejšnega stoletja, gosti razstavo z naslovom »Jedka Palestina«, palestinske avtorice Samire Badran, v kateri na svojstven način upodablja izkušnje židovskega uničevanja Palestincev v Palestini. Za zaključek smo pripravili pogovor s fotografom Klavdijem Slubanom, ki je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank pripravil razstavo analognih posnetkov trenutkov ustvarjanja našega programa z naslovom »Tihi pogled na Ars« - svoje pa je v pogovoru povedala tudi odgovorna urednica programa Ingrid Kovač Brus. FOTO: Philippe Sands, Fabula '26 VIR: https://www.institutfrance.si/events/festival-fabula-philippe-sands/

Obiskali smo Teden slovenske drame, kjer je potekala razprava o položaju umetnosti v času političnih napetosti. Na okrogli mizi Hiša za goste: Umetniška svoboda na kocki – gledališče v politično zaznamovanih kontekstih, so ustvarjalci in teoretiki razmišljali o mejah svobode, odgovornosti in pritiskih, ki oblikujejo sodobno gledališče. V Galeriji Vžigalica pa je na ogled razstava Slikarska dirka anonimnega italijanskega umetniškega tria CANEMORTO. Gre za sklepni poudarek cikla, ki raziskuje pluralnost pristopov, tehnik in pozicij slikarstva kot medija.

Maševal je br. Miran Špelič. S petjem je sodelovala Dekliška vokalna skupina. Umetniški vodja, Miha Zupanc Kovač.

Kaj povedati o najbolj znani kuharski mojstrici v Sloveniji, katere ime poznajo tudi številni gastronomski velikani in ljubitelji fine dininga doma in po svetu? Ana Roš Stojan vodi znamenito Hišo Franko, ki je kot prva v Sloveniji – in do zdaj edina – dobila vse 3 Michelinove zvezdice. Pod svojim okriljem ima tudi restavracijo Jaz v Ljubljani, svojo drugo po tem imenom bo letos odprla tudi v Poreču. Česar se loti v življenju, se loti 150-odstotno. Hrana ni nekaj, kar prevladuje v njenem profesionalnem življenju, ampak je pravzaprav prisotna že od njene mladosti. Vabimo vas na spoznavanje Ane od otroških dni, ko je uživala življenje med Tolminskim in Istro, pozneje študirala v Italiji, predvsem pa bila odprta za vsake nove izkušnje. Oddajo Razkošje v glavi je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Suzan Gabrijan (z dovoljenjem Hiše Franko)

O delu režiserja Bojana Stupice, ki je bil najprej in potem ves čas tudi scenograf, reformator in graditelj uprizoritvenih prostorov, pa tudi igralec, smo besedilo akademika Dušana Moravca, ki je Stupičevo delo v slovenskih gledališčih od zgodnjih 30. do sredine 60. let prejšnjega stoletja teatrološko in zgodovinsko obdelal, poslušali že v prejšnji oddaji; v njej spoznamo Stupičeve začetke v mariborski Drami, po krajši odsotnosti in angažmaju v Skopju, se je v mariborsko Dramo vrnil, kmalu po začetnem uspehu, pa so mu angažma ponudili v ljubljanski Drami. Drugi del besedila, ki ga je Moravec objavil v Dokumentih Slovenskega gledališkega muzeja, v 17. zvezku zbirke leta 1971, se še osredotoča na to obdobje, na sezoni 1935/36 in 1936/37, pred Stupičevim ponovnim odhodom iz Ljubljane, tokrat v Beograd. Če na hitro osvežimo ugotovitve iz prvega dela, ponovimo besede, objavljene v Akademskem glasu: »Kot inscenator je napovedal Stupica našemu teatru radikalno lekcijo, pometal je z odra vse zaprašeno platno, ki naj bi predstavljalo les, kamen in še dišeče rože po vrhu in je za desko dal na oder desko, za brezo brezo.« Poleg scenskih novosti, ki jih je v slovensko gledališče in posebej v ljubljansko Dramo prinesel Bojan Stupica, je njegovo ljubljansko obdobje pomembno tudi zaradi uprizoritev komedij ruskih avtorjev, ki so bile večinsko zastopane v njegovem režijskem delu in, z besedami Dušana Moravca: »nov Stupičev do skrajne mere poenostavljen način igranja ali igriva teatralika«. Vabimo vas k poslušanju!

Esperanto je najbolj razširjen in hkrati najbolj poznan umeten jezik na svetu. Obstajajo pa tudi številni drugi jeziki, celo specializirani za posamezna področja ali skupine jezikov. Tokrat spoznamo nekaj zanimivih a priori umetnih jezikov – torej tistih, ki so popolnoma izmišljeni in ne temeljijo na že obstoječih jezikih. Med njimi sta glasbeni jezik solresol in ženski jezik láadan.Naša tokratna sogovornica je etimologinja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in navdušenka nad umetnimi jeziki dr. Simona Klemenčič.

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Umetniški praksi Zmaga Lenardiča, prejemnika nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo, ni enostavno najti skupnega imenovalca. Ob koncu 80. in v začetku 90. let je skozi pluralizem sodobnih likovnih praks aktivno izzival rigidne omejitve modernizma, pozneje pa se je usmeril k bolj družbenokritičnim vsebinam. Ali drži, da "se je zmeraj prepoznaval v poziciji drugega – nekoga, ki mu ni lagodno v gotovih pozicijah in prevladujočih tokovih", kot je o njem zapisala Nadja Gnamuš.

Kako nastane umetni sneg? Kaj potrebujem za njegovo izdelavo? Kako se razlikuje od naravnega snega? Ga lahko naredimo tudi poleti? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v tokratnem Torkovem kvizu, ko bomo izvedeli tudi, ali je bolj primeren izraz umetni, tehnični ali kompaktni sneg.

Vlada, Grafa i Viktor su se vratili! U drugoj epizodi novog (još uvek bezimenog) podkasta, Grafa (Miroslav Vujović) konačno otkriva svoje propale marketinške ideje: od revolucionarnog "šajkačketa" do plana da sruši Apple. Pored toga, zavirujemo u naše inbokse i pokušavamo da dešifrujemo zašto je Viktor "tolika p*čka" i koji ga to brat, MMA borac, juri po Fejsbuku. Pišite nam vaše utiske, ideje za rubrike i naravno - crteže!

»Povprečnemu okusu ne strežem! Ne, tega ne delam! Kar delam, delam krvavo zares in zagrizen v zavest, da služim stvari, stvari gledališča! Brez ozira na to, ali ugajam ali ne. Nemara nimam zmerom najsrečnejše roke. Zato pa gotovo neštetokrat srečno.« V teh stavkih je režiser, scenograf in igralec Bojan Stupica izrazil svoj umetniški kredo, ki ga vodil že v najbolj zgodnjih, pa tudi poznejših umetniških raziskovanjih in njih udejanjanju. Z besedilom akademika Dušana Moravca se posvečamo delu Bojana Stupice v slovenskih gledališčih, od zgodnjih 30. do sredine 60. let minulega stoletja. Med njegovimi uprizoritvami je tudi krstna izvedba Brechtove Beraške opere na odru ljubljanske Drame, ki je bila tudi prva slovenskega uprizoritev katerega od del Bertolta Brechta. »Le malokateri režiser je zarezal tako ostre sledove v razvoju neke gledališke hiše, kakor velja to posebej za delo Bojana Stupice v ljubljanski Drami. Malokateri režiser se je znal tako približati igralcu in prisluhniti publiki, ne da bi se jim pri tem uklonil,« je med drugim še zapisal Dušan Moravec. Vabimo vas k poslušanju!

Na drugo adventno nedeljo neposredno prenašamo mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop, s petjem sodeluje zbor Tromostovje župnije Marijinega oznanjenja. Umetniški vodja je Miha Zupanc Kovač.

Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodelovala Moška vokalna skupina Tromostovje. Umetniški vodja, Miha Zupanc Kovač.

»Kdor bo imel kontrolo nad računalniki, bo gospodar sveta,« je leta 1970 v intervjuju za Mladino napovedoval Tomaž Pisanski, danes Zoisov nagrajenec za življenjsko delo. V vmesnih 55 letih se je zgodila bogata matematična kariera.Kot je izpostavljeno tudi v utemeljitvi nagrade, je prof. dr. Tomaž Pisanski z Univerze na Primorskem s postavitvijo in razvojem svetovno znane slovenske šole diskretne matematike pomembno vplival na razvoj tega področja. Med drugim je na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil Oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval je pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal je tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko. Organiziral je več mednarodnih znanstvenih srečanj in tudi predsedoval organizacijskemu odboru 8. Evropskega kongresa matematike v Portorožu. V zgodovini matematike je raziskoval Jurija Vego in Iva Laha.O tem, kako danes gleda na razmah umetne inteligence, kaj vse se da početi z diskretno matematiko in zakaj je o zgodovini vedno bolje vedeti več kot manj, v tokratnih Podobah znanja.

Andrea Zabric je slikarka, ki živi med Dunajem, Ljubljano in Krasom. Njeni projekti so konceptualno oblikovani in se medsebojno prepletajo. V najnovejši razstavi Le model v prostorih Zavoda 2^32 v Ljubljani je v sklopu dolgometražnega avtorskega projekta predstavila deveto tuto. Tuta v primorskem narečju označuje delovno obleko v enem kosu – prva tuta je bila narejena po merah umetnice same, deveta tuta pa po merah modela, to je bila Tjaša Stanić Gjorgjievski, ki je tuto na otvoritvenem performansu tudi nosila. Poleg nje je nastopil trobentač Nikola Vuković, ki je logiko postavitve, ta pa razkriva notranjo zgradbo projekta, prevedel v slušno izkušnjo. Umetnica je tuto IX posvetila Thei Černigoj, konstruktivistki, ki za seboj ni pustila veliko del. Andreo Zabric vselej zanimajo ravno tiste predstavnice umetniških gibanj, ki v kanonu niso prepoznane. ''Gre za pogosto zanemarjeno obliko sobivanja in ustvarjanja med zakonci (v tem primeru Avgustom Černigojem v času tržaškega konstruktivizma). Piše se premalo kolabiografij.'' Foto: Sara Rman: Dokumentacija projekta tuta IX, 2025, za ''Le Model'', v produkciji Zavoda 2^32.

Na Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah je letos, v začetku oktobra, že četrtič potekala Umetniška kolonija in se zaključila z razstavo v Žički kartuziji. Umetniška vodja kolonije Tina Konec je povabila šest slovenskih umetnic in umetnikov mlajše in srednje generacije. Letos so skupaj ustvarjali: Miha Artnak, Lea Culetto, Nina Čelhar, Miha Perne, Sara Rman in Neja Tomšič.

Bil je nenavaden dijak koprske Umetniške gimnazije, se spominjajo profesorji. Pri rosnih šestnajstih letih je bil prepričan, da je glasba nedeljiv del njegovega vsakdanjika. V celoti se je odprl razsežnemu svetu glasbe. Diplomiral je iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izobraževanje je nadaljeval na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, smer kompozicija - glasbeno gledališče. Sledila so priznanja, nagrade, povabila, naročila … po vsem svetu. Danes je priljubljen glasbeni ustvarjalec in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. To je skladatelj Matej Bonin. Njegovo skladbo Simfonični gozd lahko sestavljamo v svojstven zvočni svet v parku Rafut - v okviru programa GO!2025. Pravkar je premiero doživela njegova opera za mlade Lisičja luna. Odprto je tekla beseda z Matejem Boninom - o ustvarjalnem navdihu razsežnega napona, o bogastvu notranjega glasbenega sveta, o pogledih in nazorih, pa tudi o nostalgiji po domači Izoli.

Danes je mednarodni dan prevajanja in glede na to, da je umetna inteligenca še posebej močna prav na jezikovnem področju, se razume, da prevajalska stroka to perečo temo postavlja v ospredje. Ne le v pisnem prevajanju, temveč tudi tolmačenju, lektoriranju – teme, ki izstopijo, so etika, transparentnost in zaščita avtorskih pravic, vrednotenje intelektualnega dela, pridobivanje jezikovnih kompetenc in še kaj. Pa še o novi seriji radijskih iger Prva beseda je mama avtorice Tjaše Mislej, ki osvetljuje različne vidike in izzive sodobnega materinstva, in še čem.

Umetniško delo je tesno povezano z fizičnim, psihičnim in čustvenim stanjem umetnice ali umetnika – oziroma študentke ali študenta umetniške smeri. Kakšne so specifike študija na akademiji in kako pomembna je pri tem celostna skrb zase? Ob četrti ediciji AGRFT festivala, ki poteka med 30. septembrom in 5. oktobrom 2025, smo se o tem pogovarjali s psihiatrom in psihoterapevtom dr. Borutom Škodlarjem ter s študentoma dramske igre na AGRFT Nežo Dvorščak in Petrom Aljozom Marnom.

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.Evropejci smo, tudi neupravičeno, velikokrat samozavestno zazrti v civilizacijske dosežke slavljenega Zahoda, v nepresežen tehnični razvoj, kulturo, znanost, umetnost; čeprav to, kar štejemo za svojo nedosegljivo prednost, ni od zmeraj čisto naše, ni izumljeno v kulturah naših civilizacijskih predhodnic in ni zrastlo na območjih sedanje Evrope. Veliko od tega, kar se učimo v šolah, uporablja medicina, je vtisnjeno v arhitekturo, je šteto v arabskih številkah ali pisano v kaligrafiji, je prispevek nekdaj obsežnega islamskega sveta, ki se je ekspanzionistično razširil vse do Indije in Kitajske ... O islamski kulturi tokrat njen veliki poznavalec, zgodovinar dr. Dragan Potočnik, sicer izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ki je o predislamski kulturni tradiciji, islamu, arabskem svetu, preporodih in stikih, zahodnem vmešavanju in drugem napisal vrsto knjig, s tem delom sveta pa je tudi sicer tesno povezan. Fotografija: Isfahan ali Esfahan, Wikipedia

Umetniško bogat in pester konec tedna bo v Novi Gorici v znamenju knjige, saj se danes začenja 10. festival Mesto knjige. Tudi novogoriški gledališki umetniki bodo ta konec tedna zelo dejavni, saj se v sodelovanju z igralci iz Slovenskega mladinskega gledališča in pod režijskim vodstvom Tomija Janežiča obeta namreč premiera predstav 1979 in 1980, iz cikla Dodekalogija. V Umetniški galeriji Maribor odpirajo razstavo slikarke Simone Šuc, v Pokrajinskem muzeju v Kopru pa se bodo ob 112. obletnici rojstva poklonili pisatelju Borisu Pahorju in ob tem predstavili ponatis njegovega prvenca Moj tržaški naslov.

Trg Evrope, stičišče mest Nova Gorica in Gorica, je bil v četrtek 17. julija prizorišče težko pričakovanega koncerta domačina, mednarodno priznanega pianista Alexandra Gadjieva, ambasadorja Evropske prestolnice kulture 2025. Program dogodka s pomenljivim naslovom Točka srečanja je skupaj z njim sooblikovalo okrog 120 glasbenikov iz Slovenije in tujine. Poroča Metka Sulič. Umetniško najtehtnejši, poglobljen in vsebinsko najrazkošnejši izmed vseh glasbenih dogodkov uradnega programa GO! 2025 je Alexander Gadjiev uresničil s prijatelji, izvrstnimi glasbeniki, ki jih spoznal v Salzburgu in Berlinu. V prvem delu je bil mozaik komornih skladb, v veliki večini intimnejšega in subtilnejšega izraza, ki so ga ti izjemni glasbeniki, med njimi tudi violinistka Petra Kovačič in klarinetist Andraž Golob, tudi dosegli. Z izjemo Mozartovega in Puccinijevega dela, je Gadjiev nastopil v vseh zasedbah od dua do seksteta. Ta del je združeval skladatelje, na katere so vplivale druge kulture, Brahmsa, Bartoka, Prokofjeva, Bravničarja. Pred vrhuncem je nastopil združeni zbor pod vodstvom Ane Erčulj s štirimi ljudskimi priredbami. Fantazijo za klavir, zbor in orkester Ludviga van Beethovna je izvedel Orkester Slovenske filharmonije, dirigiral je Giuseppe Mengoli. Veličasten zaključek Fantazije je množico navdajal z značilno Beethovnovo odrešitveno svetlobo, z optimizmom. Alexander Gadjiev bo sklenil svoje ambasadorsko delo za Evropsko prestolnico kulture na recitalu v nedeljo v romarski cerkvi, v Baziliki na Sveti Gori.

Predstavljamo vam Tima Pongraca, finalista Elle Talentov.Svoj stil stiliranja bi Tim opisal kot eleganten in eksperimentalen, rad dodaja humorne ali dramatične elemente.Celoten intervju si lahko preberete tukaj.⁠⁠⁠Gost: Tim Pongrachttps://www.instagram.com/pongractim/Voditeljica: Petra Windschnurer⁠⁠https://www.instagram.com/windschnurer/⁠⁠Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:⁠⁠⁠YOUTUBE⁠⁠⁠  / ⁠⁠⁠FACEBOOK⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠INSTAGRAM⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠TIKTOK⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠ELLE.SI

Zakon o dodatku k pokojninam umetnikom na včerajšnjem referendumu ni bil podprt. Opozicija izid slavi kot udarec vladi - ta poudarja, da je bila udeležba prenizka, da bi bila to zanjo nezaupnica. Ministrica za kulturo Asta Vrečko pozive k odstopu zavrača in poudarja, da je bil poziv k bojkotu glasovanja pravilen korak. S tem se ne strinja doktor pravnih znanosti Igor Kaučič. Druge teme: - Pogajanja za mir v Ukrajini: Zelenski in Putin bi se lahko v Turčiji sešla v četrtek. Unija se odreka ruskemu plinu, a za kakšno ceno? - Ameriški in kitajski pogajalci naj bi sklenili trgovinski dogovor. V Bruslju se pripravljajo na morebitne ukrepe proti Washingtonu. - Koliko je vredna vaša nepremičnina? Na portalu PROSTOR bodo od jutri objavljene posplošene vrednosti.

O tem, ali bo dodatek k pokojnini za izjemne dosežke uveljavljen ali ne, bodo volivke in volivci odločali na referendumu v nedeljo. Zagovorniki pravijo, da zakon uvaja jasna merila, nasprotniki so prepričani, da gre za privilegij za ozko skupino ljudi. Argumente za in proti dodatkom bomo pred nedeljskim referendumom soočili tudi na našem radiu v terminu oddaje Studio ob 17-ih.

Do referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetniške dosežke je še 6 dni, kampanja se konča v petek opolnoči. Doslej ni bilo pestrega predreferendumskega dogajanja, organizatorji kampanje so najbolj dejavni na družbenih omrežjih. Na Radiu Slovenija bo predreferendumsko soočenje v sredo. To je tudi dan, do katerega morajo vsi, ki želijo na dan glasovanja glasovati na volišču v drugem okraju oziroma tako imenovanem volišču Omnia, to sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik. V Ljubljani bo predčasno glasovanje - to bo od torka do četrtka - ter volišče Omnia tokrat v veliki dvorani hale Tivoli. V Državni volilni komisiji opozarjajo na časovno stisko za izvedbo volilnih opravil, kar je posledica velikonočnih in prvomajskih praznikov. Izziv je tudi popolnitev volilnih odborov, ki na voliščih skrbijo za izvedbo glasovanja. V oddaji tudi: - Izraelski varnostni kabinet odobril postopno širjenje ofenzive v Gazi. Netanjahu napovedal tudi odločno ukrepanje proti hutijevcem. - Romunija bo dobila novega predsednika v drugem krogu volitev, ki bo čez dva tedna. - Končalo se je devetdnevno žalovanje za papežem Frančiškom; pred sredinim začetkom konklava kardinali še dva dni na kongregacijah.

Koliko smo slične ne znam, različito gledamo na to“, uglas i sa osmehom odgovaraju na pitanje koliko vide sebe jedna u drugoj, dve umetnice, glumice, majka i ćerka, Vesna Čipčić i Anja Josifovski, gošće nove, praznične Mamazjanije, koje se u ovoj epizodi našeg podkasta osvrću na godine detinjstva, život u umetničkoj porodici, krivicu, žrtve, ali i ljubav i momente koji su ih nasmejali, toliko da su ih sa nama podelile i da ih nikada neće zaboraviti. Vedre i raspoložene, Vesna i Anja, unele su dodatno svetlo u naš studio, a najširi osmeh izmami im pominjanje Alekseja i Anđele, Anjine dece. „Ponekad dođem kod Anje, pogledam ih, i kažem ‚Jao Anja, pa ovo su tvoja deca‘, prosto ne mogu da verujem da mi je ćerka tako porasla“, priča setno Vesna. Kroz šalu prebacuje Anji, da mora malo da trenira strogoću, zbog sebe i svog zdravlja i sna. Ipak, Anja ne odustaje od svojih metoda. „Ne mogu Alekseja da ostavim da plače. Njega sam nosila na rukama i dok sam bila trudna i sve dok stomak nije porastao toliko da nisam mogla više. Ne mogu ja to tako, da dete plače, a ja da slušam i ne prilazim mu. Međutim sa Anđelom je drugačije, spustim je u krevetac i ona spava. Teško je, ali drugačije ne mogu, neispavana sam, umorna, a počela sam nedavno i da radim, pa nekako balansiram“, priča Anja. Vesna se nadovezuje, i kaže da je sa Anjom i njenim bratom bilo drugačije, da su mirno spavali, da nisu bili naporni ni kao tinejdžeri i da zato ne zna da li bi ikada mogla dovoljno da im zahvali za sve što su joj pružili i učinili od kako su se rodili. „Sad da moram sve ponovo, ništa ne bih menjala. Sve bih isto uradila, iako postoje ti momenti krivice, kad sam možda mogla da provodim malo više vremena sa decom dok su bili mali i kad sam dosta radila. Ipak, za razliku od mama koje rade od osam do četiri ili devet do pet, ja sam imala letnje raspuste, pa pauze od po par meseci u toku godine, da ne idem na posao, ili da samo odem uveče da odigram jednu predstavu, a svo ostalo vreme sam sa njima što je velika prednost“. Krivica je, međutim, Anju, kaže, mučila i pre nego što je zatrudnela, a sad posebno. „Uvek sam imala taj osećaj krivice, kao naše bake i žene na ovim prostorima, koje su toliko dugo osećale krivicu i brigu da je to postalo nešto pozitivno. Posebno kad sam rodila decu, to se pojačalo, jer kad imate dete imate i od sebe veća očekivanja“, kaže ona. I dodaje da je svim majkama teško, bez obzira kojim se poslom, bave i da su zato sve one nesumnjivo veliki – heroji. Iako žive u istoj kući, ali imaju različite ulaze, prve su komšinice, pa se ipak retko viđaju, tek u prolazu. Posebno im teško ide da se same druže i provedu neko vreme odvojene od ostalih članova porodice. „Bile smo nedavno na ručku, ali je i Anđela bila sa nama, tako da nismo bile potpuno same. Ne znam kad ćemo to ponoviti, teško je zaista odvojiti vreme, nažalost“, priznaju obe. Međutim, naglašavaju da će se potruditi da to promene, a jedan od koraka je, ističu, i zajedničko gostovanje u podkastu – Mamazjanija.

21. Animateka ta teden pestri ljubljansko filmsko pokrajino – v naši oddaji se posvečamo v Annecyju nagrajenemu filmu Valovanje latvijskega režiserja Gintsa Zilbalodisa, v katerem živali smejo biti živali, torej niso predstavljene kot ljudje v živalskih oblikah. Pogovarjamo se z Nizozemcem Wouterjem Jansnom, ki na Dunaju vodi distribucijsko hišo Square Eyes, s katero skrbi za to, da filmi, ki so vsebinsko in slogovno drzni, najdejo svoje občinstvo. Predstavljamo program jubilejne 40. izdaje festivala LGBT filma, ki bo potekala med 9. in 16. decembrom, in ocenjujemo letošnjega dobitnika zlate palme v Cannesu – Anoro Seana Bakerja, ki se te dni vrti v naših kinih.

V organizaciji dveh Slovencev se je na festivalu dokumentarne fotografije v bolivijskem Santa Cruzu zbralo blizu dvajset svetovno uveljavljenih fotoreporterjev, urednikov in profesorjev. Med njimi sodelavci National Geographica, Bloomberga, New York Timesa, Der Spiegla in številnih agencij.Druga izvedba festivala Manzana 1 – kakor se imenuje tudi osrednje prizorišče, galerija v središču dvomilijonskega mesta – ponuja razstave, vodene oglede in predavanja za širšo javnost, intenzivnih izobraževalnih delavnice pa se udeležuje več kot 200 večinoma bolivijskih fotografov. Gonilna sila galerije in festivala je Ejti Štih, vedno nasmejana slovenska umetnica, ki se je v Južno Ameriko z Bleda preselila leta 1982. Umetniški vodja festivala pa je slovenski fotograf Matjaž Krivic, ki v Boliviji po etapah že več let spremlja zgodbi o pridobivanju litija in poodnebni krizi.

Gosta oddaje sta popotnika in filmska ustvarjalca Aljoša Toplak in Martin Pavunc, ki snemata dokumentarni film o iranski "podtalni" umetniški sceni; produkciji, ki deluje onkraj strogih pravil in omejitev tamkajšnjih klerikalnih oblasti. V intervjuju razlagata o svojih izkušnjah s preganjanimi umetniki, predstavljata pred oblastjo skrite prostore, v katerih se ti zadržujejo in združujejo, ter opisujeta svoje doživljanje nedavnih mednarodnopolitičnih zaostrovanj na Bližnjem vzhodu, ki sta jim bila tokrat drugače kot po navadi, ko novice o tem spremljamo z varne razdalje, priči čisto od blizu. Iz ministrstva so jima ob prvi objavi globalne vasi svetovali, naj nemudoma odstranimo oddajo, vsaj do časa njune vrnitve. Sedaj sta zopet na varnem, v Sloveniji, mi pa pogovor ponovno objavljamo.

Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje književnosti? Koliko so in koliko bodo pametna orodja pomagala literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje literaturo delili na tisto, ki jo je ustvaril človek, in tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je v teh primerih z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, povezanih s tem, je vedno več. O njih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022); Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023).

Krajem dugog, dugog XIX veka, nestabilnog i haotičnog, dolaskom na vlast mladog Franje Josifa I, Beč postaje centar kreativnog i intelektualnog vrenja, ne samo Austrijskog Carstva već i čitave Evrope. Kroz pripovedanja istoričarki umetnosti Jovane Milovanović i Mine Radovanović fokusiramo se na trenutak kada Beč postaje kolevka ne samo umetničkih pokreta već i novih načina razmišljanja, utirući put modernoj Evropi.

Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.

Gosta oddaje sta popotnika in filmska ustvarjalca Aljoša Toplak in Martin Pavunc, ki snemata dokumentarni film o iranski "podtalni" umetniški sceni; produkciji, ki deluje onkraj strogih pravil in omejitev tamkajšnjih klerikalnih oblasti. V intervjuju razlagata o svojih izkušnjah s preganjanimi umetniki, predstavljata pred oblastjo skrite prostore, v katerih se ti zadržujejo in združujejo, ter opisujeta svoje doživljanje nedavnih mednarodnopolitičnih zaostrovanj na Bližnjem vzhodu, ki sta jim bila tokrat drugače kot po navadi, ko novice o tem spremljamo z varne razdalje, priči čisto od blizu.

V epizodi 148 je bil moj gost Nick Bostrom, profesor, filozof in avtor številnih vplivnih del, kot sta knjiga "Superintelligence" in članek "The Simulation Hypothesis". Njegova najnovejša knjiga: Deep Utopia: Life and Meaning in a Solved World https://nickbostrom.com/deep-utopia/  V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Raziskovanje utopije in distopije Preoblikovanje namena in smisla v rešenem svetu Subjektivni in objektivni namen v rešenem svetu Umetni in naravni cilji v rešenem svetu Premišljanje človeških vrednot za prihodnost Navigiranje konfliktov in iskanje sodelovalnih rešitev Zasledovanje umetne splošne inteligence Povezava med inteligenco in zavestjo Postopna zamenjava organske snovi s silicijem ========================================­===== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista  ========================================­===== AIDEA Podkast: Pogovori o zavesti, vesolju, naši kulturi, tehnologiji in prihodnosti človeštva ... Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič Spletna stran: https://aidea.si Instagram: https://www.instagram.com/aidea_podkast/ Tik Tok: https://www.tiktok.com/@klemenselakovic 

Na Vuka su čekali sedam godina, priča u novoj Mamazjaniji, umetnica, čelistkinja, pevačica, kako sama kaže „izvođač radova u kulturi“, a pre svega mama jednog dečaka, Tijana Dapčević, koja otkriva kako izgleda život u njenoj umetničkoj porodici, u kojoj je razgovor o svemu jedino pravilo. Tijana potiče iz muzičke porodice, a ljubav prema ovoj vrsti umetnosti prenela je i na sina Vuka, tačnije, on se zaljubio u klavir, u note, melodije, a danas pravi svoju muziku, koja, kako njegova ponosna mama kaže, ove prostore tek treba da osvoji. „Išao je sa mnom na koncert fank muzike, a prethodno me je pitao da li je to ‘fonk‘? U pitanju je vrsta muzike koju on pravi i koja je u svetu jako popularna i odlično mu ide, ali mama mu je pokazala i šta je ‚fank‘ i dopalo mu se, a ja sam bila oduševljena što sam sa sinom otišla na koncert“, ispričala je Tijana. Vreme brzo prolazi, a deca rastu, što mnogi roditelji pored obaveza, dva, tri posla ne stignu ni da primete, a naša gošća apeluje da se sa decom radi, da sa njima razgovaramo, provodimo što više vremena, jer ako ih ispustimo u periodu odrastanja, posle je to teško ispraviti. „Sa Vukom idem u duge šetnje, u bioskop, pozorište, pričamo o svemu, iako se sad malo više poverava tati, od kako je zagazio u pubertet. Naporno je naći vreme za sve, ali sad je to jedino važno, moramo se baviti decom, jer ako mi to ne uradimo preuzeće ih društvene mreže, Instagram, TikTok i ostalo, a to ne želimo“, naglašava Tijana. Vuk u kući ima model zaposlenih roditelja, koji sa njim pričaju, vode ga na nastupe, koncerte, uvode ga u svoj svet, a kako on sa njima raste, tako se oni uz njega menjaju na bolje. „Naučio me je da stabilnije stojim na sopstvenim nogama. Kao majka sam uspela samo zahvaljujući bezrezervnoj podršci supruga, a u suprotnom mislim da ne bih izdržala“, uz osmeh priča Tijana. Naša gošća opisala nam je na koji način njen suprug i ona vaspitavaju sina Vuka, koji je izrastao u samosvesnog, odgovornog i zrelog tinejdžera. Ona nam opisuje i kako izgleda njena i Vukova svađa, ali i kako je odlučio da se bavi muzikom i šta joj je tada rekao. U našem razgovoru, Tijana se prisetila perioda kad je bila najviše zabrinuta za Vuka, ali i kad je postala svesna da je odrastao. Opisala nam je i kako je uspela da se izbori sa Vukom dok je bio beba, sa njegovim odrastanjem uz paralelni rad na albumima, koncertima, muzici, a i objasnila zašto u njenoj i Milanovoj kući nema „tepiha“. Iako o svemu razgovaraju i postoji puno poverenje između Vuka i njegovih roditelja, Tijana naglašava da sina već puštaju da izlazi u grad, ali vraćanje pre ponoći je još uvek obavezno. Pored sve slobode u ponašanju i umetničkog duha, koji neguju i koji su preneli na dete, naša gošća ističe da su granice obavezne, kao i pravila ponašanja, kojih se ne pridržava samo dete, već i oni, odrasli.

Gost oddaje proti etru spet ta dež je umetniški direktor revije Outsider Matevž Granda, ki se kot arhitekt navdušuje gradnji z zbito zemljo, eno najbolj arhaičnih tehnik, kar jih človeštvo pozna, ki pa je vse bolj prisotna v sodobni arhitekturi. Marsikje po svetu in tudi v Sloveniji izvajajo posebne izobraževalne delavnice, saj postaja gradnja z zemljo vse pomembnejša. Revija Outsider je lani organizirala mednarodno delavnico Arhitektura in zemlja, ki je privabila izredno zanimanje mladih iz vseh koncev sveta. Med drugim so raziskovali različne možnosti, ki jih omogoča že preprost vogalni zidni modul. Matevž Granda se je pred kratkim pridružil odpravi v Egipt , ki je pod okriljem Filozofske fakultete obiskala kraje, kjer je arhitekt Milan Kovač deloval v 80.letih z različnimi predlogi, kako ohranit eno najstarejših dediščin na svetu.

Nova epizoda Mamazjanije uvodi nas u bajkoviti, porodični svet naše najpoznatije „zdrave umetnice“ – Ane Đurić Konstrakte, pevačice, kantautorke, tekstopisca, diplomiranog arhitekte, ali pre svega mame jednog Nikole (15) i jedne Lene (14), a u našem podkastu, čućete kako izgleda svakodnevica sa dva tinejdžera i da pubertet ne mora biti bauk. U epizodi, koja je kao i prethodne tri bila "zaslađena", zahvaljujući kompaniji Bambi, koja je podržala snimanje decembarskih emisija, ali i plazma popsima iz njihove Plazmastičarnice, razgovarali smo sa našom gošćom o životu mame - umetnice, koja je pred kamerama Konstrakta, a kad se reflektori ugase, ona je Ana, posvećena majka, kojoj su u fokusu od jutra do mraka njena deca, koji su joj prijatelji i inspiracija. Konstrakta nam je otkrila kako da vaspitavamo decu bez postavljanja granica, stalnog nadzora i kontrole i ispričala da veruje u današnje generacije i njihovu maštu, bez obzira na „zaluđenost“ tehnikom, koja im zaokuplja gotovo svu pažnju. Opisuje nam na koji način je njena popularnost tokom Evrovizije 2022. uticala na decu. Takođe, navodi da su mame koje nemaju posao od 9 do 5 u zamci, jer naviknu ukućane da one sve rade, bez ičije pomoći. Naglašava da pubertet ne mora da bude bauk i smatra da nije dobro prezaštititi decu, nego ih pustiti da prođu kroz sve boljke odrastanja sa kojima uče da se bore. Vreme provedeno sa decom za Konstraktu je dragoceno, a o bajkama koje im je smišljala za laku noć, dok su bili mali, do odnosa koji danas imaju, kroz zajedničko slušanje muzike, razgovora i razmene mišljenja, slušajte i gledajte u novoj epizodi Mamazjanije.

+Analiza  nedelje broj 15 i najava nedelje broj 16 / NFL 2023.+Prognozirajte pobednike sa nama ili protiv nas: www.99jardi.comDomaćini: Mihailo Stefanović, Ivan Nedeljković, Vanja Milićević i Srđan Erceg00:00:00 Start00:12:00 Odabrane utakmice 15. kola01:19:00 Tabele konferencija01:23:00 PLAYOFF situacija01:25:45 Heroji, dzokeri, tragicari i novajlije01:54:45 Rezultati proslonedeljnih prognoza02:00:00 Thursday Night Football02:07:00 Odabrane utakmice 16. kola03:32:45 Prognoze za 16. kolo03:35:15 Pitanja i odgovori#99jardi #nfl#infinitylighthouse ------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Anici!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1454 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1454 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001614978-71Uplatom na devizni račun: 160-6000001616335-74IBAN: RS35160600000161633574SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1454)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1454)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICASvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.️https://shop.infinitylighthouse.com https://shop.infinitylighthouse.com/majice.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/knjige.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/kacketi.htmlPATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️Podrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u  mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTIhttps://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic HeroicPhoto copyright:guliverimage.comAP Photo/Ron SchwaneAP Photo/Ed ZurgaAP Photo/Ryan SunAP Photo/Lynne SladkyAP Photo/John MunsonCarlos Avila Gonzalez/San Francisco Chronicle via APAP Photo/John LocherAP Photo/Sam HoddeAP Photo/Jeff DeanAP Photo/Alex BrandonAP Photo/John LocherAP Photo/Nick WassDatum: 15. decembar 2023.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/ ★ Support this podcast on Patreon ★

Voleo bih da vidim odaje tog njihovog Agitpropa, i da se domognem transkripta kakvog razgovora: koje ideje potiču od Neuporedivoga, koje predloge partijskih pamfletista Neuporedivi sa osmehom odobrava, a kojim ga zamislima njegovi komesari prijatno iznenađuju.

Voleo bih da vidim odaje tog njihovog Agitpropa, i da se domognem transkripta kakvog razgovora: koje ideje potiču od Neuporedivoga, koje predloge partijskih pamfletista Neuporedivi sa osmehom odobrava, a kojim ga zamislima njegovi komesari prijatno iznenađuju.

Uveljavitev in uporaba pametnega videonadzora sta se še pred kratkim zdeli rezervirani samo za Kitajsko, ki si varstvo osebnih podatkov in človekove pravice razlaga drugače kot Evropska unija. Zdaj videonadzor, ki deluje ob pomoči umetne inteligence, (začasno?) uvaja tudi Francija. Zagovorniki pravijo, da je nujen zaradi varnosti tako množičnih prireditev, kot so olimpijske igre, nasprotniki pa so ostri, saj nekaj, kar krši človekove pravice, ne sodi v središče Evrope.Pika Šarf je zaposlena pri informacijskem pooblaščencu kot svetovalka za mednarodne odnose. Zmerno optimistično zre v prihodnost in razlaga pripravo evropskega akta o umetni inteligenci, ki prinaša definicijo umetne inteligence in uporabo deli na kategorije glede na tveganja, ki jih uporabe prinašajo. Zapiski: Vprašaj podkast Odbita do bita! Odbita do bita: Drobni tisk tehnoloških podjetij, intro Odbita do bita: Drobni tisk tehnoloških podjetij, 1. del Odbita do bita: Drobni tisk tehnoloških podjetij, 2. del Uvodna stran - IPRS EU AI Act: first regulation on artificial intelligence | News | European Parliament Clearview AI - Wikipedia Paris 2024 Olympics: Concern over French plan for AI surveillance - BBC News Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Discordu. Dosegljiva sva na naslovu: odbita@rtvslo.si