Podcasts about umetni

Poročamo o nagrajencih Tedna slovenske drame, o slikah Metke Krašovec iz njenega rdečega obdobja, ki so na ogled v galeriji Equrna, o dveh razstavah v Mariboru, povezanih s člani primorske umetniške družine Šantel, in o razstavi GESTUS Hassana Khana v Cukrarni.

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Po pesniškemu prvencu Dve zimi je Primož Čučnik, ki ga poznamo tudi kot kritika, esejista, urednika in kolumnista, izdal še dvanajst pesniških zbirk, zbirko kolumen Promet s knjigo, knjigo kritik in esejev z naslovom Delo in Dom – za katero je leta 2008 prejel nagrado Prešernovega sklada, roman Otročjost, napisanim iz vidika otroka, pred kratkim pa esejistično obarvan literarni “kolaž” Osel in senca, ki poleg razmišljanja o urbanem in ruralnem, preteklem in sedanjem, svetlobi in sencah spretno umešča avtorjev poetični pečat in ga preplete v dinamičen konglomerat s filozofskimi fragmenti in kratko prozo. Glavni junak, ki s prijateljem na dolenjskem podeželju obnavlja star družinski skedenj, s katerim ga vežejo spomini na otroštvo, v nekem trenutku prepusti vajeti lastnemu nezavednemu, da vanj prodrejo mitemi iz življenja staršev in starih staršev, ter tako starinskim pojmom in predmetom, ki jih najde v nastajajoči hiši, omogoči, da povejo svojo zgodbo. Hišo v hiši primerja s starogrškim panteonom, v katerem ugleda slepega očeta Ojdipa, jokavo Jokasto in antifašistično Antigono. Ti predstavljajo eksistencialne temelje za groteskno evropsko podrtijo, ki je bila v zgodovini že večkrat porušena. Obenem pa ob delu v skednju občuti in dojame številna življenjska, fenomenološka in ontološka protislovja: “Skedenj je stal in nikomur pisal. // Skedenj je protislovje. / S smrtjo ni nikomur lahko, / niti živim / niti živim. // Stranske vloge brez besedila. / Viže brez teksta. // Tomažek. // Ni pomembno, kako počasi greš, / dokler se ne ustaviš. // Konfucij.” Sebe in svojega delovnega sotrpina imenuje Pi Ču in Li Baj ter vzpostavi podobnost med Don Kihotom in Sančom Panso, le da ju vidi kot aktivna udeleženca, ki z združevanjem idealizma in realizma, pragmatičnosti in poezije, uspešno vzdržujeta ravnotežje pri vsakdanjih delovnih izzivih. S to razliko, da jima v tej mitološko-zenovski strukturi najbolj umanjka prav osel, ki velja za najbolj trpežno, neustrašno, pridno, zvesto, a hkrati neupogljivo in trmasto žival: “Kdor je sam svoj gospodar in svobodnega duha, v hišo pripelje osla, ne psa. Ko je pri hiši osel, ni nikogar blizu, tatovi pa se na daleč izognejo tej hiši. Vsak se boji prerekati z oslom, ko ga ta zabodeno pogleda, še največji pogumnež stisne rep med noge.” V neki drugi zgodbi nadaljuje razvijanje te misli: “Predstavljajte si trmastega osla, ki vas vztrajno ignorira in se niti za noht ne premakne, tudi če ga žgečkate in mu pripovedujete o korenčkovem raju, ki ga čaka zunaj – kaj vse zamuja s poležavanjem po hiši. Predstavljajte si osla brez čuta za domišljijo, ki bi ga nemudoma osrečila. Mislim, da noben osel ne pade daleč od svojega gospodarja. Če drži, da se osel ne cmeri in ne pokaže čustev, pa se zmotno verjame, da je brezčutna žival. Osli so zadržana in molčeča bitja, ki svojih tegob ne razlagajo vsemu svetu. Ampak kako naj vemo, kako se počuti osel, ko je sam?” Pri branju knjige Osel in senca bralec dobi občutek, kot da Čučnik skupaj s skednjem gradi tudi knjigo. Po kompaktnem in uravnoteženem prologu, v katerem se z obujanjem obredov, za katere se zdi, da so v večji meri že izumrli, poglobi v svoje otroštvo, nanaša plast za plastjo odtenke svoje subtilne poezije ter jo utrdi z opombami in ciklom Dom se premika. Sledi mu izviren Seznam stvari, ki so bodisi nujno potrebni bodisi jih v življenju ne bo pogrešal. Osrednji del knjige predstavlja pesniški cikel z naslovom Skedenj (obrnjen na glavo), posvečen predlani umrlemu Tomažu Skulju. V njem prodira v osnove poezije in filozofije ter jih bogati z refleksijami in dvogovorom o življenju, smrti in ponovni gradnji. Prosti pesniški verzi odstopajo prostor poeziji v prozi, dokler v sklopu Hiša v hiši s serijo kratkih zgodb – ki si sledijo po abecedi – dokončno ne opusti vseh oblik poezije. Z epilogom postavi streho na svojo umetniško gradnjo – analizira vzroke, dileme, filozofska vprašanja in paradokse, ki se mu porajajo med obnovo skednja. Med drugim se pomudi tudi pri podobnostih in razlikah med umetniškim delom in hišo: “Umetniško delo hoče ljudi iztrgati iz udobja. Hiša mora služiti udobju. Umetniško delo je revolucionarno, hiša konzervativna. Umetniško delo kaže človeštvu nove poti in misli na prihodnost. Hiša misli na sedanjost. Človek ljubi vse, kar služi njegovemu udobju. Sovraži vse, kar ga hoče iztrgati iz pridobljenega in zavarovanega položaja in kar ga obremenjuje. In tako ljubi hišo in sovraži umetnost.” Kljub preprostim in razumljivim razlagam pa je Čučnikov jezik v knjigi Osel in senca rahlo zbadljiv, ironičen in duhovit, prežet na eni strani s postmodernistično dialektiko in podeželskim pragmatizmom, na drugi pa s kitajskim taoizmom in zen budizmom. Pesmi, za katere se zdi, da iz avtorjevega nezavednega spontano kapljajo po načelu bežnih asociacij, vzpostavljajo bližnjice do vzporednih zgodb in krepijo fantazijski svet, ki se nam ob osvetljevanju različnih plasti skednja vsakič razpira na nov način. Skedenj je tako prispodoba za temačno kolektivno nezavedno, kamor redkokdaj zaide sončni žarek, majhna tradicionalna okna pa nudijo le omejen pogled v svet – pa vendar predmeti, ki se znajdejo v njem, nastopajo kot neke vrste šamanistični obredni totemi in obenem kot simbolne metafore. Tudi na glavo postavljena risba skednja na naslovnici, nas opozarja, da stvari niso takšne, kot so videti na prvi pogled. Brati jih moramo namreč kot rebus, pesniški koan ali nelogični paradoks, da se prebijemo do njihove biti. In Primožu Čučniku tovrstni poizkusi kar dobro uspevajo, saj v celotni knjigi Osel in senca ostaja na križišču med realnim, imaginarnim in simbolnim, s pomembnim sporočilom o vrednosti solidarnega dela, družinskega izročila in prijateljstva.

V zgodnjih desetletjih novega veka, ko se stari svet čudi dosežkom novo odkritega sveta, predvsem današnje Amerike, kjer koristoljubni pustolovci konkvistadorji pohlepno prežijo na tamkajšnje bogastvo (osupne jih npr. izjemna arhitektura Aztekov), Evropa začenja spoznavati do tedaj neznane kulture in nepredstavljive podobe življenja oddaljenih dežel. Tudi uveljavljeni umetniki, slikarji, kiparji, tiskarji in trgovci z umetninami se spogledujejo z novimi motivi. Vedoželjni umetniki najdejo v pripovedih in materialnih dokazih, neprecenljivi predmetnosti, skoraj neusahljiv vir motivik za umetniško interpretacijo, nove spodbude, predvsem pa razcvet svoje domišljije.Vplivi na likovno umetnost, ki jo bogatijo predstave o tujih kulturah, zaznamujejo tudi umetniško prakso in zbirateljstvo našega nekdanjega plemstva. O tem in o drugih značilnostih nekdanjih zbirk aristokracije bo več povedala dr. Tina Košak, umetnostna zgodovinarka in anglistka z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in docentka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. V zvezi s tem velja omeniti, da so na današnji dan leta 1525 (28. februarja, op. p.: včasih se omenja tudi letnica 1524) zavojevalci ubili zadnjega azteškega vladarja Cuauhtémoca.Azteški imperij, ki se je razlegal predvsem na območju današnje Mehike, velja za enega najbolj cvetočih, razvitih in naprednih civilizacij. Njihova moderna prestolnica Tenochtitlan je nastala na majhnem otoku sredi jezera Texcoco, med drugim so razvijali (književnost) in pisavo ter slikali likovne podobe, uporabljali koledarje in zaupali v smisel svojih zgodb, legend in mitov. Vendar je bilo kmalu po nasilnem zavojevanju, zavzetju, pustošenju in iztrebljanju veliko tega uničenega. V nekoliko izkrivljeni obliki, ko gre za odnos do resnice in dokumentarnosti, duhovnih in mišljenjskih praks ter zgodovinskih dogodkov, vseeno sled staroselske kulture, s katero je tako okrutno obračunal Cortes, zato da bi izrabil znanje in se okoristil z neprecenljivimi primeri srebrnega in zlatega bogastva, najdemo upodobljeno v Florentinskem kodeksu, ki vsebuje slikovni, ilustrativni popis zgodovine ter kulturnih, verskih in vsakdanjih praks Aztekov ter bitk s Španci, pa tudi opise bolezni, naravnih danosti in živalstva ...Vse to je odmevalo tudi v delih, ki jih je posedovalo plemstvo na naših današnjih tleh. V oddaji ne bo govora le o vplivih tujih kultur, ampak o ambicijah plemstva, ki se je ponašalo z deli takratnih velikih mojstrov, katerih imena nikdar niso poniknila v pozabo. Sprehodili se bomo po slovenskih gradovih, kot sta Vurberk in grad Hrastovec ...  Foto: Prebivalka Floride, vir: Arnoldus Montanus, Die Unbekante Neue Welt, oder Beschreibung des Welt-teils Amerika, Amsterdam, 1673, foto: Tina Košak

Zloglasni nakup sodne stavbe na Litijski je država opravila nepregledno in negospodarno, je po letu trajajoči preiskavi ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. Pogrešajo tudi nekatere dokumente, ki bi razkrili osebno odgovornost za nakup. Druge teme: - Združene države na mejo z Mehiko napotile vojaške okrepitve. - Evropska unija lani prvič pridobila več elektrike iz sonca kot premoga. - Umetniška akademija v Novi Gorici slovesno odpira nove prostore.

Koliko smo slične ne znam, različito gledamo na to“, uglas i sa osmehom odgovaraju na pitanje koliko vide sebe jedna u drugoj, dve umetnice, glumice, majka i ćerka, Vesna Čipčić i Anja Josifovski, gošće nove, praznične Mamazjanije, koje se u ovoj epizodi našeg podkasta osvrću na godine detinjstva, život u umetničkoj porodici, krivicu, žrtve, ali i ljubav i momente koji su ih nasmejali, toliko da su ih sa nama podelile i da ih nikada neće zaboraviti. Vedre i raspoložene, Vesna i Anja, unele su dodatno svetlo u naš studio, a najširi osmeh izmami im pominjanje Alekseja i Anđele, Anjine dece. „Ponekad dođem kod Anje, pogledam ih, i kažem ‚Jao Anja, pa ovo su tvoja deca‘, prosto ne mogu da verujem da mi je ćerka tako porasla“, priča setno Vesna. Kroz šalu prebacuje Anji, da mora malo da trenira strogoću, zbog sebe i svog zdravlja i sna. Ipak, Anja ne odustaje od svojih metoda. „Ne mogu Alekseja da ostavim da plače. Njega sam nosila na rukama i dok sam bila trudna i sve dok stomak nije porastao toliko da nisam mogla više. Ne mogu ja to tako, da dete plače, a ja da slušam i ne prilazim mu. Međutim sa Anđelom je drugačije, spustim je u krevetac i ona spava. Teško je, ali drugačije ne mogu, neispavana sam, umorna, a počela sam nedavno i da radim, pa nekako balansiram“, priča Anja. Vesna se nadovezuje, i kaže da je sa Anjom i njenim bratom bilo drugačije, da su mirno spavali, da nisu bili naporni ni kao tinejdžeri i da zato ne zna da li bi ikada mogla dovoljno da im zahvali za sve što su joj pružili i učinili od kako su se rodili. „Sad da moram sve ponovo, ništa ne bih menjala. Sve bih isto uradila, iako postoje ti momenti krivice, kad sam možda mogla da provodim malo više vremena sa decom dok su bili mali i kad sam dosta radila. Ipak, za razliku od mama koje rade od osam do četiri ili devet do pet, ja sam imala letnje raspuste, pa pauze od po par meseci u toku godine, da ne idem na posao, ili da samo odem uveče da odigram jednu predstavu, a svo ostalo vreme sam sa njima što je velika prednost“. Krivica je, međutim, Anju, kaže, mučila i pre nego što je zatrudnela, a sad posebno. „Uvek sam imala taj osećaj krivice, kao naše bake i žene na ovim prostorima, koje su toliko dugo osećale krivicu i brigu da je to postalo nešto pozitivno. Posebno kad sam rodila decu, to se pojačalo, jer kad imate dete imate i od sebe veća očekivanja“, kaže ona. I dodaje da je svim majkama teško, bez obzira kojim se poslom, bave i da su zato sve one nesumnjivo veliki – heroji. Iako žive u istoj kući, ali imaju različite ulaze, prve su komšinice, pa se ipak retko viđaju, tek u prolazu. Posebno im teško ide da se same druže i provedu neko vreme odvojene od ostalih članova porodice. „Bile smo nedavno na ručku, ali je i Anđela bila sa nama, tako da nismo bile potpuno same. Ne znam kad ćemo to ponoviti, teško je zaista odvojiti vreme, nažalost“, priznaju obe. Međutim, naglašavaju da će se potruditi da to promene, a jedan od koraka je, ističu, i zajedničko gostovanje u podkastu – Mamazjanija.

21. Animateka ta teden pestri ljubljansko filmsko pokrajino – v naši oddaji se posvečamo v Annecyju nagrajenemu filmu Valovanje latvijskega režiserja Gintsa Zilbalodisa, v katerem živali smejo biti živali, torej niso predstavljene kot ljudje v živalskih oblikah. Pogovarjamo se z Nizozemcem Wouterjem Jansnom, ki na Dunaju vodi distribucijsko hišo Square Eyes, s katero skrbi za to, da filmi, ki so vsebinsko in slogovno drzni, najdejo svoje občinstvo. Predstavljamo program jubilejne 40. izdaje festivala LGBT filma, ki bo potekala med 9. in 16. decembrom, in ocenjujemo letošnjega dobitnika zlate palme v Cannesu – Anoro Seana Bakerja, ki se te dni vrti v naših kinih.

V organizaciji dveh Slovencev se je na festivalu dokumentarne fotografije v bolivijskem Santa Cruzu zbralo blizu dvajset svetovno uveljavljenih fotoreporterjev, urednikov in profesorjev. Med njimi sodelavci National Geographica, Bloomberga, New York Timesa, Der Spiegla in številnih agencij.Druga izvedba festivala Manzana 1 – kakor se imenuje tudi osrednje prizorišče, galerija v središču dvomilijonskega mesta – ponuja razstave, vodene oglede in predavanja za širšo javnost, intenzivnih izobraževalnih delavnice pa se udeležuje več kot 200 večinoma bolivijskih fotografov. Gonilna sila galerije in festivala je Ejti Štih, vedno nasmejana slovenska umetnica, ki se je v Južno Ameriko z Bleda preselila leta 1982. Umetniški vodja festivala pa je slovenski fotograf Matjaž Krivic, ki v Boliviji po etapah že več let spremlja zgodbi o pridobivanju litija in poodnebni krizi.

Kolaž oziroma lepljenka ostaja na površini, asemblaž iz slike naredi skulpturo, jo pomakne v prostor. Kdaj se ji kot sateliti pridružijo samostojni objekti na tleh. A meje so težko določljive. Je pa skoraj vedno prisotno prodiranje čez pravokotni format stenske slike, na njej okvir, kdaj celo zadaj. A zakaj ta želja iti ven iz nje? Morda pa je to skoraj enako razumljivo kot siljenje v vesolje. Vedno znova nas zanima meja, rob, iskanje konca in tistega, kar je za njim. Začetki kolaža, asemblaža, montaže, instalacije segajo globoko v 20. stoletje, v modernizem. O tem, kako žive so te tehnike v sodobni slovenski umetnosti, pa priča velika skupinska razstava v Cukrarni v Ljubljani, ki so jo naslovili Plastenja. Predstavlja produkcijo od 70. let prejšnjega stoletja do danes. Kustosinji sta Mateja Podlesnik in Alenka Trebušak. Umetnice in umetniki na razstavi: Igor Andjelić, Maja Babič Košir & Nevena Aleksovski, Mirsad Begić, Emerik Bernard, Viktor Bernik, Vanja Bućan, Mito Gegič, Marjan Gumilar, Stane Jagodič, Žiga Kariž, Dušan Kirbiš, Janja Kosi, Marko A. Kovačič, Polonca Lovšin, Mina Fina, Alen Ožbolt, Alenka Pirman, Ivo Prančič, Adrijan Praznik, Mojca Senegačnik, Small but dangers, Mladen Stropnik, Maruša Štibelj, Andrej Štular, Tugo Šušnik, Terrah, Marko Tušek, Žarko Vrezec, V.S.S.D. Marko Tušek – Paramount, 2021 (Foto: Žiga Bratoš)

Gosta oddaje sta popotnika in filmska ustvarjalca Aljoša Toplak in Martin Pavunc, ki snemata dokumentarni film o iranski "podtalni" umetniški sceni; produkciji, ki deluje onkraj strogih pravil in omejitev tamkajšnjih klerikalnih oblasti. V intervjuju razlagata o svojih izkušnjah s preganjanimi umetniki, predstavljata pred oblastjo skrite prostore, v katerih se ti zadržujejo in združujejo, ter opisujeta svoje doživljanje nedavnih mednarodnopolitičnih zaostrovanj na Bližnjem vzhodu, ki sta jim bila tokrat drugače kot po navadi, ko novice o tem spremljamo z varne razdalje, priči čisto od blizu. Iz ministrstva so jima ob prvi objavi globalne vasi svetovali, naj nemudoma odstranimo oddajo, vsaj do časa njune vrnitve. Sedaj sta zopet na varnem, v Sloveniji, mi pa pogovor ponovno objavljamo.

Prvega februarja 2024 je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana na katerem je nastopila harmonikarica Kiara Janko. Občinstvu se je predstavila z izvedbo treh del: Tokate v e-molu Johanna Sebastiana Bacha, skladbo Vodni duh za harmoniko Staffana Mossenmarka in Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva. Kiara Janko je glasbeno izobraževanje je začela na Umetniški šoli v Poreču in nadaljevala na Glasbeni šoli Elly Bašić v Zagrebu, na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je študentka Boruta Zagoranskega.

Marija Terezija Kolman je 30. januarja nastopila v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Izvedla je Recitativ in Scherzo, op. 6 Fritza Kreislerja kot solistka ter Sonato za violino in klavir št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa ob klavirski spremljavi Sae Lee. Svoje glasbeno izobraževanje je violinistka začela na Glasbeni šoli Laško-Radeče v razredu Lucije Kovačič in ga nadaljevala na Umetniški gimnaziji v Celju v razredu Barbare Komadina. Sledil je vpis na ljubljansko akademijo, kjer pa je njen mentor Vasilij Meljnikov.

Izolski umetnik-raziskovalec Marko Vivoda s svojimi deli na presečišču znanosti in umetnosti spodbuja razmišljanje o neinvazivnem trajnostnem sodelovanju z naravo, predvsem z morjem. Na letošnjem festivalu Ars electronica v Linzu se je na enem od dveh prizorišč, ki jih je opremilo koprsko društvo Pina, predstavil s prototipom povsem samozadostne morske postaje, z naslovom Marine research vessel. Svet pod morsko gladino zelo dobro poznata izkušena podvodna ribiča, Kristijan Šumberac in Tadej Špeh iz koprskega društva Porporella, ki smo ju prav tako povabili v oddajo. Pripravili sta jo Lea Širok in Vesna Potočar Godnič.

Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje književnosti? Koliko so in koliko bodo pametna orodja pomagala literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje literaturo delili na tisto, ki jo je ustvaril človek, in tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je v teh primerih z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, povezanih s tem, je vedno več. O njih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022); Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023).

O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Kaj pomenijo luknje v ograjah v obliki ključev in od kod izhaja ta motiv, ki ga srečujemo po različnih delih Slovenije? To je zanimalo umetnico Polono Drobnič, ki je več let preučevala doma zvarjene dvoriščne ograje, skupaj z Društvom za domače raziskave pa je svoje zanimanje nadgradila v projekt In:štance. Ta je predstavljen v Roglabu v Centru Rog in prikazuje spregledan pojav štancanih ograj, izdelanih iz ostankov kovinske industrijske proizvodnje v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Aleksandra Saška Gruden se je o projektu In:štance pogovarjala z njegovo avtorico Polono Drobnič in Alenko Pirman iz Društva za domače raziskave.

Krajem dugog, dugog XIX veka, nestabilnog i haotičnog, dolaskom na vlast mladog Franje Josifa I, Beč postaje centar kreativnog i intelektualnog vrenja, ne samo Austrijskog Carstva već i čitave Evrope. Kroz pripovedanja istoričarki umetnosti Jovane Milovanović i Mine Radovanović fokusiramo se na trenutak kada Beč postaje kolevka ne samo umetničkih pokreta već i novih načina razmišljanja, utirući put modernoj Evropi.

Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.

Gosta oddaje sta popotnika in filmska ustvarjalca Aljoša Toplak in Martin Pavunc, ki snemata dokumentarni film o iranski "podtalni" umetniški sceni; produkciji, ki deluje onkraj strogih pravil in omejitev tamkajšnjih klerikalnih oblasti. V intervjuju razlagata o svojih izkušnjah s preganjanimi umetniki, predstavljata pred oblastjo skrite prostore, v katerih se ti zadržujejo in združujejo, ter opisujeta svoje doživljanje nedavnih mednarodnopolitičnih zaostrovanj na Bližnjem vzhodu, ki sta jim bila tokrat drugače kot po navadi, ko novice o tem spremljamo z varne razdalje, priči čisto od blizu.

Drugi poudarki oddaje: V Postojni se obeta graditev novega doma za starejše 24 slovenskih občin še vedno brez občinskega prostorskega načrta, med njimi tudi Kranjska Gora Na Ptuju poteka dobre tri milijone evrov vredna širitev prostorov Okrajnega sodišča V Dolenjskih Toplicah so dopoldne začeli prenavljati most čez Sušico V Celju zaznamujejo 20 let tamkajšnje Umetniške četrti

Potujemo po Sloveniji, v Novo Gorico, kjer v Slovenskem narodnem gledališču novo sezono začenjajo s predstavo, ki obravnava temo neplodnosti. Naslov je kratek: 64. To urbano dramo hrvaške pisateljice Tene Štivičić je režirala Nina Šorak. V Trbovljah pa so v Delavskem domu zagnali 16. festival sodobne tehnologije, umetnosti in virtualne resničnosti Speculum Artium. Umetniška dela gledalce vabijo, da se jih dotaknejo in jih preizkusijo ter s tem dejavno sooblikujejo podobo festivala. Pozornost namenjamo še konferenci ob 80-letnici sociologa, profesorja in urednika dr. Rastka Močnika.

Odprti globus / Going global, skupinska razstava v Galeriji Cankarjevega doma, predstavlja umetnost milenijske generacije, ki je odrasla s prehodom iz analognega v digitalni svet. Deset umetnic in umetnikov je prvotno umetniško izobrazbo pridobilo doma, nato pa študij nadaljevalo v tujini. Tam so tudi ostali, v tujini delujejo in so vpeti v mednarodni trg. Svoja dela predstavljajo Katarina Caserman, Evgen Čopi Gorišek, Meta Drčar, Živa Drvarič, Katja Felle, Jure Kastelic, Gašper Kunšič, Dino Kužnik, Nana Wolke in Jana Zornik. Umetniške prakse avtorjev in avtoric so različne. Različna so tudi mesta, tako v Evropi kot Združenih državah Amerike, pogosto se selijo ali pa hkrati delujejo na več lokacijah. Skupinsko razstavo Odprti globus / Going Global si lahko v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani ogledate do 28. novembra.

Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje literature? Koliko so in koliko bodo pametna orodja v pomoč literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje delili literaturo na tisto, ki jo je ustvaril človek, in na tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je tu z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, ki se pri tem odpirajo, je vedno več. Nekaj jih zastavljamo gostoma, ki sta pri svojem pesniškem ustvarjanju že uporabila pametna orodja pri snovanju svojih knjig. Sodelujeta Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022) in Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023). Foto: Gregor Podlogar

V sredo se odpira 81. Beneški filmski festival, najstarejši med največjimi, ki se je začel leta 1932 na terasi hotela Excelsior, kjer se še danes srečujejo cineasti celotnega sveta. Vse do konca druge svetovne vojne se je festival soočal s pestro zgodovino in se je zato moral kasneje vzpostaviti na novo. Danes 81. beneška Mostra predstavlja ozaveščanje in promocijo svetovne kinematografije, en del pa je namenjen tudi restavriranju in ohranjanju za boljše razumevanje njene zgodovine. Med več kot sto filmi v raznih sekcijah, se v glavnem tekmovalnem programu za beneškega leva poteguje 15 režiserjev in 6 režiserk, predsednica žirije pa je francoska igralka Isabelle Huppert. Umetniški direktor in glavni selektor festivala, Alberto Barbera, napoveduje svetovne premiere filmov z neverjetnim razmahom domišljije in vizionarskimi idejami.

Dobitnik Maroltove plakete deluje v okviru KD FS Razor, ki vključuje plesno, pevsko in dramsko dejavnost. Avtorica: Smilja Baranja

Bogata zgodovina pahljač med drugim razkriva številne vloge, ki jih je ta predmet imel nekoč. Okrašenost pahljače je izkazovala statusni simbol, z njo so dame snubcu sporočale, ali jih ta zanima ali ne, pahljačo so ponekod uporabljali tudi kot orožje, po drugi strani pa je bila modni dodatek in pomemben umetniški medij. O pahljačah skozi čas in raziskovanju treh dotičnih zbirk pahljač v sklopu projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji je v Torkovem kvizu pripovedovala izr. prof. dr. Nataša Visočnik Gerželj z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

V epizodi 148 je bil moj gost Nick Bostrom, profesor, filozof in avtor številnih vplivnih del, kot sta knjiga "Superintelligence" in članek "The Simulation Hypothesis". Njegova najnovejša knjiga: Deep Utopia: Life and Meaning in a Solved World https://nickbostrom.com/deep-utopia/  V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Raziskovanje utopije in distopije Preoblikovanje namena in smisla v rešenem svetu Subjektivni in objektivni namen v rešenem svetu Umetni in naravni cilji v rešenem svetu Premišljanje človeških vrednot za prihodnost Navigiranje konfliktov in iskanje sodelovalnih rešitev Zasledovanje umetne splošne inteligence Povezava med inteligenco in zavestjo Postopna zamenjava organske snovi s silicijem ========================================­===== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista  ========================================­===== AIDEA Podkast: Pogovori o zavesti, vesolju, naši kulturi, tehnologiji in prihodnosti človeštva ... Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič Spletna stran: https://aidea.si Instagram: https://www.instagram.com/aidea_podkast/ Tik Tok: https://www.tiktok.com/@klemenselakovic 

Na Vuka su čekali sedam godina, priča u novoj Mamazjaniji, umetnica, čelistkinja, pevačica, kako sama kaže „izvođač radova u kulturi“, a pre svega mama jednog dečaka, Tijana Dapčević, koja otkriva kako izgleda život u njenoj umetničkoj porodici, u kojoj je razgovor o svemu jedino pravilo. Tijana potiče iz muzičke porodice, a ljubav prema ovoj vrsti umetnosti prenela je i na sina Vuka, tačnije, on se zaljubio u klavir, u note, melodije, a danas pravi svoju muziku, koja, kako njegova ponosna mama kaže, ove prostore tek treba da osvoji. „Išao je sa mnom na koncert fank muzike, a prethodno me je pitao da li je to ‘fonk‘? U pitanju je vrsta muzike koju on pravi i koja je u svetu jako popularna i odlično mu ide, ali mama mu je pokazala i šta je ‚fank‘ i dopalo mu se, a ja sam bila oduševljena što sam sa sinom otišla na koncert“, ispričala je Tijana. Vreme brzo prolazi, a deca rastu, što mnogi roditelji pored obaveza, dva, tri posla ne stignu ni da primete, a naša gošća apeluje da se sa decom radi, da sa njima razgovaramo, provodimo što više vremena, jer ako ih ispustimo u periodu odrastanja, posle je to teško ispraviti. „Sa Vukom idem u duge šetnje, u bioskop, pozorište, pričamo o svemu, iako se sad malo više poverava tati, od kako je zagazio u pubertet. Naporno je naći vreme za sve, ali sad je to jedino važno, moramo se baviti decom, jer ako mi to ne uradimo preuzeće ih društvene mreže, Instagram, TikTok i ostalo, a to ne želimo“, naglašava Tijana. Vuk u kući ima model zaposlenih roditelja, koji sa njim pričaju, vode ga na nastupe, koncerte, uvode ga u svoj svet, a kako on sa njima raste, tako se oni uz njega menjaju na bolje. „Naučio me je da stabilnije stojim na sopstvenim nogama. Kao majka sam uspela samo zahvaljujući bezrezervnoj podršci supruga, a u suprotnom mislim da ne bih izdržala“, uz osmeh priča Tijana. Naša gošća opisala nam je na koji način njen suprug i ona vaspitavaju sina Vuka, koji je izrastao u samosvesnog, odgovornog i zrelog tinejdžera. Ona nam opisuje i kako izgleda njena i Vukova svađa, ali i kako je odlučio da se bavi muzikom i šta joj je tada rekao. U našem razgovoru, Tijana se prisetila perioda kad je bila najviše zabrinuta za Vuka, ali i kad je postala svesna da je odrastao. Opisala nam je i kako je uspela da se izbori sa Vukom dok je bio beba, sa njegovim odrastanjem uz paralelni rad na albumima, koncertima, muzici, a i objasnila zašto u njenoj i Milanovoj kući nema „tepiha“. Iako o svemu razgovaraju i postoji puno poverenje između Vuka i njegovih roditelja, Tijana naglašava da sina već puštaju da izlazi u grad, ali vraćanje pre ponoći je još uvek obavezno. Pored sve slobode u ponašanju i umetničkog duha, koji neguju i koji su preneli na dete, naša gošća ističe da su granice obavezne, kao i pravila ponašanja, kojih se ne pridržava samo dete, već i oni, odrasli.

Lansko jesen sta na dveh koncertih zaigrala dva študenta ljubljanske Akademije za glasbo, kjer študirata harmoniko v razredu Boruta Zagoranskega. V okviru cikla Solo e da camera Akademije za glasbo je nastopila Kiara Janko, kot del cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske pa Mile Đurđević. Kiara Janko je svoje glasbeno izobraževanje začela na Umetniški šoli v Poreču in ga nadaljevala na Glasbeni šoli Elly Bašić v Zagrebu, potem pa se je vpisala na ljubljansko akademijo. Georg Katzer: Toccata za harmoniko Joseph Haydn: Sonata št. 54 v G-duru, Hob XVI:40 Lojze Lebič: Rej Mile Đurđević Žojan prihaja iz glasbene družine iz Smedereva v Srbiji, kjer je končal srednjo glasbeno šolo, letošnje šolsko leto pa je bil študent 2. letnika magistrskega študija v Ljubljani. Johann Sebastian Bach: Preludij in fuga v cis-molu, oznaka del 849 Benjamin de Murashkin: Glides by below – Zdrsi od spodaj Jesús Torres: Cadencias

Od 3 do 21 jula. u Diseldorfu se održava Asphalt festival. Teatar, muzika, ples, literatura, performans – kao i uvek na neobičnim lokacijama i u vreme kada su mnogi već krenuli na odmore. Boris Rabrenović razgovora sa diseldorfskim kompozitorom Bojanom Vuletićem, jednim od osnivača Asphalt Festivala. Naš sarajevski Korzo kolega Zoran Ćatić će nam predstaviti tri nova imena sa bosanskohercegovačke muzičke scene. Kao i uvek, pripremili smo dobru muziku. Von Boris Rabrenovic.

Kako se pogovarjamo o pogovorih o umetni inteligenci?

Samanta Škorja je klarinet začela študirati pri Karlu Glavini na Glasbeni šoli Koper in nato z odliko maturirala na Umetniški gimnaziji Koper v razredu Boruta Vatovca. Dodiplomski in magistrski študij je končala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Jožeta Kotarja, magistrirala pa je na Haute école de musique Genève v razredu Romaina Guyota. Leta 2022 se je uspešno udeležila Tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije in se v svoji kategoriji zavihtela na prvo mesto. Ob tem uspehu smo jo povabili v naš studio, kjer je arhivno posnela pol ure programa po svojem izboru, in sicer Fantazijo Carmen Georgesa Bizeta (prir. Nicolas Baldeyrou), Koncertno fantazijo na motive iz Verdijeve opere Rigoletto Luigija Bassija ter skladbo Langará Alexandra Delgada. Zakaj je izbrala takšen program, koliko klarinetov je že zamenjala na svoji glasbeni poti in kakšna je bila izkušnja snemanja v studiu, bo povedala sama ob odlomkih skladb, ki od letos bogatijo arhiv Radia Slovenija.

V tokratnem Svetu kulture več o dogodkih na prostem, ki se jih lahko udeležite v naslednjih dneh. V polnem teku je festival Junij v Ljubljani, ki ponuja širok nabor brezplačnih kulturnih dogodkov, v atriju Slovenskih železnic pa se začenja letni kino poimenovan Kinodvorišče. V Mestni galeriji Nova Gorica pa so v soboto z razstavo IRWIN kot slepa pega slovenskega slikarstva sklenili letošnjo razstavno sezono.

V tokratni oddaji se najprej posvečamo razstavi ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki s plakati in raznimi dragocenimi predmeti prikazuje in opisuje četrt tisočletja dolgo zgodovino naše osrednje knjižnice. V Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici pa je na ogled občasna razstava z naslovom Nova doba: Umetniški diskurzi o družbenih in klimatskih spremembah, ki je namenjena ozaveščanju o človekovih posegih v okolje.

Umetnostna galerija Maribor je odprla 9. trienale Umetnost in okolje EKO, ki tokrat nosi naslov Oči v skali in se nanaša na prizor okamenele Ajdovske deklice. Umetniški vodja trienala in kustos v Umetnostni galeriji Maribor Jure Kirbiš je k sodelovanju povabil umetnike in umetnice, ki se v svojih delih odzivajo na grozeče ozračje v naravi in družbi. Kot svetovalca sta mu pomagala Dominika Trapp iz Madžarske in Markus Waitschacher, kustos iz Avstrije. Trienale je tokrat postavljen v prostore starega sanatorija dr. Mirka Černiča v središču Maribora, ki tudi s svojo zapuščenostjo sproža občutke nelagodja in ogroženosti. Razstavo predstavljata umetniški vodja Jure Kirbiš in sokurator Markus Waitschacher. Foto: Edith Payer, Galerija portretov, 2024, foto: Janez Klenovšek, vir: UGM (izrez fotografije)

Gost oddaje proti etru spet ta dež je umetniški direktor revije Outsider Matevž Granda, ki se kot arhitekt navdušuje gradnji z zbito zemljo, eno najbolj arhaičnih tehnik, kar jih človeštvo pozna, ki pa je vse bolj prisotna v sodobni arhitekturi. Marsikje po svetu in tudi v Sloveniji izvajajo posebne izobraževalne delavnice, saj postaja gradnja z zemljo vse pomembnejša. Revija Outsider je lani organizirala mednarodno delavnico Arhitektura in zemlja, ki je privabila izredno zanimanje mladih iz vseh koncev sveta. Med drugim so raziskovali različne možnosti, ki jih omogoča že preprost vogalni zidni modul. Matevž Granda se je pred kratkim pridružil odpravi v Egipt , ki je pod okriljem Filozofske fakultete obiskala kraje, kjer je arhitekt Milan Kovač deloval v 80.letih z različnimi predlogi, kako ohranit eno najstarejših dediščin na svetu.

Čeprav že počasi stopamo v pomlad, večina smučišč še vedno obratuje. Nekatera morajo proge urejati z umetnim zasneževanjem. Poslušalca Urbana pri tem zanima, kako sploh nastane umetni sneg. Iskanja odgovora se je najprej lotil s praktičnim poskusom. Ker mu ni uspelo, se je obrnil na Radiovedne. V tokratni epizodi zato odgovor na njegovo vprašanje iščemo pri dr. Katji Klinar na fakulteti za strojništvo.

Umetniško sliko iz 17. stoletja, ki prikazuje Kazimirja v kraljevski opravi, hranijo …

Na današnji dan tradicionalno preganjamo zimo in se veselimo prihajajoče pomladi - tudi tako, da se našemimo. Pri tem so pogoste lokalne tradicije - agent, petêlin, košuta, Huhu, policaj, ta star in ta stara, ta lep in ta lepa ter konji so na primer liki, ki sestavljajo skupino ponikovskih mačkar. Če se boste na današnji pustni torek mudili v središču Ljubljane, lahko zavijete v Slovenski etnografski muzej, v katerem je na ogled razstava teh zanimivih pustnih likov. Predstavljamo pa tudi novo postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića v Galeriji Božidar Jakac.

Na večer pred kulturnim praznikom, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani že tradicionalna Prešernova proslava, na kateri bodo podelili najvišja priznanja v umetnosti. Umetniški del proslave režira slovenski koreograf Edward Clug, v sklopu prireditve bodo uprizorili tudi krajšo verzijo njegovega baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Avtor glasbe je skladatelj Milko Lazar, ki je Ani Rozman zaupal več o samem ustvarjalnem procesu pisanja baletne glasbe. Na fotografiji je prizor iz baletne predstave Povodni mož. Foto: SNG Maribor / Tiberiu Marta

Z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom o tem, kako je opera v 19. stoletju postala osrednja in množično obiskana umetniška zvrst, kako so se skozi to spreminjale njene značilnosti ter kakšno vlogo je igrala v takratni družbiDanes opera prejkone ni vključena v vsakodnevne kulturne navade širših slojev, ampak je bolj ali manj stvar redkih glasbenih sladokuscev. Verjetno si zato težko zamislimo, da je bila nekoč ne le zelo razširjena, ampak kar ena osrednjih umetniških zvrsti ter igrala močno kulturno in ponekod tudi družbeno vlogo, morda skorajda tako, kot jo je nekje od sredine 20. stoletja naprej v naših življenjih začel igrati film. In vendar je v 19. stoletju opera v evropskih družbah zasedala prav takšno središčno mesto. Kako je torej mogoče, da je umetniška zvrst - ki je bila še stoletje prej bolj ali manj zabava plemiške aristokracije, tudi danes pa jo okušajo le še redki operni navdušenci - v nekem trenutku dobila tolikšno pozornost v vseh pomembnejših mestih naše celine, od Neaplja, Benetk in Pariza, pa do Dunaja, Berlina in celo Moskve? Ter kako se skozi opero zrcalijo velike premene, ki so jih v tem prelomnem stoletju doživljale na novo industrializirane evropske družbe, polne prebujajočih se nacionalnih gibanj in vzpenjajočega se meščanstva ter vedno bolj modernih idej, ki so vse težje sobivale z v veliki meri po starem ukrojenem svetu? O tovrstnih vprašanjih bomo v tokratnem Kulturnem fokusu govoril z dr. Gregorjem Pompetom z Oddelka za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki je pri tamkajšnji založbi nedavno izdal knjigo z naslovom Opera in glasbena drama v 19. stoletju. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.   foto: odrska postavitev Francesca Bagnara za uprizoritev opere Križar v Egiptu Giacoma Meyerbeerja leta 1824, Wikipedija

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo. Zvok, beseda, pesem je literarno – glasbeni večer naslovil tržaški literat Marij Čuk. K sodelovanju je povabil pesnika Marijo Kostnapfel in Davida Bandlja, igralca Slovenskega stalnega gledališča Trst Majo Blagovič in Vladimirja Jurca ter vrhunske mednarodno uveljavljene glasbenike; harmonikarja Aleksandra Ipavca Ipa, kitarista Marka Ferija in pevko Tjašo Ruzzier. Kako živa je ustvarjalnost Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite!   Foto(Cankarjev dom): vabilo na literarno glasbeni večer

Nova epizoda Mamazjanije uvodi nas u bajkoviti, porodični svet naše najpoznatije „zdrave umetnice“ – Ane Đurić Konstrakte, pevačice, kantautorke, tekstopisca, diplomiranog arhitekte, ali pre svega mame jednog Nikole (15) i jedne Lene (14), a u našem podkastu, čućete kako izgleda svakodnevica sa dva tinejdžera i da pubertet ne mora biti bauk. U epizodi, koja je kao i prethodne tri bila "zaslađena", zahvaljujući kompaniji Bambi, koja je podržala snimanje decembarskih emisija, ali i plazma popsima iz njihove Plazmastičarnice, razgovarali smo sa našom gošćom o životu mame - umetnice, koja je pred kamerama Konstrakta, a kad se reflektori ugase, ona je Ana, posvećena majka, kojoj su u fokusu od jutra do mraka njena deca, koji su joj prijatelji i inspiracija. Konstrakta nam je otkrila kako da vaspitavamo decu bez postavljanja granica, stalnog nadzora i kontrole i ispričala da veruje u današnje generacije i njihovu maštu, bez obzira na „zaluđenost“ tehnikom, koja im zaokuplja gotovo svu pažnju. Opisuje nam na koji način je njena popularnost tokom Evrovizije 2022. uticala na decu. Takođe, navodi da su mame koje nemaju posao od 9 do 5 u zamci, jer naviknu ukućane da one sve rade, bez ičije pomoći. Naglašava da pubertet ne mora da bude bauk i smatra da nije dobro prezaštititi decu, nego ih pustiti da prođu kroz sve boljke odrastanja sa kojima uče da se bore. Vreme provedeno sa decom za Konstraktu je dragoceno, a o bajkama koje im je smišljala za laku noć, dok su bili mali, do odnosa koji danas imaju, kroz zajedničko slušanje muzike, razgovora i razmene mišljenja, slušajte i gledajte u novoj epizodi Mamazjanije.

+Analiza  nedelje broj 15 i najava nedelje broj 16 / NFL 2023.+Prognozirajte pobednike sa nama ili protiv nas: www.99jardi.comDomaćini: Mihailo Stefanović, Ivan Nedeljković, Vanja Milićević i Srđan Erceg00:00:00 Start00:12:00 Odabrane utakmice 15. kola01:19:00 Tabele konferencija01:23:00 PLAYOFF situacija01:25:45 Heroji, dzokeri, tragicari i novajlije01:54:45 Rezultati proslonedeljnih prognoza02:00:00 Thursday Night Football02:07:00 Odabrane utakmice 16. kola03:32:45 Prognoze za 16. kolo03:35:15 Pitanja i odgovori#99jardi #nfl#infinitylighthouse ------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Anici!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1454 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1454 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001614978-71Uplatom na devizni račun: 160-6000001616335-74IBAN: RS35160600000161633574SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1454)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1454)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICASvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.️https://shop.infinitylighthouse.com https://shop.infinitylighthouse.com/majice.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/knjige.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/kacketi.htmlPATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️Podrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u  mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTIhttps://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic HeroicPhoto copyright:guliverimage.comAP Photo/Ron SchwaneAP Photo/Ed ZurgaAP Photo/Ryan SunAP Photo/Lynne SladkyAP Photo/John MunsonCarlos Avila Gonzalez/San Francisco Chronicle via APAP Photo/John LocherAP Photo/Sam HoddeAP Photo/Jeff DeanAP Photo/Alex BrandonAP Photo/John LocherAP Photo/Nick WassDatum: 15. decembar 2023.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/ ★ Support this podcast on Patreon ★

Voleo bih da vidim odaje tog njihovog Agitpropa, i da se domognem transkripta kakvog razgovora: koje ideje potiču od Neuporedivoga, koje predloge partijskih pamfletista Neuporedivi sa osmehom odobrava, a kojim ga zamislima njegovi komesari prijatno iznenađuju.

Voleo bih da vidim odaje tog njihovog Agitpropa, i da se domognem transkripta kakvog razgovora: koje ideje potiču od Neuporedivoga, koje predloge partijskih pamfletista Neuporedivi sa osmehom odobrava, a kojim ga zamislima njegovi komesari prijatno iznenađuju.

Uveljavitev in uporaba pametnega videonadzora sta se še pred kratkim zdeli rezervirani samo za Kitajsko, ki si varstvo osebnih podatkov in človekove pravice razlaga drugače kot Evropska unija. Zdaj videonadzor, ki deluje ob pomoči umetne inteligence, (začasno?) uvaja tudi Francija. Zagovorniki pravijo, da je nujen zaradi varnosti tako množičnih prireditev, kot so olimpijske igre, nasprotniki pa so ostri, saj nekaj, kar krši človekove pravice, ne sodi v središče Evrope.Pika Šarf je zaposlena pri informacijskem pooblaščencu kot svetovalka za mednarodne odnose. Zmerno optimistično zre v prihodnost in razlaga pripravo evropskega akta o umetni inteligenci, ki prinaša definicijo umetne inteligence in uporabo deli na kategorije glede na tveganja, ki jih uporabe prinašajo. Zapiski: Vprašaj podkast Odbita do bita! Odbita do bita: Drobni tisk tehnoloških podjetij, intro Odbita do bita: Drobni tisk tehnoloških podjetij, 1. del Odbita do bita: Drobni tisk tehnoloških podjetij, 2. del Uvodna stran - IPRS EU AI Act: first regulation on artificial intelligence | News | European Parliament Clearview AI - Wikipedia Paris 2024 Olympics: Concern over French plan for AI surveillance - BBC News Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Discordu. Dosegljiva sva na naslovu: odbita@rtvslo.si

Umetniški direktor Galerije Kapelica, zavoda za kulturo, umetnost in izobraževanje ter vodja Biotehne, platforme za umetniško raziskovanje živih sistemov.

“Etching stories of our souls” je slogan iza kog stoji Sofija Ružić poznatija kao Ruža, likovna i tattoo umetnica. Ružin prepoznatljiv stil i senzibilitet crteža najpre opisuje prirodu, ali zalazi i dosta dublje u svetove...