Podcasts about celju

Piše Marija Švajncer, bereta Mateja Perpar in Igor Velše. V pesniški zbirki Mariborska se Matej Krajnc vrača v otroštvo, ki ga je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja preživel v Celju. Spominja se selitve iz stare hiše, stikov s sorodniki, družbenega ozračja in raznovrstnih dogodkov. V spomin si prikliče dogajanje tedanjega časa, predmete, ki danes veljajo za starinske, na primer gramofon in kasetofon, ter osebnosti iz tistega obdobja. Popevkar Franjo Bobinac je postal gospodarstvenik, kot Tomaž Šalamun se je tudi avtor pesniške zbirke utrudil podobe svojega plemena. Naravnost izpiše svoj priimek in pove, da je Krajnc pri sedemnajstih letih postal kantavtor. V pesmih je začutiti nekaj nostalgije, vendar pa se avtor brani razčustvovanosti ter je kar nekajkrat tudi ironičen in duhovit. Spomine zapisuje v sklenjeni pesemski obliki ali kiticah, nekatere stihe zabeli s srbohrvaškimi in angleškimi izrazi in povedmi, ne brani se neposrednega, že kar vulgarnega izražanja. Čeprav si prizadeva, da bi bila žalost prikrita, je v teh spominih tudi drobec otožnosti in nežnosti. Bili so stari časi, živeli so ljudje, ki jim je bil naklonjen, zdaj pa je marsikaj drugače. Takrat se je z odraslimi odpravil tudi na pokopališče. Tam počivajo pesnikovi ljudje, tako pod zemljo kot ohranjeni v njegovi zavesti: »spoštuj te ki ležijo / spoštuj te ki spijo / spoštuj te ki trohnijo / spoštuj te ki strohnijo« V poeziji Mateja Krajnca so nanizani prizori iz preteklosti, vrstijo se podobe in asociacije, kar nekaj je refleksij. Pesnik se načrtno znajde tudi v nonsensu. Zaradi večje prepričljivosti in učinkovitejšega vplivanja na bralke in bralce ponavlja nekatere verze. V zadnji pesmi z naslovom Finale: Mariborska pravi, da ni od tukaj in ne bi bil rad od tukaj. Še rosno mlad je prišel od daleč in se, dokler se ni preselil v Ljubljano, ustalil v Celju. To pa je bilo tedaj mesto tovarn, industrijskih obratov in tovornjakov, takšno, da se pesnik ne more spomniti, da je v njem sijalo sonce. Bilo je mračno in brez prave svetlobe. Kakšna pa je prava svetloba? Pomisli, da bi bilo marsikaj mogoče preseči s poezijo. In res, verzi se porajajo s svetlikanjem, ritmom, notranjo vznemirljivostjo in igrivostjo. Pesnik s posebno občutljivostjo slika prizore iz starih časov in se vrača k tistemu, kar ga je zaznamovalo ali pa se ga je le dotaknilo in se samo kdaj pa kdaj spomni, kaj so hoteli od njega odrasli, kakšna glasba je plavala v zraku in kako je preživljal svoje dni, zdaj zagnano in vihravo, zdaj nekoliko zdolgočaseno. Bila je megla, mizar onstran ulice pa je, kot da ne bi mogel početi ničesar drugega, vohunil za udbo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je za obljubljeno deželo veljala Amerika. Treba bi si bilo priskrbeti karto in oditi tja, kjer se baje cedita med in mleko. Omenjene so tudi socialne razlike v lastni deželi: »sosedje se pretepajo za drobiž / malomeščani pa skrivajo limuzine«. Ljudje se spominjajo vojne in ohranjajo spoštovanje do padlih herojev. V megli hodijo mimo bunkerjev, nemih pričevalcev ogroženosti iz vojnih časov. Megla je resnična in hkrati simbol nečesa, česar si poet ne želi. Družina se je preselila iz stare hiše in domnevno na bolje, v novo hišo. Občina je v prejšnjo naselila druge ljudi. Naslov Mariborska nima ničesar opraviti z Mariborom, temveč je ena od celjskih ulic: »iz stare hiše v novo / isto mesto pa taka sprememba / tito, si to vedel / marx, si to predvidel / tam, kamor smo šli, / naj bi bilo svetleje / a še vedno crkujejo ulične luči V zbirki Mariborska ni ločil, enkrat pa sta zapisana oklepaj in vprašaj, ostalo je tudi nekaj vejic, pik in številk. Nekatere pesmi imajo naslove, v drugih je prvi verz napisan z večjimi črkami. Poudarki so vidni tako, da so navedeni v ležečem tisku, enkrat tudi v krepkem. V tistih časih je bilo slišati besede v popačeni nemščini, nekatere so zapisane v slengu in narečju. Matej Krajnc je mojster parafraziranja, duhovitih besednih iger ter postmodernističnega namigovanja na literarna in druga umetniška dela in popularno kulturo. Rad ima udarne skrajnosti, iznenada pa preseneti z verzi, v katere ujame posebno in zvenečo lepoto. Pesniška zbirka Mariborska je drugačna kot zbirka Josip Broz se je ustavil v Klanjškovi, ki je lani izšla pri isti založbi. V njej je bilo več ludizma, razbrzdanosti, občutka ogroženosti ter miselnega zrcaljenja politike in družbenega dogajanja. Zlasti občutka ogroženosti ni več. Pesnik sprejema svet tak, kakršen je, seveda pa je ta svet nekaj, kar je podano v njegovih pesmih. Omeniti velja, da si Matej Krajnc kot podpredsednik Društva slovenskih pisateljev prizadeva za položaj, uveljavitev in sprejemanje literature v družbi, kakršno si književno ustvarjanje v današnjih razburkanih časih zasluži. S predsednikom Marijem Čukom sta se domislila pogovorov z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci po vsej Sloveniji ter v skrbi za bralno kulturo in podobne vidike prisluhnila različnim pobudam. Naj s Kranjčevimi verzi zasijejo sončni žarki, ki jih je pesnik v meglenih časih tako zelo pogrešal.

Nagrado čuvaj/watchdog za prispevek k razvoju slovenskega novinarstva letos prejme Ervin Hladnik Milharčič. Kot je zapisala porota, so ga nagradili za desetletja vrhunskih reportaž, lucidnih kolumn, pronicljivih komentarjev, nepozabnih intervjujev in poročil o dogajanju doma in po svetu. Za izstopajoče novinarske dosežke je med drugimi nagrado dobil tudi naš dopisnik Boštjan Anžin, ki je v minulem letu posebej opozarjal na politične napetosti v Srbiji. V oddaji tudi o tem: - Bi lahko ZDA za dosego miru priznale ruski nadzor nad zasedenimi ozemlji v Ukrajini? - Papežev večdnevni obisk Bližnjega vzhoda v znamenju obsodb nasilja in pozivov k mirnemu sobivanju. - Po Mariboru in Ljubljani bodo praznične luči danes prižgali tudi v Celju.

FRIDAY HOUSE FM radio show

Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.

Poročali smo o težavah krajanov Slovenskih Konjic zaradi kamnoloma, širitvi zdravstvene postaje v občini Rače – Fram, gradnji nove telovadnice Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju, podelitvi certifikatov znamke Unesco biosferno območje Škocjanske jame, predbožični okrasitvi Arboretuma Volčji Potok in odkritju doprsnega kipa v Škofji Loki v spomin uršulinki Mariji Katarini Majhnič.

V Kočevju so sinoči pripravili posvet, ki ga je po nedavnem fizičnem napadu na dijaka tamkajšnje Gimnazije in srednje šole sklical predsednik sveta tega zavoda Damijan Lazar. Udeleženci posveta, sicer zaprtega za javnost, so razpravljali o rešitvah za zagotavljanje varnega okolja za dijake. V oddaji tudi o tem: - Ameriški predsednik Trump je podpisal zakonodajo, s katero se končuje najdaljše zaprtje vlade v ameriški zgodovini - Na slovensko pobudo je Unesco razglasil mednarodni dan jam in krasa. - V Ljubljani so uradno odprli 36-i mednarodni filmski festival Liffe, projekcije bodo še v Mariboru, Novem mestu in Celju.

V tokratni oddaji Drugi pogled predstavljamo zgodbo, ki povezuje korenine na Kitajskem, življenje v Sloveniji in strast do kulinarike. Nataša Rašl Šoster se je odpeljala v azijsko restavracijo Tao na Hudinji v Celju, v kateri se srečata kulinarika vzhoda in slovenska gostoljubnost. Njen sogovornik, lastnik restavracije, se je k nam preselil pred več kot dvajsetimi leti.

Pogled na domače odre je obetaven; v Mariboru bodo obeležili desetletnico prve celovečerne koreografije Edwarda Cluga Peer Gynt, ki je postala ena ključnih stvaritev sodobnega baleta na mednarodnem prizorišču, v Celju bo premiera ugledališčene poezije Ivana Cankarja Erotika v režiji Yulie Kristoforove, v SNG Nova Gorica pa gostuje Novosadsko gledališče s slovensko premiero avtorskega projekta 1981 v režiji Tomija Janežiča.

Na sejmu obrambne industrije SIDEC v Celju se je med svetovnimi orožarskimi velikani predstavila tudi vrsta slovenskih podjetij. Od kibernetskih vab do pametnih dronov in mobilnih bivalnih enot – slovenski inovatorji dokazujejo, da znajo tekmovati z najboljšimi. Njihove rešitve osvajajo svet, zdaj pa upajo, da jih bo prepoznala tudi slovenska vojska.

Na tokratnem zasedanju smo podrobno analizirali remi v Celju, razpredali o obeh trenerjih (Rieri in Bessoneju), se spraševali kaj Kojićeva poškodba pomeni za Matea Aćimovića, se zgražali nad izjavo predstavnika Športa Ljubljana in ugotavljali, da potrebujemo združenje prvoligašev. Za konec pa še ščepec hokeja in basketa.

V oddaji ste slišali vtise z jubileja posvečenih. Predstavili smo tudi seminar, ki ga bo v Domu sv. Jožef v Celju vodila strokovnjakinja za duhovno oskrbo v zdravstvu prof. dr. Anne Vanderhoeck z Univerze v Leuvnu.

V oddaji ste slišali vtise z jubileja posvečenih. Predstavili smo tudi seminar, ki ga bo v Domu sv. Jožef v Celju vodila strokovnjakinja za duhovno oskrbo v zdravstvu prof. dr. Anne Vanderhoeck z Univerze v Leuvnu.

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Darja Reichman je članica ansambla Prešernovega gledališča v Kranju. Na tem odru ustvarja že trideset let, pred tem je bila v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, igrala je v filmih, na televiziji, pogosto nastopa v literarnih oddajah in radijskih igrah našega radia. Prejela je več nagrad, omenimo nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Takrat je bilo v utemeljitvi nagrade zapisano, da je »Darja Reichman ustvarjalka izredno širokega igralskega razpona.« Lani je prejela Sterijevo nagrado za vlogi Maruše in Marte v uprizoritvi Deževen dan v Gurlitschu (gúrliču) v Novem Sadu, pa nagrado julija za igro v predstavi Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija in letos Borštnikovo nagrado za isto vlogo. Ta mesec je praznovala okrogli jubilej, zato ji posvečamo tokratno oddajo. Z Darjo Reichman se je pogovarjala Tadeja Krečič. Tehnična izvedba Vladimir Jovanovič, produkcija 2020.

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Lani največ kršitev na področju družinske medicine, pediatrije in psihiatrije. Marsikdo se znajde v labirintu slovenskega zdravstvenega sistema. Kadar ustrezne rešitve svojega problema ne najde, se po pomoč lahko obrne na enega od dvanajstih zastopnikov pacientovih pravic. Svoje pisarne imajo v Murski Soboti, Mariboru in Celju, v Ljubljani, Novem mestu in Kranju, v Kopru in v Novi Gorici. V Ravnah na Koroškem pa izbor zastopnika ravnokar poteka. Zastopnik pacientovih pravic za območje Ljubljane Marjan Sušelj je v svojem poročilu za leto 2024 zapisal, da je bilo lani največ kršitev na področju družinske medicine; sledita pediatrija in psihiatrija. Mnogi so mu poročali tudi o zapletenih in počasnih postopkih pri ugotavljanju invalidnosti, o zapletih pri uveljavljanju napotnic, o težavah s (pre)hitrim odpustom v domačo oskrbo. Ali imate tudi vi težave z zdravstvenimi storitvami?

15. septembra je grafik in slikar Karel Zelenko dopolnil sto let. Rodil se je v Celju. Leta 1949 je diplomiral na oddelku za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je končal še specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu in specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih po Belgiji, Franciji, Italiji in Nemčiji. Zelenko sodi med najuglednejše predstavnike ljubljanske grafične šole. Njegov likovni jezik se je zelo zgodaj izoblikoval in ostal ves čas nespremenjen. Izvor navdiha za izrazito figuralen motivni svet je realno življenje in izkustvo. Čeprav se je preizkušal v različnih medijih, ostajajo najbolj izrazite njegove črno bele jedkanice, v katerih govori samo črta. Vabimo vas, da ob stoti obletnici rojstva Karla Zelenka poslušate pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2002 posnela Vida Curk.

Tretji polčas je bil seveda spet nogometno obarvan, še posebej zaradi zadnjih mariborskih dogodkov na igrišču in ob njem. Pokomentirali smo tudi novo trenersko menjavo v Ljudskem vrtu in pogledali, kako se je Maribor kosal z vodilnim Celjem v 10. krogu državnega prvenstva.

Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Etnologinja in knjižničarka Jerneja Ferlež, avtorica vrste študij o bivalni kulturi in znamenitih mariborskih osebnostih 19. in 20. stoletja, se je z literaturo že spogledovala v knjigi Mariborska paralaksa, ki jo je napisala s Petrom Rezmanom. V desetih dneh, ki jih je kot gostja pisateljske rezidence prebila v Idriji, je naredila korak več in se še bolj sproščeno prepustila intuiciji in domišljiji. Idrija s svojo edinstveno rudarsko in kulturno tradicijo je bila izziv za odkrivanje in artikuliranje lastnega odnosa do posebnega okolja, v katerem se je znašla. Vnaprej ni vedela ničesar o ljudeh, ki jih je srečevala in se z mnogimi zbližala. Bilo je, kot da so samo čakali, da jih spravi v odnos s seboj, je zapisala ob slovesu. Uslužni arhivar, poštna uslužbenka, trgovka, knjižničarka, muzealki in še kdo so brez zadrege spregovorili, nekateri v narečju, tako da so se njihove besede, kot jih je začutila, pozibavale v mehkobi značilnih idrijskih samoglasnikov. Vsak po svoje so ji pomagali tkati zgodbe, v katerih so nastopali oni in njihovi predniki, še bolj navdihujoče pa so bile izpostavljene dobro stoletje stare fotografije mojstra Josipa Pelikana. Nekatere črno-bele upodobitve so delovale kot ilustracije k zgodbam, ki so jih spodbudile, druge so govorile same zase, tudi humorno in nekatere s kančkom erotike, ter razpirale krila domišljije. Vse – razen ene neznanega avtorja in druge s podpisom Marijane Pelikan – je med letom 1909 in sredo drugega desetletja 20. stoletja v Idriji posnel Josip Pelikan. V Trbižu rojenega mladeniča je fotografske obrti izučil domnevni oče Anton Schmeiler, s katerim si je v mestu uredil atelje. V njem je delal – ko ni bil v uniformi – do leta 1919, ko se mu je dokončno uprlo poitalijančevanje slovenske Idrije. Prodal je hišo in vse imetje razen fotografske opreme, ki jo je na skrivaj naložil na voz s konjsko vprego ter pod okriljem noči po gozdnih poteh pretihotapil v Jugoslavijo. Jerneja Ferlež je kajpada literarno oživila tudi to dramatično zgodbo – ter na koncu orisala še poznejše uspešno delovanje Josipa Pelikana z družino v Celju. Za njim so v idrijskih družinah, ne le najpremožnejših, ostali številni v fotografije ujeti spomini. Prevladujejo portreti meščanov in meščank, družin, otrok ter bolj zapetih kot šegavo razpoloženih druščin v prazničnih oblačilih. Avtorica je ob pogledu nanje nizala zgodbe, ki so se – ali bi se pred dobrim stoletjem lahko – zgodile. Ob duhoviti sodobni parafrazi Kosmačeve Poti v Tolmin predvsem resnejše zgodbe o bolj z razumom kot iz ljubezni sklenjenih porokah ter o stiskah deklet in žena, ki so zanosile, ne da bi imele v tesnem skupnem domovanju dveh ali treh generacij prostor za še eno dete. Toda ljudje, vajeni trdega življenja, niso moralizirali ali sanjarili o nedosegljivem. Hvaležni so bili za vse, kar so mogli obrniti na bolje. Jerneja Ferlež je v Idriji, hočeš nočeš, lovila tudi nevidne stopinje Franja Baša, še enega bližnjega človeka iz kroga utemeljiteljev slovenske etnologije. Bližnjega po stroki, čeprav je umrl leto, preden se je rodila, in zato, ker je postavil na noge muzejsko zbirko v njenem Mariboru. Njegova razprava Rudarska hiša v Idriji iz leta 1957, je dobila nove razsežnosti, ko je stala pred stavbami, ki jih je opisoval. V misli si je priklicala tudi hiše, ki so jih po Baševem času s prezidavami izmaličili ali podrli, a so se skozi posnetke, načrte ali pripovedi vrisale v njene predstave. Prebrala je, kod je hodil in kje, na primer, je stal, ko je skiciral neko podrobnost ali dajal napotke fotografu. Dokler se kot avtorica na vsem lepem ni zavedla, da je v Idrijo pravzaprav prišla zaradi svojih stopinj in pogledov, da mestece ni ne Baševo ne njeno in da je bil svoj čas tudi on le prišlek in zunanji opazovalec. Odložila je breme iskanja neulovljivega in nadaljevala po svoje – vedoč, da za dobro zgodbo ni pomembno le, kako in kaj se je – če se je – v resnici zgodilo.

Še nekateri vsebinsi poudarki oddaje: - V Murski Soboti so ob prenovljeni Noršinski ulici uredili tudi kolesarsko stezo. - V Mariboru so avtobusni vozni park povečali še za štiri električna vozila. - Na kruto usodo otrok s Petrička opominja nova spominska tabla v Celju. - Partnerski knjižnici iz Novega mesta in Karlovca spodbujata branje in kulturno povezovaje mladih z obeh strani Kolpe.

V tokratni oddaji boste najprej slišali pogovor z letošnjo Veronikino lavreatko Natalijo Milovanović. V torek so namreč na Starem gradu v Celju podelili Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklega leta. Odpravili se bomo tudi v Novo Gorico, kjer sta se včeraj začela 10. knjižni festival in sejem Mesto knjige. Letošnja tema festivala je MANIFEST, z njo pa obeležujejo 100. obletnico literarnega manifesta Mehanikom! Srečka Kosovela. V preteklih dneh sta se v Ljubljani mudili dve zanimivi avtorici, ukrajinska pisateljica in esejistka Tanja Maljarčúk ter palestinska kustosinja in pisateljica Rana Anani, v oddaji pa poročamo tudi o festivalu sodobne fotografije Foto Fest, razstavi Jerneja Forbicija ter novih knjigah Mohorjeve družbe.

Pred dnevi so v Celju pesnici Nataliji Milovanović podelili letošnjo Veronikino nagrado. Ob tej vsako leto podelijo tudi zlatnik poezije, priznanje za celoten pesniški opus in ustvarjalno obogatitev slovenskega jezika in kulture. Nagrado so letos posmrtno namenili pesniku, kritiku in novinarju Petru Kolšku, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 2019. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Najprej je bil profesor na srednji šoli, od leta 1987 pa je bil član kulturnega uredništva pri Delu. Peter Kolšek je izdal osem pesniških zbirk, nekaj kritiških in kolumnističnih knjig in več pesniških antologij. Leta 2011 je bil gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. Z njim se je pogovarjal Marjan Strojan.

V tokratni oddaji najprej malce več o dobitnici Veronikine nagrade Nataliji Milovanović, ki je sinoči na na Starem gradu v Celju prejela nagrado za zbirko Tuja mehkoba. Skočili bomo v Benetke, kjer svoja vrata odpira 82. Beneški filmski festival, v znamenju filma pa bodo v naslednjih dneh tudi Brežice – tam se obeta drugi festival evropskega filma Brežice.

Ostali poudarki: - V Šentjerneju z novo dvorano raste tudi upanje za obuditev ekipnih dvoranskih športov - V Ilirski Bistrici prenavljajo več objektov na železniški postajii - Obnov se veselijo v dveh pokrajinskih muzejih, v Mariboru obnove Loretanske kapele, v Celju pa stare grofije - Letošnje leto je naklonjeno čebuli in v Dornavi se veselijo 30. Lűkarskega praznika

Slovenski nogometni prvaki sezone niso začeli po željah. Po neprepričljivih predstavah v kvalifikacijah evropskih tekmovanj in visokem porazu proti Celju na derbiju državnega prvenstva, je vodstvo kluba odslovilo portugalskega stratega Simaa, danes pa že predstavilo novega trenerja.

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

⏰ Driiiiing! Ofsaaaajd! 422! Tukaj je, stisnila nekako čas, prejšnji teden nikakor ni šlo, zdaj pa, ker ste tako zelo, zelo, zelo želeli. Ker se je reees dosti dogajalo. Seveda se je. In čisto, čisto, čiiiisto na koncu Ofsajda - se zgodi kaj? Olimpija zamenja trenerja. Seveda ga. Itak. Ker Ofsajd pravilo. Ko mi snemamo, ni noben trener varen.

Sezona državnega prvenstva v kraljici športov se je prejšnji konec tedna nadaljevala v Celju. Tekme so zaznamovali napeti boji in športno slovo Maje Mihalinec Zidar. Atletinja, ki je uspešno nastopala v tekih na 100 in 200 metrov, je pred domačim občinstvom končala bogato kariero.

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali utrinke in posnetke s slovesnosti v Celju ob ustanovnem dnevu Province sv. Katarine Labouré – Jugovzhodna Evropa. Nova provinca usmiljenk vstopa v zgodovino pod Marijinim plaščem in s pogumom sv. Katarine, ki je ponižno sprejela Božje sporočilo. Pred dnevi je bila romarska sveta maša ob 190. obletnici rojstva Božje služabnice Magdalene Gornik na Gori nad Sodražico, ob tej priložnosti je postulator Franci Petrič spregovoril o nekaterih ozdravljenjih na njeno priprošnjo. Naša sogovornica je bila tudi Maja Zajec, ki skupaj z bolniško župnijo Ljubljana vabi na sveto mašo in peš romanje za bolne otroke, njihove družine in zdravstveno osebje na Brezje.

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste slišali utrinke in posnetke s slovesnosti v Celju ob ustanovnem dnevu Province sv. Katarine Labouré – Jugovzhodna Evropa. Nova provinca usmiljenk vstopa v zgodovino pod Marijinim plaščem in s pogumom sv. Katarine, ki je ponižno sprejela Božje sporočilo. Pred dnevi je bila romarska sveta maša ob 190. obletnici rojstva Božje služabnice Magdalene Gornik na Gori nad Sodražico, ob tej priložnosti je postulator Franci Petrič spregovoril o nekaterih ozdravljenjih na njeno priprošnjo. Naša sogovornica je bila tudi Maja Zajec, ki skupaj z bolniško župnijo Ljubljana vabi na sveto mašo in peš romanje za bolne otroke, njihove družine in zdravstveno osebje na Brezje.

Kolesarska karavana na dirki po Franciji se je včeraj pomerila na ravninski etapi, današnja 18. pa bo prva v Alpah. Na vzponu na prelaz Loze je pričakovati nov srdit boj za rumeno majico in skupno zmago na Touru. Posvetimo se še kvalifikacijam evropskih klubskih tekmovanj v nogometu. Po Olimpiji, Celju in Kopru bodo evropsko sezono nocoj začeli tudi nogometaši Maribora, ki jih v drugem krogu tekmovanja čaka madžarsko moštvo iz Paksa.

Kolesarska karavana na dirki po Franciji se je včeraj pomerila na ravninski etapi, današnja 18. pa bo prva v Alpah. Na vzponu na prelaz Loze je pričakovati nov srdit boj za rumeno majico in skupno zmago na Touru. Posvetimo se še kvalifikacijam evropskih klubskih tekmovanj v nogometu. Po Olimpiji, Celju in Kopru bodo evropsko sezono nocoj začeli tudi nogometaši Maribora, ki jih v drugem krogu tekmovanja čaka madžarsko moštvo iz Paksa.

Začela se je 35. sezona slovenskega nogometnega prvenstva. Maribor je z 1:2 kloni proti Celju, branilci naslova iz Ljubljane so dosegli minimalno zmago proti Muri. Aluminij je povratek v elitno druščino začinil s 3 točkami proti Radomljam, Primorje je s 3 proti 2 ugnalo Domžale, Koper pa Bravo z 2 proti 1. V Tretjem polčasu sta uvod v novo žogobrcasko sezono popestrila nogometna komentatorja Matic Burazer ( Sportklub) in Dejan Mitrović (Ekipa).

Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika in kulture, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005, letos posthumno prejme Peter Kolšek. Konec julija in začetek avgusta bosta Nova Gorica in Gorica v znamenju čezmejnega festivala Glasbe sveta/Musiche dal mondo 2025.

Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika in kulture, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005, letos posthumno prejme Peter Kolšek. Konec julija in začetek avgusta bosta Nova Gorica in Gorica v znamenju čezmejnega festivala Glasbe sveta/Musiche dal mondo 2025.

Mariborska policija je zadnji majski torek ob stanovanjski hiši našla negibno starejšo žensko, ob kateri so bili trije psi, in ugotovili, da je umrla zaradi ugriza enega od njih. Štiri leta prej je v Mengšu zaradi ugriza privezanega psa umrla 8 letnica, še 4 leta prej je ob napadu treh psov umrla starejša ženska v Črnomlju, zdaj že davnega leta 2010 pa je več bulmastifov do smrti pogrizlo svojega lastnika. To je najbolj črna statistika zadnjih 15. let, povezana s smrtmi zaradi napadov psov v Sloveniji. V Sloveniji imamo sicer kot nevarne opredeljenih 1773 psov, pristojne službe pa zadnja leta potrdijo med 110 in 160 ugrizov psov letno. Kaj se zgodi, da hišni ljubljenček postane nevaren drugim psom in ljudem? Kako lahko to preprečimo? Ali je ena od rešitev obvezno šolanje vseh psov, morda le potencialno nevarnih?Foto: Pitbul na razstavi psov v Celju leta 2010, BoBo

SMS6 in letni koncert APZ Tone TomšičSo trije dogodki, ki smo jih postavili v središče današnje oddaje. Bili smo tudi na glasbeno-performativnem projektu z naslovom The eternal now in predstavitvi monografije o Lucijanu Mariji Škerjancu. Tukaj sta še vabili: na uvodna koncerta ciklov Plečnik in a cappella v Ljubljani ter Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju.

Sedmim glasbenim dogodkom se bomo posvetili ta teden v Glasbenem utripu, poslušali bomo veliko vokalne glasbe, ki je zvenela v zadnjih dneh. Posvetili se bomo koncertu cikla VIP Slovenske filharmonije (deli Arva Pärta in Wolfganga Amadeusa Mozarta), 130-letnici organiziranega zborovskega petja v Divači in večeru Sakralnega abonmaja (orgle, orglice in glas), omenili pa bomo tudi dve operi, ki jih uprizarjajo na drugi strani državne meje, tržaškega Rigoletta ter graški Sen kresne noči. Začenjamo sicer z baletom Pastorala Thierryja Malandaina in koncertom tria Prometej, končujemo pa s festivalom Prisluhi v Mestnem gozdu, ki se v Celju začne to nedeljo.

Na 204. zasedanju sta se nam pri seciranju dveh tekem v Celju pridružila naša cenjena zunanja sodelavca Boštjan Videmšek in Žiga X Gombač, ki sta z nami delila svoja lucidna opažanja o tem zanimivem dvojnem dvoboju. Posvetili smo veliko prostora Raulu, Silvi, Sanchezu, Matku in seveda Rieri, ki je spet blestel z bizarnimi izjavami. O njegovem mnogo predolgem intervjuju po tekmi je Boštjan Videmšek povedal: »Dvajset minut, če pretiravam, posvečenih Rieri s strani komercialne športne televizije, se mi zdi žurnalističen zločin in totalna nepoštenost do jedra slovenskega nogometa. Pogovarjali so se s človekom (in na ta način omejili prostor vsem drugim), ki je s svojim klubom na četrtem mestu v globokem dvoštevilčnem zaostanku za nami in s človekom, ki nas v štirih prvenstvenih tekmah ni uspel premagati.«Proti koncu je Rok izživel svojega notranjega računovodjo in se posvetil financam Olimpije in Celja, ki so bile pred kratkim javno objavljene.Za konec pa še hokej! Olimpija je državni prvak!

⏰ Ofsaaaajd! Žiga tako not padel, da sva še Ofsajd kresnila po Zicu. In to na dan Zemlje. In na dan, no, tri dni po dnevu Damjana Boharja. Nazaj je, kaj pa razpon! Pa o Celju, jasno, ki ima svojo pesem, ker ja. V kakšni formi pa je Žiga Kos!

Začenjajo se velikonočni prazniki, zato bomo v oddaji Radio Ga Ga − Nova generacija seveda v živo spremljali praznično duhovno misel, ki jo bosta nadškofa Kramberger in Stres darovala pred sodiščem v Celju, kjer strankarski verniki čakajo na izrek sodbe mučeniku Janezu. Medtem bo v Ljubljani Robert Golob prek svoje nove platforme Golob'n'b sprejemal ponudbe za turistične destinacije v zameno za državne službe. Vesna Milek bo v svoji oddaji gostila Zorana Jankovića, ki se bo poleg obtožb o zastrupljanju vode in podpori Vučiću moral soočiti tudi s svojim nekdanjim prijateljem Zoranom Predinom. Kako se bo končal zmenek med Urškino kobilo Jenny in Kanglerjevim Rožmarinom, kaj svetujeta šnopsfluenserja Martelanc in Serpentinšek, kdo so članice slovenske ženske odprave v vesolje in verjetno še kaj izveste v petek dopoldan na Prvem.

⏰ Ofsaaaajd! Sva počakala še domžalski obračun in dočakali smo ... Poker. Ja, mlinarjev. Takšna je ta naša fuzbalska liga. Kaj bo najprej odločeno, kaj zadnje? Stručko, eden in edini, Žiga. Jaša se še kar lovi in lovi, malo tudi doni, lokacije sem in tja, ampak furava, kar je bistveno. Na koncu bova midva en tak, e, Bravo ;) Bi pa morda bila spet kdaj, e, Celje ;)

Poročamo o prvi izvedbi nove opere z naslovom Sopra lo amore Tomaža Sveteta, 5. koncertu letošnje sezone cikla Filharmonični klasični koncerti, ki je bil v znamenju glasbe Črta Sojarja Voglarja in predvsem Johannesa Brahmsa, 5. koncertu Pretežno vokalnega cikla, ki ga je pod naslovom Mistično zapolnila glasba Arva Pärta, Damijana Močnika in Johanna Sebastiana Bacha, plesni predstavi Prometej Nastje Bremec Rynia, Michala Rynie in MN Dance Company, ki je januarja letos doživela premiero v SNG Nova Gorica, prejšnjo sredo pa so jo uprizorili še v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ter napovedujemo Janus festival - festival nove glasbe, ki se v Celju začenja 10. aprila.

⏰ Ofsaaajd 407! U-bam-bom! Nazaj je 1. SNL in kako sva pa zaštartala. Ne vem, če mi ni glas nekje vmes šel. Od smeha in kvalitete, haha. Taki Ofsajd, da sva posnela potem še Ofsajd: Zic. O NK Mariboru bova imela spin-off, ker je Žiga Kos tako faking zagret. Ampak jedro pa je walda naš in vaš Ofsajd! Kako pa je fajn, ko je spet fuzbal, ne?

Tokrat predstavljamo novo kantato Tadeje Vulc Noetove noči, ki so jo po premieri na Koroškem izvedli v Mariboru. V Kopru so se s koncertom poklonili spominu na skladatelja in etnomuzikologa Pavleta Merkuja, v Celju pa so v Narodnem domu zveneli kvinteti za klarinet in godala. Ogledali smo si tudi dve novosti na tujih opernih odrih, v Gradcu so uprizorili Berliozove Trojance, v Trstu pa Mozartovo opero Beg iz Seraja

Gost oddaje je vrhunski džezovski glasbenik in predavatelj na Stony Brook University v New Yorku Žan Tetičkovič, ki ga čez lužo poznajo pod umetniškim imenom Jean John. Za krajši klepet smo ga ujeli med aktualno slovensko turnejo, na kateri se bo med drugim predstavil v Domžalah, Izoli, Celju in v svojem rojstnem kraju na Ptuju. V intervjuju pripoveduje o tempu in zvenu mesta, ki nikoli ne spi, ter tem, kako dišita slovenski in newyorški zrak.

⏰ Driiiiiiiiiing! Aaaa! Oddaja, kjer Žiga skoraj sproži Jaši hercinfarkt. Ker penal vseh penalov. Za še več smeha, analiz, pravilnih in nepravilnih ugibanj. Kaj pa 14. krog, kaj pa Domžale - Primorje, kako je Žiga grizel nohte. Pa, jasno, velika tekma v Celju, kjer je padlo toliko ofsajd nagrad, da ... Pa še Matija Orbanić eno pobaše! Aja, za 400. oddajo, ki se bliža, je želja - Albert Riera. Nujno!