POPULARITY
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Se bo v Celju na lokalnih volitvah to jesen ponovila županska tekma med Matijo Kovačem in Bojanom Šrotom? - Stiske prosilcev za humanitarno pomoč se zaradi draginje še poglabljajo. - Nevladniki s prijavo zaradi suma nezakonitega ravnanja z gradbenimi odpadki in materiali pri nastajajočem Parku urbanih športov v Krškem. - Dinozavrom pod Bledom so znova šteti dnevi.
Papež v molitvenem namenu za junij: Da bi bil šport orodje miru, srečanja in dialoga.Okraske za božično drevo na Trgu sv. Petra bodo letos izdelali italijanski otroci, ki se zdravijo na onkoloških oddelkih.Predstavitev knjige in predavanje o filmih o sv. Frančišku.Molitev za bolnike z rakom pri kapucinih v Celju.
V okviru priprav na izgradnjo dveh novih objektov za energijsko izrabo komunalnih odpadkov v Ljubljani in Mariboru ter ob nadaljevanju obstoječe energijske izrabe odpadkov v Celju, je v Kinu Šiška v Ljubljani potekal posvet Odpadki, energija in zrak; kako tri mesta rešujemo skupen izziv, ki je naslovil enega ključnih razvojnih in okoljskih izzivov sodobne družbe - ravnanje z nereciklabilnim delom odpadkov in njihovim vključevanjem v energetsko izrabo.
Rojaki s Švedske so imeli tradicionalno binkoštno romanje v Vadsteno. Več o tem sta nam povedala slovenski župnik Zvone Podvinski in Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. V Buenos Airesu v Argentini so praznovali že 71. Slovenski dan in sicer je bilo praznovanje združeno s 66. obletnico Slovenskega doma San Martin. Naš sogovornik je bil predsednik tega krajevnega doma Marjan Boltežar [od 19:36 naprej]. Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi pa znova prihaja v Slovenijo. Avgusta bo imela koncerte na Ptuju, v Tržiču in v Celju. V studiu se nam je pridružila Sabina Jevnišek Sečnik [od 33:21 naprej].
Kako je na naročilo Mustanga GTD reagirala njegova mama? Kako in kje je pustil svoj prvi digitalni odtis? Je res pomagal oblikovati linijo Gorenje aparatov, ki je osvojila nagrado Red Dot Award? Z Rokom smo se usedli sredi vrveža Auto Motor Showa v Celju in izvedeli, kaj ga poganja ter od kje bencin v njegovi krvi. Dedek je kriv. Poslušaj dobro uro podcasta s človekom, ki premika meje lastnih pričakovanj in uspehov tako dolgo, da prihajajoč Ford Mustang GTD bržkone sploh ne bo njegov vrhunec njegove bodoče avtomobilske zbirke..Zapiski:Rok Kostanjšek Instagramhttps://www.instagram.com/kostanjsekrok?igsh=a3NzeHJvNnBxMXhoRok Kostanjšek YouTubehttps://youtube.com/@kostanjsekrok?si=MQhyAS4vGZ_Uyb3_Rok Kostanjšek TikTokhttps://www.tiktok.com/@kostanjsekrok?_r=1&_t=ZN-96iIkUKo7R0Auto Motor Show Slovenija Instagramhttps://www.instagram.com/ams_slovenija?igsh=am4xZmttZDV0a3No.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2PODPRI ATMOSFERCE - https://app.vibeit.co/en/atmosferciPODPRI KOMOTAR MINUTO - http://shop.komotarminuta.com/enJURE GREGORČIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/jure_gregorcic/CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - https://www.instagram.com/komotar_minuta/SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/
Tokrat smo bili končno spet enkrat v popolni postavi in imeli smo veliko »štofa« za debato! Polna skleda mladih debitantov proti Radomljam, od 19-letnega Jana Jurgeca, ki je začel v prvi postavi do komaj 16-letnega Fabijana Lunguja. Zmaga in zagotovljeno četrto mesto. Slovo Agustina Doffa in Ahmeta Muhamedbegovića. Finale pokala v Celju med Brinjem in Aluminijem. Nova pravila U21. In za konec še sodniška smešnica v ABA ligi (kot vedno).
Drugi poudarki oddaje: - Za direktorja socialnovarstvenega zavoda Hrastovec se bo potegovalo 5 kandidatov. - Izteka se rok za prijavo na razpis za sofinanciranje urbane opreme v starem mestnem jedru Kopra. - S prenovo Natalijine hiše v Štanjelu je Ferrarijev vrt dobil vstopno mesto, domačini pa prostor za druženje. - Bodo sredoišče Murske Sobote zaprli za promet?
Leta 1982 je na pobudo slovenskega plesalca, koreografa, zdravnika in publicista dr. Henrika Neubauerja, Plesni odbor Mednarodnega gledališkega inštituta razglasil mednarodni dan plesa, ki ga vsako leto obeležujemo 29. aprila. Ob mednarodnem dnevu plesa se je Slovenija tudi tokrat ponovno spremenila v plesno prizorišče: v Ljubljani, Celju, Škofji Loki in Novi Gorici se je prvič odvil bienalni festival plesa v javnem prostoru z naslovom Ples za vse, ki povezuje različne ljubitelje plesa. Dogajanje v Ljubljani se je zaradi dežja z ulic in parkov preselilo v Narodno in Moderno galerijo. A praznik plesa se je kljub temu izkazal za imeniten dogodek, ki ga je za tokratno Nedeljsko reportažo obiskal Miha Žorž
Ime tedna je postala Špela Pungaršek, biologinja in vodja Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, ki letos praznuje 100 let od ustanovitve. V njem uspeva okoli 700 rastlinskih vrst, med njimi številne redke, ogrožene in zavarovane. Od leta 1951 je zavarovan kot spomenik oblikovane narave, uvrščen pa je tudi med naravne vrednote Slovenije. Deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kjer so ob obletnici pripravili razstavo Juliana – cvetoča učilnica narave. Kandidatki sta bili tudi: Aleksandra Česen, nogometna sodnica, ki je postala prva glavna sodnica v slovenski moški prvi ligi. Kot mednarodna sodnica je leta 2021 debitirala v drugi slovenski moški ligi, prelomni trenutek pa je bila tekma 32. kroga državnega prvenstva, ko je kot glavna sodnica vodila tekmo s sodniško ekipo. Leta 2014 je bila uvrščena na mednarodno listo FIFA kot druga slovenska sodnica v zgodovini, od takrat pa sodi na tekmah domačih in mednarodnih tekmovanj. Teja Reba, predsednica Društva za sodobni ples Slovenije in umetniška vodja prvega bienalnega festivala v javnem prostoru Ples za vse, ki je ob mednarodnem dnevu plesa potekal v Ljubljani, Škofji Loki, Celju in Novi Gorici. Kljub dežju je festival povezal profesionalne plesalce in ljubitelje plesa ter za en dan plesno oživil mesta, ob tem pa izpostavil, da je ples tudi orodje za razumevanje sveta in grajenje boljših medčloveških odnosov.
Poročali smo o delovanju sežigalnice v Celju, oživitvi Bitnerjeve hiše v Lovrencu na Pohorju, vse bolj čisti Ljubljanici in dopustovanju na turističnih kmetijah.
V tokratni epizodi smo se poslovili od Dragana Popadića, pojambrali o brezvezni predstavi v Celju, po angleškem vzoru postavili teorijo, da naslov Celja »ne šteje zares«, rekli »adeus« Diogu Pintu, razpravljali o usodi pravila, da mora igrati vsaj en igralec U21 in točili solze zaradi poškodbe Nemanje Motike. Žakijev »kutak za hokejski trenutak« pa je prinesel nekaj več vedrine. In basketaši so porazili Igokeo!
Ime tedna je postala Katja Felle, vizualna umetnica in idejna vodja izvirnega medgeneracijskega projekta Ustavi – zašij – ponastavi, v okviru katerega so članice Koroškega medgeneracijskega centra od leta 2015 šivale gobelin, velik dva krat tri metre. Gobelin z motivom živih barv, povzetim po posnetku ekranske motnje na televiziji, za katerega je umetnica izbrala staro rokodelsko tehniko vezenja, je na koncu zahteval več kot 11.700 ur šivanja, tri milijone vbodov in več kot 15 kilometrov preje. Kandidati so bili tudi: David Preložnik in Nenad Firšt, glavni koordinator in umetniški vodja najstarejšega in najpomembnejšega mednarodnega tekmovanja mladinskih pevskih zborov v Sloveniji – Mladinskega pevskega festivala v Celju, ki z bogatim sporedom in vodilom »petje kot sila povezovanja« praznuje 80 let. Jubilej spremljajo znanstvena monografija, dokumentarni film in pregledna razstava, Celje pa se z Mladinskim pevskim festivalom uvršča na glasbeni zemljevid pevskih prestolnic Slovenije, Evrope in sveta. Tomi Janežič, gledališki režiser, ki je z avtorskim projektom – predstavo 1973 – na 56. Tednu slovenske drame prejel tako Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo festivala kot tudi nagrado občinstva. Predstava je nastala v koprodukciji SNG Nova Gorica in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica – Gorizia in je del širšega projekta Dodekalogija, celoletnega gledališkega omnibusa, sestavljenega iz dvanajstih predstav (1972–1983). Nedavno mu je Združenje dramskih umetnikov Srbije za režijo avtorske predstave 1981 namenilo tudi nagrado Bojana Stupice za leto 2025.
Novi predsednik državnega zbora je postal predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović.Pred Državnim zborom v času razprave in glasovanja potekal protikorupcijski shod z Alešem Primcem.Mladim prevzemnikom kmetij 15 milijonov evrov zagonske pomoči evropskih nepovratnih sredstev.Končana prva fazo za podelitev koncesij za sežiganje komunalnih odpadkov: prijavili so se v Mariboru, Celju in Ljubljani.Jutrišnja pogajanja med Združenimi državami Amerike in Iranom ostajajo negotova.V Ukrajini naj bi jutri začelo veljati premirje ob pravoslavni veliki noči.Vreme: Jutri se bo zjasnilo, čakajo nas prijetne temperature, z njimi tudi sušne razmere.
Še drugi poudarki iz oddaje: - V Podčetrtku odprli prenovljeno zdravstveno postajo. - V Sežani hitijo s pripravo dokumentacije za nov satelitski urgentni center. - Zaradi graditve mostu na Polulah zastoji v Celju. - Goste na Idrijsko vabijo tudi znamenitosti z Unescovega seznama.
V tokratni oddaji govorimo o koncertu iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije, koncertu iz cikla Harmonia concertans – Stara glasba na novem trgu in festivalu Mladinski pevski festival Celje, ki se je prejšnji torek, 31. marca, pričel v Celju.
V Sežani že leto dni po zadnji podražitvi. Drugi poudarki: - V projekt Severnojadranske vodikove doline vključena tudi Ilirska Bistrica. Kako ji bo uspelo pri energetski oskrbi in česa se lahko nauči? - Kmalu obnova ceste med Vodicami in Mostami. - Murskosoboški otroci vedo, da je odpadno lahko uporabno. Kaj so ustvarili iz odpadnih telefonov? - Mladinski pevski festival v Celju praznuje že 80 let.
Urbane zelene površine postajajo vse bolj pomembne, še zlasti ko gre za takoimenovane mestne gozdove. Eden takih zelo uspešnih projektov je celjski mestni gozd. To je največji javni zeleni prostor v Celju. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji.
Vstopamo v Teden družine.Praznovanje sv. Jožefa v Celju.Kardinal Mathieu zaradi varnostnih razmer zapustil Iran.Islandski katoliški duhovnik tarča kritik zaradi besed o homoseksualnih osebah.
In zdaj nekaj povsem drugačnega. Sicer gremo v središče Ljubljane, a po drugačnih opravkih, kot bi se pričakovalo. Središče Ljubljane – ta antični pojem, kjer se je vsa moč, vpliv in usodnost naroda skoncentrirala na enem kvadratnem kilometru – je bilo v preteklem tednu prizorišče tudi nekoliko drugačne drame. Drame v prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Hočemo povedati, da so ob običajnem naboru tamkajšnjih in javnosti znanih sociopatov na sceno stopili tudi tisti manj izpostavljeni. Kot zdaj že nekaj mesecev, se obnova ljubljanske Drame in z njo kulturnega hrama vseh Slovencev, ne začne zaradi nasprotovanja sosedov. »Nasprotovanje sosedov« je po dnevnih pozdravih najbolj uporabljana besedna zveza v Sloveniji, in tokrat se širi po ulicah z mitskimi imeni, ki obkrožajo Dramo. Zgodba je sila enostavna. Obnova bi bila seveda hrupna, prašna, prostorsko potratna, zmotila bi mir in parkirišča stanovalcev tam ene ulice in tam ene bajte. Če ne moreš zmotiti miru sosedov v Halozah, kako so investitorji pričakovali, da bodo lahko zmotili mir stanovalcev v središču Ljubljane? Sploh po fiasku z obnovo Plečnikovega stadiona. Kakorkoli; obe strani javkata v javnosti. Tako stanovalci kot umetniki oziroma dramski igralci, ki zmrzujejo in se gredo gledališče v nekem skladišču. In ko razumni prebere vse javne nastope, oziroma sporočila za javnost, ki jih obe strani plasirata v medije, je jasno predvsem eno. V tisti ogroženi hiši, primerno se imenuje Nemška hiša in je elitna lokacija sredi elitnih lokacij, stanuje kar nekaj odvetnikov. Ali pa premožnežev, ki si lahko privoščijo dobre odvetnike. Čeprav bi bilo čudno, ako bi na elitni lokaciji v središču Ljubljane ne živela manjša komuna juristov. Kajti jezik, ki ga uporabljajo stanovalci med blokiranjem začetka graditve, je vrhunsko pravniški. Suh. Zakoni in dejstva in pravice in tako naprej in tako nazaj. Tako je izjava dramskih umetnikov v primerjavi s sporočilom stanovalcev eno samo jamranje in pozivanje na nekakšne nepravne, humanistične in občečloveške kategorije. Jasno, da v skromni radijski oddaji ne moremo biti razsodniki in da zaradi spora med umetniki in odvetniki ne moremo fabricirati globljih razmislekov – poskusimo pa vseeno lahko! Osrednje vprašanje današnje analize je: »Koliko naj bo v družbi odvetnikov in koliko naj bo umetnikov?« Kakšno naj bo razmerje med njimi? Na prvi pogled bi rekli, da gre za dve kategoriji, ali poklica, ali stanja duha, ki si ne bi mogla biti bolj vsaksebi. Pa nič ni dlje od resnice. Oboji živijo v zablodi. Umetniki v zablodi, da lahko z umetnostjo izboljšajo družbo, odvetniki v zablodi, da je mogoče družbo izboljšati s pravom. Kot smo se naučili, je družbo mogoče izboljšati s prisluhi, a o tem kdaj drugič. Najbolj preprosto bi bilo, če bi imeli v družbi enega umetnika na enega odvetnika. Ampak to se ne zdi realno, ker bi imeli v Drami potem same monodrame, en odvetnik pa je kljub temu sposoben preprečiti zaprtje ulice. Bolj razumno se zdi, da bi imeli na enega odvetnika deset umetnikov, a to bi nas popeljalo na pot brezzakonja, kjer bi hipiji zganjali gledališče v parkih in na rečnih bregovih, družba kot organizem, ki ga skupaj drži zakonodaja, pa bi razpadala. Tako smo po preučitvi dejstev in pregledu evidenc tako odvetniške zbornice kot združenja dramskih igralcev prišli na plano s številko: trije umetniki na enega odvetnika. Trideset umetnikov na deset odvetnikov. Tristo umetnikov na sto odvetnikov, tri tisoč umetnikov na tisoč odvetnikov. Ta številka se nam zdi umetniško-odvetniški zlati rez slovenske družbe in predlagamo, da se je v prihodnje držimo, pa bomo lahko obnavljali gledališča, sploh pa bomo lahko uveljavljali pravila pravne države. Obstaja pa problem, da razmerje tri proti ena deluje zgolj in le v središču Ljubljane. Če pogledamo razmerje recimo v Celju, kjer sicer imajo tako odvetnike kot umetnike, je to drugačno, da ne govorimo o slovenskem podeželju, kjer ni niti umetnikov niti odvetnikov. Je pa res, da je obnova kulturne infrastrukture na podeželju tako redka, da se celo najbolj nestrpni sosedje nimajo priložnosti pritožiti. Kaj šele najeti odvetnika. Kako se bo končal spor, oziroma kdaj se bo začela obnova Drame? Država, ki je vsaj za zdaj na strani umetnikov in ne odvetnikov, grozi z nekakšnimi razlastninjenji; ta bo verjetno morala sprovesti slovenska vojska, pa še to bo težko, kajti kot vemo, je odvetniško pero ostrejše od meča. Obstaja pa še ena možnost Pozivamo igralce ljubljanske Drame, da na javnem prostoru med Gregorčičevo in Gradiščem postavijo oder na prostem in brezplačno širnemu slovenskemu občinstvu v slogu partizanskega gledališča odigrajo dve predstavi … Prvi večer Brechtovo Malomeščansko svatbo, da se spomnimo, kako zelo zlagan je lokalni hohštapleraj, drugi večer Cankarjev Za narodov blagor. Da se spomnimo, kaj je to nacionalni interes.
Drugi poudarki oddaje: - Starši osnovnošolcev v Pirničah so dali pobudo za preživljanje otroštva brez pametnih telefonov. - Podjetniški inkubator v Krškem bodo v prihodnjih dveh letih nadgradili s proizvodnimi prostori. - V Galeriji Magistrat v ptujski mestni hiši svoje skrite zaklade razstavljajo uporabniki Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo doktorja Marijana Borštnarja Dornava. - Po desetletnem zatišju bodo v Celju znova odmevali ritmi džeza.
Poročali smo o dobrem poslovanju in načrtih Kmetijske zadruge Trebnje, možnostih za izboljšanje prometne varnosti v Posavju in Zasavju, logoterapevtskem simpoziju v domu sv. Jožefa v Celju, razglasitvi dela koprskega pokopališča za kulturni spomenik lokalnega pomena in novem hotelu ter vetrovniku v Žirovnici.
Slovenska ženska rokometna reprezentanca se je v Celju pomerila z Nemčijo, ki je sedanja svetovna podprvakinja. Slišali boste lahko odzive po tekmi v dvorani Golovec in pred gostovanjem v Nemčiji, ki slovenske rokometašice še čaka v tem tednu.
Od najobsežnejših poplav v zgodovini Slovenije je minilo dve leti in pol, največ škode so takrat utrpeli ljudje ob reki Savinji ter njenih pritokih. Da se katastrofa ne bi ponovila, je država med drugim konec prejšnjega leta javno razgrnila težko pričakovani Državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Finančna ocena ukrepov iz načrta je 490 milijonov evrov. A nekateri lokalni kmetje, pa tudi drugi prebivalci, z dokumentom niso zadovoljni. Kamen spotike so predvsem načrtovani suhi zadrževalniki; opozarjajo, da bodo zaradi njih izgubili več hektarjev najrodovitnejše zemlje, poplavna varnost se po njihovem ne bo povečala, ampak celo poslabšala, nekateri pogrešajo tudi več sonaravnih rešitev. Kako zaščititi kraje v porečju Savinje, kako na nasprotovanja in pomisleke odgovarjajo pristojni in kako se država loteva protipoplavnih ukrepov tudi v Zgornji Savinjski dolini ter v spodnjem toku pri Celju in Laškem, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje so: Sergej Hiti, vodja projekta priprave DPN-ja za Spodnjo Savinjsko dolino z Ljubljanskega urbanističnega zavoda; dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu za naravne vire in prostor; Alenka Zupančič, direktorica urada za planiranje in načrtovanje na direkciji za vode; Rok Sedminek, predstavnik kmetov Spodnje Savinjske doline; ddr. Ana Vovk, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru.
Kulturo v veliki meri kroji tudi kulturna politika, zato smo dan po kulturnem prazniku pripravili pogovor s predstavniki parlamentarnih strank. V pogovoru sodelujejo Asta Vrečko (Levica/Vesna), Ignacija Fridl Jarc (Slovenska demokratska stranka), Dejan Prešiček (Socialni demokrati), Aleš Novak (Demokrati Anžeta Logarja), Sara Žibrat (Gibanje Svoboda), Iva Dimic (NSi/SLS/Fokus Marka Lotriča), Mitja Bervar (Prerod), Arne Jakob Zakrajšek (Mi, socialisti). Kako razrešiti gordijski vozel prenove ljubljanske Drame? Napoveduje se še en referendum na področju kulture – v Celju so začeli zbirati podpise za razpis lokalnega referenduma o zavodu za sodobni ples. Medtem ko pada bralna pismenost med najstniki, šolske knjižnice nimajo zagotovljenega dotoka kakovostnih knjig. Kakšna bo v prihodnje podpora na področju filma? In med drugim tudi o Zasukovi minimalki, uredbi o minimalnem plačilu samostojnih delavcev v kulturi, ki je ne upoštevajo vse ustanove. Foto: Gregor Podlogar/RTV SLO.
Da je spoštovanje načel pravne države nujno, se strinjajo tako premier Robert Golob kot predstavniki večine opozicijskih strank, ki smo jih gostili v včerajšnjem Studiu ob 17-ih. Nihče ne predlaga ukinitve Komisije za preprečevanje korupcije, večina opozicije pa bi ji podelila dodatna pooblastila, saj korupcijo vidijo kot eno večjih težav države. Druge teme: - Z imenovanjem Primoža Dolenca na čelo Banke Slovenije naša država vendarle pridobiva glasovalne pravice v svetu Evropske centralne banke. - Pred za danes napovedanimi tristranskimi pogovori med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami veliko previdnosti in zadržanosti. - Resnobnost današnjega časa bodo v Celju prekinili že 34-i Dnevi komedije.
Če se ne bomo smejali, bomo znoreli. Te besede ameriškega pesnika Roberta Frosta je ponovil Nebojša Pop Tasić, selektor tokratnih Dnevov komedije v Celju, ki prinašajo pester razpon različnih komedij. Predstavljamo tudi razstavo Čivki iz preteklosti, ki na ogled postavlja več kot 110 izvirnih arheoloških predmetov. Na ogled je v Galeriji Cankarjevega doma, nastala pa je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije ter drugimi partnerji. Prvič je bila predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu in je prejela tudi Valvasorjevo odličje.
O čem se je papež pogovarjal s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo?Papež pri kosilu presenetil škofe iz PerujeJutri v Celju duhovna obnova ob jubileju 800-letnice smrti sv. Frančiška AsiškegaŠkofijska klasična gimnazija vabi na dan odprtih vratCerkev v Feldkirchnu na avstrijskem Koroškem znova tarča vandalizma.
Papež sprejel sodnike Rimske roteŠkof Jamnik sodelavcem katoliških medijev poslal pismo zahvale150 let Župnije Sv. Helena - DolskoIzobraževalna srečanja „Pot vere“ v Celju
Trije ameriški kardinali Trumpovo administracijo pozvali k uporabi moralnega kompasa v zunanji politiki.Nigerija: Oboroženi moški ugrabili več kot 150 vernikov iz treh cerkva.Ekumenska osmina: Molitveno bogoslužje v Celju.
Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijo predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje. Med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta v različnih zbirkah izšle pri založbi Mladinska knjiga, so avtorska in prevodna dela: Polnočni utrinki iz Brazilije Milene Šmit, V parku, mesec Marjana Strojana, Ocean na steni Tjaše Mislej, Domovina Evropa Timothyja Gartona Asha in Avtokracija, d. d. Anne Applebaum.
Piše Iztok Ilich, bereta Jure Franko in Lidija Hartman. Celovec: Mohorjeva založba; Ljubljana: FF Znanstvena založba, 2025 Na prvih straneh nove sijajne knjige Nataše Golob se pesnik Boris A. Novak v navdihujočem pozdravu zahvali avtorici s parafrazo naslova, ki ga je dala svoji raziskavi: Zahvaljena, ti, Nataša, ki bereš in pišeš … Nagovarja jo kot vrhunsko in mednarodno priznano avtoriteto na področju umetnostne zgodovine srednjega veka, še posebej iluminiranih rokopisov, ter obenem vsestransko podkovano in lucidno umetnostno zgodovinarko. Priznava ji, da je z novo, po ugotovitvah prelomno raziskavo zapolnila globoko vrzel v našem poznavanju srednjeveške knjižne kulture na Slovenskem in z njo bistveno spremenila dosedanje predstave o zgodovini kulture na slovenskih tleh. Novak, ki se je v prepesnitvah pomembnih del srednjeveške poezije izkazal za mojstra besede, ki občuti in razume veličino ustvarjanja v besedilih in podobah v sploh ne mračnem srednjem veku, v tem povzetku pove tisto najpomembnejše, zaradi česar se mora bralec pokloniti novi raziskavi, s katero Nataša Golob nadgrajuje svoje delo, objavljeno v monografijah Srednjeveški rokopisi, S črnilom in zlatom ter že prej v drugih znanstvenih publikacijah in prikazano na odmevnih tematskih razstavah. Najpomembnejše sporočilo razkošne knjige s podnaslovom Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo je na dolgoletne raziskave oprta ugotovitev Nataše Golob, da ohranjena slovenska srednjeveška literarna kultura obsega vsaj trikrat toliko primerkov, kot sta jih leta 1931 v Katalogu srednjeveških rokopisov s 161 enotami v naših javnih knjižnicah in arhivih dokumentirala Milko Kos in France Stele. V ta seznam pri nas ohranjenih listin in kodeksov je vnesla nekaj popravkov, predvsem pa ga je razširila z rokopisnimi dokumenti, nastalimi v tukajšnjih skriptorijih, ali vključenimi v samostanske in plemiške knjižnice, ki pa so jih pozneje odnesli iz naših krajev. Na pogosto izražene dvome, da bi Paolo Santonino ob obisku v Žički kartuziji mogel videti 2000 rokopisov, odgovarja, da je ta številka morda celo prenizka. Avtorica, prepričana, da kolofoni, pripisi, zgodovinske beležke in druge prvine potrjujejo slovenski izvor rokopisov, v njih vidi gradnike na poti do celovitega razumevanja ohranjenih pisnih spomenikov, njihove primerjave z lastnostmi rokopisov iz slovenskih javnih zbirk pa so ji dale trdnejše časovne in delavniške okvire. Pri tem ni upoštevala le rokopisov z vpisanimi besedami slovanskega izvora, kot je bilo v navadi pri literarnih spomenikih, pomembnih za razvoj slovenskega jezika. Pogled je razširila na vso knjižno kulturo, povezano z našim prostorom. Odločila se je starejše sezname dopolniti z rokopisi, ki so, kot je pojasnila, zdaj v tujini, a jih kolofoni, pripisi, zgodovinske beležke itd. dokumentirajo kot rokopise iz naših krajev. V preverjenih dokumentih s tem skupnim imenovalcem je odkrivala gradnike »na poti do celovitega razumevanja ohranjenih pisnih spomenikov, neposredne primerjave z lastnostmi rokopisov iz slovenskih javnih zbirk pa so dale trdnejše časovne in delavniške okvire.« Nataša Golob nasprotuje pogostim navedbam v starejši literaturi, da so bili ljudje v srednjem veku nepismeni, zapisovalci pa kvečjemu »beležkarji«, tako da znanje v knjigah ni imelo veljave. Nasprotno, je prepričana, »v različnih samopredstavitvah so osebe, ki so sedele za rokopisi, sporočale svoja imena, misli, občutke, celo šale in uganke. To so bili najpogosteje prepisovalci, a prav tako korektorji, urejevalci, večkrat tudi bralci in lastniki.« Ohranilo se je namreč blizu sto imen, od meniha Bernarda iz Stične do več deset drugih kopistov in knjižnih slikarjev, ki so ob svojem imenu zapisali, da so doma, na primer v današnjih Slovenskih Konjicah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Kopru itn. Delo sledi spoznanjem v novejšem času, da vsebine, ki so jih kopičili izobraženi in radovedni bralci, niso bila samo liturgična in teološka besedila, podrejena potrebam Cerkve in posvetnih oblasti. Pogled usmerja tudi na povezave med literaturo in vsebinami iz listin in dokumentov ter na doslej ne prepoznan vpliv takih, sekundarnih, zapisov na tedanjo likovno in glasbeno umetnost. Z branjem doslej manj znanih besedil, dodaja Nataša Golob, se zdaj začenja jasniti razmerje med govorjeno in zapisano besedo. Množica spomenikov t. i. pragmatične pismenosti pa še čaka na podrobnejše popise in analize. Raziskava s skoraj 1800 opombami in 60 stranmi slikovnih prilog je v knjigi strnjena v osem poglavij. Avtorica predstavlja nastajanje, razvoj in posebnosti rokopisne dediščine, piše o šolah, študentih in pišočih, o skriptorijih, rokopisnih delavnicah in prepisovalcih pa o starejših knjižnicah in popisih knjižnih del zlasti v Sloveniji, z njimi v zvezi tudi o pisarskih oznakah, ekslibrisih, glosah in signaturah, o pozni antiki in krščanskih motivih, Brižinskih spomenikih, Legendariju iz Gornjega Grada in rokopisih iz Stične. Zadnje poglavje govori o poznem srednjem veku ter prinaša opombe k slovarskim in leksikalnim delom, pravnim spisom, epiki, liriki, nabožnemu pesništvu, pridigam itn. Vsak rokopis je enkraten, tudi če je prepis – če nič drugega, so v vsakem drugačne napake, pravi Nataša Golob. In še: Knjiga kot objekt, narejen po človekovi volji, iz človekovega znanja in hotenja, je izhodišče za vsakovrstna miselna in čustvena stanja … S knjigo lahko povežemo skoraj vse, kar se človeku zgodi in kar je v človeku; od pohlepa, zasvojenosti, nečimrnosti, ljubezni, čaščenja do prezira, sovraštva in zavržnih idej.
Drugi poudarki oddaje: Mariborskim mestnim svetnikom ni uspelo prepovedati nekaterih uličnih glasbenikov V Ilirski Bistrici v starem mestnem jedru občina načrtuje več prostora za pešce in kolesarje 21 občin združenih v partnerstvu za Dravsko kolesarsko pot želi okrepiti kolesarski aktivni turizem Pravljična dežela, ki je Celju prinesla naziv Evropsko božično mesto, odpira svoja vrata
December je tradicionalno čas obdarovanj, a prav zaradi tega je lahko to tudi mesec še večje stiske, saj postanejo materialne razlike še očitnejše. Na Celjskem letos že enajstič za božično obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin skrbi Humanitarno društvo Enostavno pomagam s projektom Božičkova tovarna daril. Ta ima svoje prostore na Glavnem trgu v Celju, kamor donatorji lahko prinesejo svoja darila ali podarijo svoj čas za zavijanje paketov.
Danes začenjamo s parafrazo resnice, ki se je njega dni zapisala modremu Speransu: "Sreče človeku ne more dati niti sistem, niti država, niti politična stranka … srečo lahko da človeku le loto." In mi obešenjaško dodajamo: "Pa še to je statistično skoraj nemogoče." Že drugo leto zapored je ob običajnih obscenostih glavna atrakcija novoletnega časa novoletni loto. Kartice so šle v rekordnem času in te dni se skoraj četrtina naših sodržavljanov trese, ali bo dobila eno izmed prvih treh nagrad. Ali pa katero koli drugo nagrado. Preostale tri četrtine Slovencev, ki so se z nakupom obirale, pa zdaj poskušajo kartico z obetom sreče kupiti na črnem trgu.V bistvu se analitična oddaja, kot je naša, z nečim tako naključnim, kot je sreča, ne bi ukvarjala, če ne bi novoletni loto na več ravneh govoril o Slovencih in o našem položaju v vesolju ob prelomu koledarskega leta. Glavne nagrade so tri. Lani sta bili dve, ampak, računajoč na božičnico, je letos denarja več in darila pod smrekico bodo bogatejša. Lani sta bili glavni nagradi stanovanji v Ljubljani in Kopru, letos so dodali še stanovanje v Mariboru. Najprej k teoretični ravni. Na loteriji so izjemno natančno zaznali simbolno vrednost glavne nagrade, se pravi stanovanja. Prejšnje družbe so dobile svoje elite tako, da je nekdo imel več ovc kot drugi, elite moderne družbe so se oblikovale s kopičenjem kapitala, pomoderna elita pa nastane z zbiranjem stanovanj. Se pravi, če hočeš pripadati družbeni eliti in vplivu, ki ga ta status prinaša, moraš kopičiti stanovanja. Kako drugače si razlagati dejstvo, da so do pred kratkim glavni loterijski dobitki v glavnem pomenili denar. Se pravi, če si včasih zadel glavni loterijski dobitek, torej denar, si si stanovanje lahko kupil. Kot še vedno velja, da če danes dobiš stanovanje na loteriji, ga še vedno lahko prodaš in dobiš denar. Pomeni, da stanovanje kot loterijski dobitek nima višje ali drugačne vrednosti od denarnih dobitkov preteklosti; gre izključno za čustveno kategorijo, ki naj bi in tudi je pritegnila nepremičninsko pobesnelo slovenstvo, da je v rekordnem času pokupilo vse loterijske listke, ki so bili na voljo. Druga pomemba kategorija, ki jo Loterija Slovenije vzpostavlja z novoletnim lotom, pa je svojevrstni zemljevid slovenske razvitosti. Uradne statistične ocene posameznih regij so eno, nekaj povsem drugega pa sta razvitost in zaželenost regije, kot jo razume slovenska loterija in posledično tudi igralci te zanimive igre. Na prvem mestu je tako stanovanje v Ljubljani, ki je vredno največ. Na drugem mestu je stanovanje v Kopru ... "Zakaj hudiča pa v Kopru?" Koper ni veliko mesto, ima kup ne ravno prijazne industrije, je pa res, da ima mlako, imenovano morje. Na ponižujočem tretjem mestu, potem ko ga lani sploh ni bilo, se je šele znašlo drugo največje slovensko mesto. V Mariboru zaradi loterijskega ponižanja zagotovo vre, ampak v Mariboru pogosto vre tudi zaradi manjših stvari. A tu se še ne konča … Ko bi človek pričakoval, da bo četrti dobitek stanovanje v Novem mestu, peti v Celju, šesti v Novi Gorici in tako naprej po lestvici slovenskega urbanega imaginarija, se nenadoma pojavijo življenjske rente in naložbeno zlato, ki so dobitki po tretjem. Se pravi, če bi sledili logiki prvih treh dobitkov, bi bil petnajsti dobitek bivalni zabojnik v Črnomlju, ampak žal ni tako. Slovenija je skozi prizmo loterije razdeljena na pokrajine klinično hladno. Le tri imamo … Najprej Ljubljana, potem Primorje in kot tretji so na seznamu Štajerci – "če že hočejo". Vsaj malo pa se moramo pozabavati s povsem praktičnimi vidiki novoletnega lota. Ker ni vseeno, kdo kaj zadene. Poglejmo najbolj idealen primer. Če si Ljubljančan in zadeneš prvo nagrado, se vesolje ne bo niti pretegnilo. Stvari so urejene, le še eno prazno stanovanje, namenjeno švedski družini dva tedna v juliju več. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Mariborčan, ga boš ali takoj prodal ali pa uporabljal dvakrat letno, ko je derbi. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Koprčan, si ne moreš domisliti niti enega pametnega razloga, zakaj in čemu bi ga imel. In naprej. Če dobiš stanovanje v Kopru kot Mariborčan, boš prodal prikolico v Savudriji. Če ga dobiš kot Koprčan, to razumeš kot smolo. Če ga dobiš kot Ljubljančan, bodo tja odšli tvoji otroci, ki nimajo pogojev za filozofsko. Če dobiš stanovanje v Mariboru kot Ljubljančan, ga greš pogledat in se nemudoma vržeš z balkona. Če ga dobiš kot Koprčan, odpotuješ tja enkrat letno za štirinajst dni, ker se zaradi zamudne poti za krajši čas ne izplača. Če ga dobiš kot Mariborčan, pa je seveda odvisno, ali je stanovanje na desnem ali levem bregu. Ker če si s Teznega, ti niti na kraj pameti ne pride, da bi šel živet v Melje. Vsi drugi Slovenci, ki živijo zunaj Kopra, Ljubljane ali Maribora, pa bodo ob novoletnem žrebanju dobitkov stiskali pesti, da dobijo četrto nagrado. Mimogrede … v uredništvu si zelo želimo, da tudi tokrat dobi glavno nagrado tisti Kranjčan, ki je pred nekaj meseci prišel po glavni dobitek – sedemintrideset milijonov, zadnji dan, preden bi listek propadel. Ni lepšega kot opazovati može in žene z loterije, ko se tresejo in potijo.
Po lepem uspehu proti Celju, ko je Olimpija s pokalno zmago rešila sezono, je sledila obupna predstava proti Bravu, tako da je težko reči, ali je ta ekipa dobra ali slaba. Po dolgem skrivanju pred javnostjo, se je nenadoma spet pojavil naš športni direktor in napovedal remont, tako da Olimpijo očitno čaka pestra zima. V kotičku za košarko je Žaki pripravil kviz, tudi na ledenih ploskvah pa je Olimpija še naprej kar uspešna in je pripeljala tudi novo okrepitev.
Glavna tema tokratnega zasedanja je bila tekma z Radomljami, ki jo je oslabljena Olimpija še kar suvereno dobila. Prvič smo na delu videli mladega bosanskega Srba Miljana Pantića, ki v štoperskem paru z junakom tekme Janom Gorencem ni razočaral in je prikazal solidno predstavo. Obdelali smo seveda tudi prihajajočo »tekmo sezone« v osmini finala pokala proti Celju, ki bo dala mnogo odgovorov na to, česa se lahko veselimo v spomladanskem delu sezono. Treba je bilo omeniti tudi smešne govorice o odhodu direktorja Barišića v Osijek in njegov odziv na to, za konec pa po tradiciji še basket in hokej.
Nagrado čuvaj/watchdog za prispevek k razvoju slovenskega novinarstva letos prejme Ervin Hladnik Milharčič. Kot je zapisala porota, so ga nagradili za desetletja vrhunskih reportaž, lucidnih kolumn, pronicljivih komentarjev, nepozabnih intervjujev in poročil o dogajanju doma in po svetu. Za izstopajoče novinarske dosežke je med drugimi nagrado dobil tudi naš dopisnik Boštjan Anžin, ki je v minulem letu posebej opozarjal na politične napetosti v Srbiji. V oddaji tudi o tem: - Bi lahko ZDA za dosego miru priznale ruski nadzor nad zasedenimi ozemlji v Ukrajini? - Papežev večdnevni obisk Bližnjega vzhoda v znamenju obsodb nasilja in pozivov k mirnemu sobivanju. - Po Mariboru in Ljubljani bodo praznične luči danes prižgali tudi v Celju.
V Kočevju so sinoči pripravili posvet, ki ga je po nedavnem fizičnem napadu na dijaka tamkajšnje Gimnazije in srednje šole sklical predsednik sveta tega zavoda Damijan Lazar. Udeleženci posveta, sicer zaprtega za javnost, so razpravljali o rešitvah za zagotavljanje varnega okolja za dijake. V oddaji tudi o tem: - Ameriški predsednik Trump je podpisal zakonodajo, s katero se končuje najdaljše zaprtje vlade v ameriški zgodovini - Na slovensko pobudo je Unesco razglasil mednarodni dan jam in krasa. - V Ljubljani so uradno odprli 36-i mednarodni filmski festival Liffe, projekcije bodo še v Mariboru, Novem mestu in Celju.
Na tokratnem zasedanju smo podrobno analizirali remi v Celju, razpredali o obeh trenerjih (Rieri in Bessoneju), se spraševali kaj Kojićeva poškodba pomeni za Matea Aćimovića, se zgražali nad izjavo predstavnika Športa Ljubljana in ugotavljali, da potrebujemo združenje prvoligašev. Za konec pa še ščepec hokeja in basketa.
Lani največ kršitev na področju družinske medicine, pediatrije in psihiatrije. Marsikdo se znajde v labirintu slovenskega zdravstvenega sistema. Kadar ustrezne rešitve svojega problema ne najde, se po pomoč lahko obrne na enega od dvanajstih zastopnikov pacientovih pravic. Svoje pisarne imajo v Murski Soboti, Mariboru in Celju, v Ljubljani, Novem mestu in Kranju, v Kopru in v Novi Gorici. V Ravnah na Koroškem pa izbor zastopnika ravnokar poteka. Zastopnik pacientovih pravic za območje Ljubljane Marjan Sušelj je v svojem poročilu za leto 2024 zapisal, da je bilo lani največ kršitev na področju družinske medicine; sledita pediatrija in psihiatrija. Mnogi so mu poročali tudi o zapletenih in počasnih postopkih pri ugotavljanju invalidnosti, o zapletih pri uveljavljanju napotnic, o težavah s (pre)hitrim odpustom v domačo oskrbo. Ali imate tudi vi težave z zdravstvenimi storitvami?
⏰ Driiiiing! Ofsaaaajd! 422! Tukaj je, stisnila nekako čas, prejšnji teden nikakor ni šlo, zdaj pa, ker ste tako zelo, zelo, zelo želeli. Ker se je reees dosti dogajalo. Seveda se je. In čisto, čisto, čiiiisto na koncu Ofsajda - se zgodi kaj? Olimpija zamenja trenerja. Seveda ga. Itak. Ker Ofsajd pravilo. Ko mi snemamo, ni noben trener varen.
Mariborska policija je zadnji majski torek ob stanovanjski hiši našla negibno starejšo žensko, ob kateri so bili trije psi, in ugotovili, da je umrla zaradi ugriza enega od njih. Štiri leta prej je v Mengšu zaradi ugriza privezanega psa umrla 8 letnica, še 4 leta prej je ob napadu treh psov umrla starejša ženska v Črnomlju, zdaj že davnega leta 2010 pa je več bulmastifov do smrti pogrizlo svojega lastnika. To je najbolj črna statistika zadnjih 15. let, povezana s smrtmi zaradi napadov psov v Sloveniji. V Sloveniji imamo sicer kot nevarne opredeljenih 1773 psov, pristojne službe pa zadnja leta potrdijo med 110 in 160 ugrizov psov letno. Kaj se zgodi, da hišni ljubljenček postane nevaren drugim psom in ljudem? Kako lahko to preprečimo? Ali je ena od rešitev obvezno šolanje vseh psov, morda le potencialno nevarnih?Foto: Pitbul na razstavi psov v Celju leta 2010, BoBo
SMS6 in letni koncert APZ Tone TomšičSo trije dogodki, ki smo jih postavili v središče današnje oddaje. Bili smo tudi na glasbeno-performativnem projektu z naslovom The eternal now in predstavitvi monografije o Lucijanu Mariji Škerjancu. Tukaj sta še vabili: na uvodna koncerta ciklov Plečnik in a cappella v Ljubljani ter Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju.
Sedmim glasbenim dogodkom se bomo posvetili ta teden v Glasbenem utripu, poslušali bomo veliko vokalne glasbe, ki je zvenela v zadnjih dneh. Posvetili se bomo koncertu cikla VIP Slovenske filharmonije (deli Arva Pärta in Wolfganga Amadeusa Mozarta), 130-letnici organiziranega zborovskega petja v Divači in večeru Sakralnega abonmaja (orgle, orglice in glas), omenili pa bomo tudi dve operi, ki jih uprizarjajo na drugi strani državne meje, tržaškega Rigoletta ter graški Sen kresne noči. Začenjamo sicer z baletom Pastorala Thierryja Malandaina in koncertom tria Prometej, končujemo pa s festivalom Prisluhi v Mestnem gozdu, ki se v Celju začne to nedeljo.
Na 204. zasedanju sta se nam pri seciranju dveh tekem v Celju pridružila naša cenjena zunanja sodelavca Boštjan Videmšek in Žiga X Gombač, ki sta z nami delila svoja lucidna opažanja o tem zanimivem dvojnem dvoboju. Posvetili smo veliko prostora Raulu, Silvi, Sanchezu, Matku in seveda Rieri, ki je spet blestel z bizarnimi izjavami. O njegovem mnogo predolgem intervjuju po tekmi je Boštjan Videmšek povedal: »Dvajset minut, če pretiravam, posvečenih Rieri s strani komercialne športne televizije, se mi zdi žurnalističen zločin in totalna nepoštenost do jedra slovenskega nogometa. Pogovarjali so se s človekom (in na ta način omejili prostor vsem drugim), ki je s svojim klubom na četrtem mestu v globokem dvoštevilčnem zaostanku za nami in s človekom, ki nas v štirih prvenstvenih tekmah ni uspel premagati.«Proti koncu je Rok izživel svojega notranjega računovodjo in se posvetil financam Olimpije in Celja, ki so bile pred kratkim javno objavljene.Za konec pa še hokej! Olimpija je državni prvak!
⏰ Ofsaaaajd! Žiga tako not padel, da sva še Ofsajd kresnila po Zicu. In to na dan Zemlje. In na dan, no, tri dni po dnevu Damjana Boharja. Nazaj je, kaj pa razpon! Pa o Celju, jasno, ki ima svojo pesem, ker ja. V kakšni formi pa je Žiga Kos!
Začenjajo se velikonočni prazniki, zato bomo v oddaji Radio Ga Ga − Nova generacija seveda v živo spremljali praznično duhovno misel, ki jo bosta nadškofa Kramberger in Stres darovala pred sodiščem v Celju, kjer strankarski verniki čakajo na izrek sodbe mučeniku Janezu. Medtem bo v Ljubljani Robert Golob prek svoje nove platforme Golob'n'b sprejemal ponudbe za turistične destinacije v zameno za državne službe. Vesna Milek bo v svoji oddaji gostila Zorana Jankovića, ki se bo poleg obtožb o zastrupljanju vode in podpori Vučiću moral soočiti tudi s svojim nekdanjim prijateljem Zoranom Predinom. Kako se bo končal zmenek med Urškino kobilo Jenny in Kanglerjevim Rožmarinom, kaj svetujeta šnopsfluenserja Martelanc in Serpentinšek, kdo so članice slovenske ženske odprave v vesolje in verjetno še kaj izveste v petek dopoldan na Prvem.
⏰ Ofsaaaajd! Sva počakala še domžalski obračun in dočakali smo ... Poker. Ja, mlinarjev. Takšna je ta naša fuzbalska liga. Kaj bo najprej odločeno, kaj zadnje? Stručko, eden in edini, Žiga. Jaša se še kar lovi in lovi, malo tudi doni, lokacije sem in tja, ampak furava, kar je bistveno. Na koncu bova midva en tak, e, Bravo ;) Bi pa morda bila spet kdaj, e, Celje ;)