Podcasts about festivala

Teatra skotive krizis apstuokļūs palīk par telpu cylvāku reiceibys paruodeišonai, dialogam i puormaiņom. Kaida ir teatra lūma myusu dīnuos, i kai teatri ītekmej globalī satrycynuojumi – kari, politiskuo nastabilitate, klimata puormainis i sabīdreibys polarizaceja. 4. junī Daugovpilī, „Teatra festivalā Nr.5”, nūtyka diskuseja „Krize teatrī i pasaulī”, kurā sprīde, kai muokslinīki reagej iz aktualajim nūtykumim, kaidys temys dominej teatru repertuarā, i kai teatris paleidz sabīdreibai lobuok izprast pasaulī nūteikūšū. Diskusejā dasadaleja kinu i teatra kuratore i kritike, Dailis teatra muokslinīcyskuos dalis vadeituoja Dārta Ceriņa, portala „Delfi” nacionalūs ziņu žurnalists Raivis Spalvēns, režisors, Latvejis Leļu teatra direktors Mārtiņš Eihe i socialantropologs, RSU asociātais profesors Klāvs Sedlenieks. Diskuseju vadeja teatra kritike i žurnaliste Henrieta Verhoustinska. Vysu diskuseju verīs ite. Diskuseju reikuoja „Teatra festivala Nr.5” komanda: Daugovpiļs teatris, Dirty Deal Teatro, Gertrudis īlys teatris sadarbeibā ar Latvejis Leļu teatri. „Teatra festivalā Nr.5” Daugovpilī jau trešū godu piec kuortys sasapuļcēja vairuoki profesionalī teatri, pīduovojūt kai izruodis, tai sarunys ar skateituojim i profesionaļu diskusejis par nūzarē aktualom temom. Festivala sauklis „Latgola ir tyvai” atguodynoj, ka Latgola ir sasnādzama vīta Latvejis i Eiropys kontekstā.   Pīktdīnēs 15.05 Latgolys apraidē (Rēzeknē – 104,2 MHz; Daugavpilī – 88,7 MHz; Skaistā – 94,5 MHz; Viesītē – 91,1 MHz; Alūksnē – 100,5 MHz; Aizpurvē – 100,0 MHz)

Predstavljamo prejemnike nagrad Festivala poezije v Velenju, Lirikonfesta. Letošnja novost je jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti. Nagrado ob 20-letnici podeljevanja tako prvič namenjajo za vrhunski desetletni pesniški opus. Prejel jo bo pesnik, pisatelj in dramatik Milan Dekleva.Monografska publikacija z naslovom Nič več te ni je zgodba o igralki in pesnici Mili Kačič, ki jo je zasnoval Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva, obsežno zapuščino umetnice, ki priča o njeni izjemni umetniški siili, hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Predstavljamo še letošnje prejemnike Župančičeve nagrade, najvišjega priznanja Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na področju umetnosti.

V oddaji se posvečamo filmskemu festivalu Kino Otok, ki bo s pestrim filmskim programom vse do nedelje obarval obmorsko mesto Izola. Nadaljujemo v Ljubljani, saj so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprli občasno razstavo z naslovom Darila državi, kjer si je mogoče ogledati darila, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki in še aktualna predsednica Republike Slovenije. Vsem dobro znan roman Na klancu, ki govori o revščini in družbeni neenakosti skozi življenje protagonistke Francke, bo danes v režiji Tina Grabnarja dobil dramsko obliko. V Ljubljani se je danes začel 19. festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Na današnji dan pa mineva 100 let od smrti katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. Oddajo končujemo v Mariboru, kjer bo danes ob 19-ih odprtje skupinske razstave Drugačne ptice Anje Smaka in A. Steiner. Vabljeni k poslušanju!

V oddaji se posvečamo filmskemu festivalu Kino Otok, ki bo s pestrim filmskim programom vse do nedelje obarval obmorsko mesto Izola. Nadaljujemo v Ljubljani, saj so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odprli občasno razstavo z naslovom Darila državi, kjer si je mogoče ogledati darila, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki in še aktualna predsednica Republike Slovenije. Vsem dobro znan roman Na klancu, ki govori o revščini in družbeni neenakosti skozi življenje protagonistke Francke, bo danes v režiji Tina Grabnarja dobil dramsko obliko. V Ljubljani se je danes začel 19. festival sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Na današnji dan pa mineva 100 let od smrti katalonskega arhitekta Antonija Gaudija. Oddajo končujemo v Mariboru, kjer bo danes ob 19-ih odprtje skupinske razstave Drugačne ptice Anje Smaka in A. Steiner. Vabljeni k poslušanju!

Dobili smo novo vlado in v njej tudi novo ministrico za kulturo Ignacijo Fridl Jarc, skladatelj Dušan Bavdek je prejel letošnjo Kozinovo nagrado, Oto Pestner pa posebno nagrado festivala Melodije morja in sonca.

Tokrat razmišljamo o britanskem filmu Ljubezen boli, ki raziskuje dinamiko moči v ljubezenskih odnosih in je na lanskem filmskem festivalu v Cannesu v sekciji Posebni pogled prejel nagrado za najboljši scenarij. Pogovarjamo se tudi o nagrajencih letošnjega Cannskega festivala. Režiser Marko Kumer Murč razlaga o svojem dokumentarcu Na drugi strani plinovoda, ki se osredotoča na boj grških in italijanskih aktivistov proti izgradnji Južnega plinskega koridorja. Poleg tega se poglabljamo v vlogo narave v filmih Andreja Tarkovskega. Na TVSLO in v spletnem arhivu so v okviru cikla njegovih filmov na ogled njegova zadnja tri dela Žrtvovanje, Nostalgija in Stalker.

Minuli konec tedna se je zaključil filmski festival v Cannesu. Slavila sta filma »Fjord« romunskega režiserja Cristiana Mungiuja in »Minotaver«, ki ga podpisuje ruski režiser Andrej Zvjagincev. Napovedujemo tudi premiero predstave »Izgubljanje človeškosti – žalostne skrivnosti Srebrenice«, ki jo bodo uprizorili v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu ter Arsovo oddajo Odprta knjiga, v kateri začenjamo brati delo Nataše Kramberger »Po vsej sili živ.«

Pred skoraj sto leti je umetnostni zgodovinar France Stele skupaj s slikarjem Matejem Sternenom na Vrzdencu v cerkvi sv. Kancijana prvič uporabil tehniko snemanja stenskih poslikav, s tem pa omogočil, da so ostale ohranjene tudi mlajše plasti. Pozneje je tehniko uporabil še v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. V Narodni galeriji odpirajo razstavo Fragmenti preteklosti – Snete srednjeveške poslikave iz Crngroba in z Vrzdenca, ki predstavlja 17 fragmentov. Mi tokrat tudi o osrednjih poudarkih 41. mednarodnega literarnega festivala Vilenica in letošnjem nagrajencu.

Začela se je 79. izdaja Cannskega filmskega festivala, v teku je 6. Festival V-F-X Ljubljana, ki sta ga med drugimi obiskala veliko ime britanskega avantgardnega filma John Smith in japonski slikar Shunsaku Hayashi, ustvarjalec čarobnih analognih animacij. Razmišljamo tudi o drugem delu Hudičevke v Pradi.

Yanzdemîn Festivala Şanoya Amedê ya Navnetewî di 22ê Nîsanê de destpêkir ku heta 2ê Gulanê bi bernameyên rengin û dewlemend dê bidome. Ji 19 welatan 22 lîstik dê werin pêşkêşkirin. Berfîn Zenderlîoglu û Merîwan Helepçeyî derbarê festîvalê de diaxivin. Doktor Sabir Ebdulahîzad, jibo gohdarên SBS Kurdî li ser têgeh û ferhenga Yasaya Kurdî zanyarîyan dide.

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se bo začel otvoritveni koncert 40. festivala Slovenski glasbeni dnevi, ki bodo nato potekali do 23. aprila na različnih prizoriščih v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču Drama bodo premierno uprizorili delo Komarji britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj zaživela premiera Veronika Deseniška, po motivih drame Otona Župančiča je zgodbo na oder postavila režiserka Maruša Kink. V Mariboru se konec tedna obeta velik zborovski praznik - tekmovanje Naša pesem in tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope. Danes se je začel festival Odprte hiše Slovenije, ki že sedemnajsto leto zapored omogoča ogled različnih arhitekturnih projektov. Z arhitekturo pa nadaljujemo na Finskem v mestu Oulu, kjer je ugledno nagrado Mies van der Rohe prejel projekt nadomestnega prostora SNG-ja Drama Ljubljana arhitektov Vidic Grohar Arhitekti. V Pilonovi galeriji Ajdovščina se bo odprla razstava Otroški arzenal, kjer bosta v dialog stopila vizualna podoba in poezija. Vabljeni k poslušanju!

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se bo začel otvoritveni koncert 40. festivala Slovenski glasbeni dnevi, ki bodo nato potekali do 23. aprila na različnih prizoriščih v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču Drama bodo premierno uprizorili delo Komarji britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj zaživela premiera Veronika Deseniška, po motivih drame Otona Župančiča je zgodbo na oder postavila režiserka Maruša Kink. V Mariboru se konec tedna obeta velik zborovski praznik - tekmovanje Naša pesem in tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope. Danes se je začel festival Odprte hiše Slovenije, ki že sedemnajsto leto zapored omogoča ogled različnih arhitekturnih projektov. Z arhitekturo pa nadaljujemo na Finskem v mestu Oulu, kjer je ugledno nagrado Mies van der Rohe prejel projekt nadomestnega prostora SNG-ja Drama Ljubljana arhitektov Vidic Grohar Arhitekti. V Pilonovi galeriji Ajdovščina se bo odprla razstava Otroški arzenal, kjer bosta v dialog stopila vizualna podoba in poezija. Vabljeni k poslušanju!

Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.

V kine sta prišla kar dva nova slovenska dokumentarna filma - film Gora Rocka Mirana Zupaniča o istoimenskem festivalu, ki ga bodo na Šentviški planoti pri Tolminu letos poleti priredili že 22ič in film Ko pridem ven Metoda Pevca, v katerem se je režiser skupaj s psihiatrom, ki je strokovnjak za psihodramo, odpravil v zapor na Dobu. V oddaji se pogovarjamo z obema režiserjema, ocenjujemo pa tudi film Zadnji viking Andersa Thomasa Jensena in film Drama Kristofferja Borglija.

V Gradcu se je v ponedeljek zaključila 29. izdaja Diagonale – Festivala avstrijskega filma. Tam smo se pogovarjali z Markusom Schleinzerjem, režiserjem igranega celovečerca Rose, postavljenega v 17. stoletje, za katerega je Sandra Hüller na Berlinalu prejela nagrado za najboljšo igralko, in z Jolo Wieczorek, avtorico dokumentarca Še neznani dnevi, v katerem je poustvarila izkušnjo migracije svoje družine s Poljske v Avstrijo konec osemdesetih let. Slovenska kinoteka bo prihodnji teden v znamenju 26. Festivala neodvisnega filma. Poglabljamo se v novi film bratov Dardenne Mlade matere in v politični triler o vzponu Vladimirja Putina Čarovnik iz Kremlja režiserja Olivierja Assayasa.

Pogovarjamo se z režiserji filmov iz Festivala dokumentarnega filma – Ivanom Ramljakom, režiserjem večkrat nagrajenega hrvaškega filma Mirovnik, Mirom Remom, režiserjem s kristalnim globusom v Karlovih Varih nagrajenega filma Da se ti zmeša v divjini in Borisom Petkovičem, ki je na festivalu premierno predstavil svoj novi dokumentarec Kdor ne skače. Poleg tega ocenjujemo film Tujec François Ozona, ki je odprl 14. Festival frankofonskega filma in napovedujemo avstrijski festival Diagonala, tokrat s posebno sekcijo Portorož sreča Gradec.

Piše: Klemen Golner Prebral: Renato Horvat Dan po tem, ko so podelili nagrade na drugem mednarodnem klavirskem tekmovanju v Ljubljani, je Gallusova dvorana Cankarjevega doma gostila recital Grigorija Sokolova (2. marec 2026): še en izjemen pianistični dogodek, ki je 9. Zimski festival in slovensko prestolnico spremenil v središče klavirskih navdušencev. Sokolov je koncertant legendarnih proporcij. Njegov ugled temelji na globoki umetniški integriteti, podprti z izjemno tonsko in nasploh obrtno močjo, ki ne peša kljub pianistovim 75-im letom. Za Ljubljano je izbral dve veliki sonati, kar je napovedovalo izrazito kontemplativen klavirski večer, obrnjen k velikim strukturam, stališčem, ki se izrazijo skozi razsežnosti glasbenega dela in zahtevajo brezhibno pozornost in vpletenost tako izvajalca kot poslušalcev. Primerno pridušena svetloba razprodane Gallusove dvorane je pričakala velikega pianista, ki je z natančno odmerjenimi koraki in s kratkim poklonom poosebljal osredotočenost na glasbeno potovanje, pred katerim je bil. Kot domala vsi veliki pianisti ima tudi Sokolov izjemen, njemu lasten ton. Na tipke se spušča z visoke klopi. Širok, zveneč ton – vzdignjen nad subjektivnost – je skoraj metafizičen; nikoli kot posledica dražljajev, nikoli kot odziv telesa ali kaprica sluha. Ton Sokolova je skoraj uniformiran, v službi glasbenega in hkrati ključ do umetnosti, ki nas popelje onkraj zvočne zavese. Struktura sama v glasbi nikoli ne more biti ozvočena, se pa lahko uresniči skozi zvok, a le temu redko uspe, da je ne utopi v svojem mediju. Tega se Sokolov dobro zaveda. Njegova interpretacija Beethovnove Velike sonate op. 7 in Schubertove poslednje sonate D. 960 ni temeljila na dramatskem kontrastu posameznih stavkov in tem. Prevladoval je občutek, da pianist teži k zbliževanju tematik in izraza, k velikemu loku in skoraj nezemeljski zvočni distanci. Tam, kjer bi se lahko pomudil ob lirični lepoti, je gledal naprej in se hkrati ni dal spodnesti močnim tragičnim krikom pri Schubertu ter Beethovnovi samozavestni moči. Beethovnove Bagatele op. 133 na koncu prvega dela in šest dodatkov, s katerimi je Grigorij Sokolov sklenil recital, so bili pod vplivom velikih sonat. V zadnjem dodatku – Silotijevi priredbi Bachovega preludija, smo lahko zaslišali pianistov osebni vzdih, medtem ko je duh izvedbe recitala tiho priplaval za nami dolgo po tem, ko smo že zapustili koncertno dvorano.

28. izdajo Festivala dokumentarnega filma 11. 3. odpirajo z delom režiserja Srđana Kovačevića o Delavski svetovalnici v Ljubljani, med tekmovalnimi filmi v okviru festivala bo tudi Ples življenja Siniše Gačića, ki ima v središču dilemo okoli pravice do prostovoljnega končanja življenja. V Slovenski kinoteki začenjajo z rubriko Pogled z družbenih robov, ki se osredotoča na filmske podobe z margine, poleg tega s ciklom Kinoteka 30! obeležujejo 30 let od uradne ustanovitve javnega zavoda, ki je bil pred tem podružnica Jugoslovanske kinoteke. V kinih sta se zavrtela težko pričakovana Nevesta! režiserke Maggie Gyllenhaal in film o odraščanju – slovenska koprodukcija Drugi dnevnik Pauline P. režiserja Nevena Hitreca.

Glasbeni utrip v ospredje tokrat postavlja drugo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, na katerem je nastopilo 29 pianistov z vsega sveta. Nadaljevali bomo s četrtim koncertom za Zlati abonma, ko sta na odru Cankarjevega doma stala Budimpeški koncertni simfonični orkester ter violinist in glavni dirigent András Keller. Dan kasneje se je na istem odru odvil tudi 3. koncert FKK – Filharmonični klasični koncerti. Dotaknili se bomo tudi treh oper: premiere zagrebške Aide, tržaškega Trubadurja in slovenske premiere komorne opere Platno Nine Šenk. Ob koncu bo sledila še kratka izjava letošnje nagrajenke, dirigentke Mojce Lavrenčič, ki je navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu in tako postala najboljša dirigentka na svetu.

Devon Delmar in Jason Jacobs sta južnoafriška režiserja iz Namaqualanda, ki delujeta pod skupnim imenom Kraal. Njuno umetniško ustvarjanje je tesno povezano z lokalno kulturo in pokrajino, pri čemer posebno pozornost namenjata prav odnosom med ljudmi in naravo. Z režiserjema se je Petra Meterc pogovarjala ob nedavnem rotterdamskem filmskem festivalu, kjer je njun film z naslovom Variacije na temo prejel glavno nagrado: rotterdamskega Tigra.

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

Danes se v Ljubljani, Domžalah in Radovljici začenja jubilejna, 20. izdaja Festivala gorniškega filma. Gre za najpomembnejši tovrstni dogodek v naši regiji, ki bo do sobote postregel s kar 34-imi filmi. Letošnji program je posebej vznemirljiv, saj bomo videli rekordno število slovenskih filmskih zgodb – med njimi tudi najnovejše delo nagrajenke Prešernovega sklada Petre Seliškar ter otvoritveni film Triglav, pot odrešitve. Bili smo tudi v Kulturnem domu v Trstu, kjer se je ob kulturnem prazniku odvila osrednja proslava Slovencev v Italiji.

Poročamo z Rotterdamskega filmskega festivala – o brazilski znanstvenofantastični pripovedi o jedrskih poskusih in pošastnih komarjih, italijanskem dokumentarnem filmu o večgeneracijski travmi po življenju v verski sekti ter o palestinskem filmskem portretu kinooperaterja iz Dženina. Z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom se pogovarjamo o tem, kaj se obeta na jubilejni 20. izdaji festivala. Poleg tega se poglabljamo v novi film škotske režiserke Lynne Ramsay Umri, ljubezen moja, ki med drugim tematizira poporodno depresijo.

V Rotterdamu se začenja že 55. mednarodni filmski festival, v Trstu pa je ob koncu tamkajšnjega festivala nagrado vzhodna zvezda prejela režiserka Ildikó Enyedi. V oddaji pa tudi več o filmih DJ Ahmet Georgija M. Unkovskega, To je rop! Gregorja Andolška in Nehvaležna bitja Olma Omerzuja.

Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist. Prav na skrajnem jugu Južne Amerike, v deželi vetra in granita, je v osemdesetih in devetdesetih letih narekoval tempo svetovnega alpinizma ter bil del znamenite generacije, ki je postavila nova merila sodobnega alpinizma.Za svoj izjemen prispevek k alpinizmu je prejel zlati cepin za življenjsko delo, najvišje mednarodno priznanje na področju alpinizma, ter postal član prestižnega britanskega Alpine Cluba. Tudi po končani aktivni alpinistični karieri svojo pot nadaljuje kot promotor gorniške kulture, med drugim kot ustanovitelj in vodja Festivala gorniškega filma, ki letos praznuje 20 let in ni le največji slovenski gorniški dogodek, temveč tudi najpomembnejši gorniški festival v Jugovzhodni Evropi.

V sklopu dvodnevnega Festivala slovenskih univerz, na katerem se je predstavila tudi Teološka fakulteta, smo z več sogovorniki v studiu predstavili programe, ki jih Teološka nudi mladim, spregovorili pa tudi širše o vprašanjih smisla, poklicanosti in povezovanja vere in kulture. S prof. Sašo Poljak Lukek ter študenti Evo Pungartnik, Blažem Šporinom in Domnom Vahčičem.

Oddajo namenjamo knjigi Po–mišljaj doktorja kulturologije Mitje Velikonje. Gre za knjigo osemnajstih besedil: uvodnikov, esejev, spremnih besed, predgovorov in drugih zapisov, ki jih je ustvaril v zadnjih petindvajsetih letih. Nadaljujemo s finančnimi težavami, na katere opozarjajo osrednje kulturne organizacije slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Te nastajajo zaradi visoke inflacije in neusklajevanja finančnih sredstev z inflacijo. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča, zmagovalca Festivala slovenskega šansona 2025, z naslovom Brezmejna. Oddajo končujemo z veselo novico s področja filma. V tekmovalni program kratkih filmov 76. Berlinala – mednarodnega filmskega festivala v Berlinu – se je uvrstil kratek animirani film Kozmonavti režiserja in scenarista Lea Černica. Vabljeni k poslušanju!

Včeraj se je začela 36. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, krajše: Liffe, ki bo do 23. novembra ponudila širok nabor nove pričakovane filmske produkcije in več retrospektivnih programov. Četrtošolci slovenskih srednjih šol se že začenjajo pripravljati na maturitetni esej iz slovenščine, in tudi letos jim bo lahko v pomoč program Ars. Od sinoči v oddaji Odprta knjiga beremo Cankarjev roman Na klancu. V prostorih Slovenskega mladinskega gledališča te dni poteka mednarodni festival urbanih uprizoritvenih žanrov, drznih entitet in humorja Platforma malih umetnosti. Mestno gledališče Ptuj je na oder postavil letošnjo tretjo premierno predstavo, in sicer komedijo zmešnjav z naslovom Ženitni oglas. Z gledališčem nadaljujemo še s premiero v Mariboru, kjer bodo v avtorskem projektu Lav iz in di er trije igralci mariborske Drame obravnavali ljubezen. Danes se je v Novi Gorici in Gorici začel 26. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, ki ima tokrat naslov Resonančne resničnosti v četrtem prostoru. Vlada je včeraj med obiskom na Goriškem sprejela sklep o ustanovitvi javnega zavoda za sodobni ples. Vabljeni k poslušanju!

Poglabljamo se v slovenski mladinski film Elvis Škorc režiserja Borisa Jurjaševiča, posnet po romanu Janje Vidmar. Belgijski režiser Valery Carnoy govori o ustvarjanju mladinskega filma Ples lisic, ki je na ogled v okviru festivala Kinotrip. Ocenjujemo še nežen film o iskanju lastnih korenin katalonske režiserke Carle Simón z naslovom Romanje. Oziramo se k najvidnejšim vlogam Diane Keaton, poleg tega se pogovarjamo z direktorjem 28. Festivala slovenskega filma Bojanom Labovićem o tem, kaj se obeta v Portorožu med 21. in 26. oktobrom.

Sedmo izdanje Hrvatskog filmskog festivala u organizaciji udruge Croatia House traje od 3. do 8. rujna, a održava se u kinu Palace, u četvrti Leichardt. Veliko zanimanje publike za ovogodišnji program igranih, dokumentarnih i kratkih filmova bilo je vidljivo i na prvoj večeri festivala. Poslušajte reportažu Marijane Jagić.

Član mednarodne žirije Festivala kratkega filma FeKK, soavtor oddaje Temna Zvezda na Radiu Študent, redno objavlja besedila za reviji KINO in Ekran, je dvakratni prejemnik nagrade Nike Bohinc za kritiško in teoretsko pisanje. Zdaj je na magistrskem študiju v Amsterdamu, kjer raziskuje eksperimentalni film in njegove povezave s sodobnimi teoretskimi in tehnološkimi paradigmami.

Posvečamo se filmom iz tekmovalnega programa v Karlovih Varih, ki govorijo o opustošenju narave v vojni v Ukrajini, pa o različnih preobrazbah spolnih vlog v Afganistanu, o uporni generaciji mladih žensk v Iranu ter o tem, kako delujejo razmerja moči v odnosih med ljudmi na Zahodu in begunci, ki prihajajo iz držav globalnega juga. Poročamo o 72. Puljskemu filmskemu festivalu, na katerega se je uvrstilo tudi več slovenskih del, poleg tega se tri desetletja po prvem filmu iz franšize del o spopadu med ljudmi in dinozavri sprašujemo, kaj ponuja sedmi film iz serije, z naslovom Jurski svet: Preporod.

Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.

Poglabljamo se v slovenska dokumentarca (Ne pozabi me, režija Anja Medved in Dva brata dve sestri, režija Miha Čelar), ki sta posvečena spominu na dogajanje med drugo svetovno vojno in ju predvajajo v okviru praznovanja 80. obletnice konca vojne. Poročamo o festivalu Crossing Europe v Linzu in o tem, kaj obeta letošnja izdaja Filmskega festivala v Cannesu. Poleg tega razmišljamo o novem filmu Davida Cronenberga Mrtvaški prt.

U sklopu Festivala hrvatske povijesti Adelaide 2025. obilježava se 75. obljetnica Hrvatskog kluba Adelaide. Festival se održava tijekom čitave godine te obiluje brojnim događajima i aktivnostima koje imaju za cilj očuvati naslijeđe australskih Hrvata u Južnoj Australiji. U ime Upravnog odbora Festivala, oglasio se njegov kordinator Branimir Šprajcer koji otkriva pojedinosti projekata i inicijativa ovog događaja.

Potem ko so se carinska zaostrovanja med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo začasno nekoliko umirila, 27-erica opozarja, da ne opušča možnosti povračilnih ukrepov. Njihov odlog za 90 dni pa so finančni ministri povezave v Varšavi označili za korak v pravo smer. Drugi poudarki oddaje: - Rusija novo srečanje z ameriško stranjo o Ukrajini označila za produktivno. - V Srbiji spet protesti: v Beogradu podporniki predsednika Vučića, v Novem Pazarju študentje. - Radovljica v znamenju 17-ega Festivala čokolade.

V kinih se je zavrtel novi film o delovanju samostanov sester magdalenk na Irskem. Take majhne stvari je posnet po noveli Claire Keegan, postavljen pa je v čas sredi 80.let prejšnjega stoletja. Pogovarjamo se z Olgo Kosanović, režiserko dokumentarca Še zdaleč ne lipicanci. V filmu, ki je bil na ogled v okviru Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, je vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o čustveni plati tega, da imaš ali nimaš državljanstvo države, v kateri bivaš. Poročamo tudi o pravkar minulem festivalu dokumentarnega filma v Solunu.

Igor Bezinović je eden najbolj plodovitih hrvaških režiserjev mlajše generacije. Na februarskem filmskem festivalu v Rotterdamu je za svoj najnovejši igrano-dokumentarni film Fiume o morte!, ki je nastajal več kot deset let in se posveča enemu izmed najbolj nenavadnih obdobij reške zgodovine, prejel glavno nagrado. Več o filmu - tudi na sporedu Festivala dokumentarnega filma - v pogovoru Petre Meterc z režiserjem Bezinovićem.

Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. Letošnjim oskarjem se v oddaji tudi sicer posvečamo. Poleg tega razmišljamo o novem mladinskem filmu Urške Djukić Kaj ti je deklica, pa o zgodovinski drami Peti september, ki tematizira incident med poletnimi olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972, ko so teroristi zajeli izraelske športnike.

Etnologinja, antropologinja in soorganizatorica in selektorica Festivala slovenskega etnografskega filma Manca Filak je avtorica etnografskih in dokumentarnih filmov, ki so bili predstavljeni in nagrajeni na številnih mednarodnih filmskih festivalih, so del muzejskih razstav, raziskovalnih projektov in slovenskega Registra nesnovne kulturne dediščine. S kamero je zabeležila različne vidike vsakdanjega načina življenja ljudi v Sloveniji, kot tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Bolgariji. Svoje dosedanje izkušnje s terena od leta 2018 nadgrajuje tudi kot mlada raziskovalka, in sicer s teoretskim poglabljanjem v razumevanje epistemoloških in metodoloških vprašanj znotraj vizualne etnografije.

Valentinovo v Kinodvoru v Ljubljani je posvečeno retro filmski erotiki, začel se je festival Berlinale – letos tudi z močno slovensko udeležbo –, pravkar se je končal znameniti festival kratkega filma v Clermont-Ferrandu, prihodnji teden se začenja 19. izdaja Festivala gorniškega filma, poleg tega smo se pogovarjali z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar o tem, kaj lahko pričakujemo na domači filmski sceni v letošnjem letu.

Proteklog vikenda Canberra je bila domaćin Nacionalnog multikulturalnog festivala koji skoro tri decenije proslavlja multikulturalizam Australije. Već tradicionalno, bosansku kulturnu baštinu godinama predstavljaju horovi Modra rijeka iz Sydneya i Sevdalinka iz Melbournea, a prošle i ove godine veoma uspješno i bosanska ambasada, te Vijeće bosanskohercegovačke zajednice NJW, zahvaljujući kojima su posjetioci mogli uživati u bosanskim kulinarskim specijalitetima, kao i bosanskoj kahvi iz džezve. O svojim utiscima sa Festivala danas govori predsjednica odbora hora Sevdalinka, kao i o planiranim projektima i koncertima hora.

Poročamo o premieri Straussove operete Netopir, ki sta jo na oder Gallusove dvorane ob 200-letnici skladateljevega rojstva postavila Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana, o sklepnem koncertu jubilejnega, že 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe, 3. koncertu abonmajske sezone Zavoda Celeia Celje, nastopu klavirskega kvarteta Phoenix v koprskem studiu Hendrix in napovedujemo nedeljska koncerta Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji.

V kinematografe je prišel slovenski mladinski film Čao Bela režiserja Janija Severja, film Bob Dylan: Popolni neznanec se osredotoča na prva poglavja kariere verjetno najslavnejšega kantavtorja v zgodovini, Balada o Limonovu pa je presenetljivo nekritičen portret kontroverznega ruskega pisatelja in politika Eduarda Limonova. Poleg tega je v teku Tržaški filmski festival in razglasili so nominirance za letošnje oskarje.

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je včeraj v Beli hiši sprejel premierja Roberta Goloba in se mu znova zahvalil za posredovanje Slovenije v poletni veliki izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. Sogovornika sta poleg tega veliko pozornosti namenila skupnim interesom obeh držav na področju energetike in inovacij, kjer se Sloveniji odpirajo možnosti za sodelovanje na ameriškem tržišču, ter aktualnim mednarodnopolitičnim temam. Drugi poudarki: - Nemške finance niso več zgled za druge članice Unije - Berlin se spopada s povečevanjem izdatkov. - Spletne goljufije že skoraj prehitele vsa druga premoženjska kazniva dejanja. - Na odprtju Festivala slovenskega filma v Portorožu nagrado za življenjsko delo podelili kostumografinji Zvonki Makuc.