Podcasts about festivala

Izraelska bojna letala so davi napadla Iran. Kot je sporočila izraelska vojska, je ciljala iranske jedrske zmogljivosti, sisteme protizračne obrambe in druge vojaške objekte. Po napovedih izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja se bo operacija "Rising lion" nadaljevala. Pred dobro uro so izraelske zračne sile napadle mesto Tabris. Iran je kot odgovor na Izrael izstrelil najmanj sto dronov. Iranski vrhovni vodja, ajatola Ali Hamenei, je zagrozil, da Tel Aviv ne bo ostal nekaznovan. Teheran je hkrati obtožil ZDA, da podpirajo izraelski napad, kar pa so v Washingtonu ostro zanikali. V oddaji tudi: - Vlada bi v kabinsko žičnico na Kanin vložila do 30 milijonov evrov pod določenimi pogoji. - Ne-elektrificiarne železniške proge z novimi dizelskimi vlakovnimi kompozicijami - Zvečer začetek Festivala idrijske čipke, kraj letos praznuje več jubilejev.

Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.

Posvečamo se premieri predstave 55. člen režiserke Tjaša Črnigoj na odru Slovenskega mladinskega gledališča, ki se osredotoči na člen naše ustave, ki določa, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno. Ta svoboščina je bila namreč, ko se je ob osamosvojitvi Slovenije oblikovala nova ustava, ogrožena. Feministične skupine in posameznice so se povezale in proti temu odločno borile. V Novi Gorici pa bo vikend, poln kulturno-športnih dogodkov, odprla nova premiera režiserja Tomija Janežiča, predstava 1976, peta iz cikla Dodekalogija 1972–1983. In še o festivalu mladinske kulture Vizije, prav tako v Novi Gorici, ljubljanskem festivalu svetlobnih instalacij Svetlobni gverili, radijski igri Kovid in še kaj se bo našlo.

Z nastopom Steklarske godbe Hrastnik na ploščadi pred Delavskim domom v Hrastniku se danes začenja festival Rdeči revirji. Triindvajseti festival po vrsti, ki združuje tako profesionalne umetnike in umetniške kolektive kot ljubitelje, se je iz začetkov v Hrastniku v zadnjih letih razširil na mesti Trbovlje in Zagorje, letos pa se pridružuje tudi Litija. Umag in Koper pa v tem tednu povezuje vrsta dogodkov 26. Foruma Tomizza. Mednarodna obmejna srečanja, ki že več kot četrt stoletja vztrajno gradijo mostove čez meje in jezike, letos podčrtuje zgovorno geslo Hvalnica norosti. Kar nekaj knjižnih novosti slovenskih avtoric je pred kratkim predstavila Cankarjeva založba v Ljubljani, in sicer roman Lare Paukovič Miza za štiri, kriminalni roman Karmen Petric Smrt v rezidenci in potopis Alenke Vreček Naj se vrti. V dvorani pod Celjskih stropom Stare grofije v Celju bo nocoj nastopila zasedba Praprotno seme, predstavila bo preplet stare ljudske in baročne glasbe.

Težko pričakovani neposredni pogovori med Ukrajino in Rusijo v Carigradu so se pravkar začeli, vendar pa ne gre za srečanje na najvišji ravni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je namesto srečanja v Turčiji udeležil vrha Evropske politične skupnosti v Tirani, na katerem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala nove sankcije proti Rusiji. Druge teme: - Kobariški gostinec osumljen izkoriščanja in preprodaje tuje delovne sile - Vlada: Za stanovanja odslej 100 milijonov evrov na leto - Na Ptuju začetek tridnevnega Festivala dobrote slovenskih kmetij.

Poglabljamo se v slovenska dokumentarca (Ne pozabi me, režija Anja Medved in Dva brata dve sestri, režija Miha Čelar), ki sta posvečena spominu na dogajanje med drugo svetovno vojno in ju predvajajo v okviru praznovanja 80. obletnice konca vojne. Poročamo o festivalu Crossing Europe v Linzu in o tem, kaj obeta letošnja izdaja Filmskega festivala v Cannesu. Poleg tega razmišljamo o novem filmu Davida Cronenberga Mrtvaški prt.

U sklopu Festivala hrvatske povijesti Adelaide 2025. obilježava se 75. obljetnica Hrvatskog kluba Adelaide. Festival se održava tijekom čitave godine te obiluje brojnim događajima i aktivnostima koje imaju za cilj očuvati naslijeđe australskih Hrvata u Južnoj Australiji. U ime Upravnog odbora Festivala, oglasio se njegov kordinator Branimir Šprajcer koji otkriva pojedinosti projekata i inicijativa ovog događaja.

Potem ko so se carinska zaostrovanja med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo začasno nekoliko umirila, 27-erica opozarja, da ne opušča možnosti povračilnih ukrepov. Njihov odlog za 90 dni pa so finančni ministri povezave v Varšavi označili za korak v pravo smer. Drugi poudarki oddaje: - Rusija novo srečanje z ameriško stranjo o Ukrajini označila za produktivno. - V Srbiji spet protesti: v Beogradu podporniki predsednika Vučića, v Novem Pazarju študentje. - Radovljica v znamenju 17-ega Festivala čokolade.

Pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki sta pred kratkim izšla roman Biografija naključnega čudesa pisateljice Tanje Maljarčuk in roman Milenij v Beogradu sodobnega srbskega pisatelja Vladimirja Pištala. V italijanskem mestu  Bologna se danes začenja že 62-ti sejem knjig za otroke in mladostnike. Po lanskem gostovanju Slovenije je letos v središču svetovne pozornosti založništva in knjigotrštva: Estonija. Še do jutri pa v Gradcu poteka jubilejna 25. izdaja Festivala avstrijskega filma Diagonala.Vabljeni k poslušanju!

V kinih se je zavrtel novi film o delovanju samostanov sester magdalenk na Irskem. Take majhne stvari je posnet po noveli Claire Keegan, postavljen pa je v čas sredi 80.let prejšnjega stoletja. Pogovarjamo se z Olgo Kosanović, režiserko dokumentarca Še zdaleč ne lipicanci. V filmu, ki je bil na ogled v okviru Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, je vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o čustveni plati tega, da imaš ali nimaš državljanstvo države, v kateri bivaš. Poročamo tudi o pravkar minulem festivalu dokumentarnega filma v Solunu.

Letošnji program 27. Festivala dokumentarnega filma bogatita dva filma o živalih. Gre za film Nočni obiskovalci, ki je posvečen biodiverziteti moljev in vešč, ter film Med volkovi, ki nam približa življenje volkov in divjih živali. V Kinu Šiška je danes mogoče obiskati dogodek ZVO.ČI.TI Akuzmonij Okta- Fuzija, v okviru katerega zvočni umetniki predstavljajo svoja nova in arhivska dela. Na festivalu Fabula danes zvečer gostuje Francis Fukuyama, politični mislec in avtor nove knjige Liberalizem in njegove tegobe. V Galeriji mesta Ptuj pa bo odprtje skupinske razstave Narava osebno. Vabljeni k poslušanju!

V tednu, ko nas čaka svetovni dan poezije, se že začenja prvi Ljubljanski pesniški festival, ki pa so ga previdno označili kot poskus festivala. Poudarek je na performativni poeziji. O njem, pa tudi o glasbenih dokumentarcih 27. Festivala dokumentarnega filma: Praslovanu, ki nas popelje skozi kariero Zorana Predina, ter še o dveh, ki sta posvečena Beatlom in prvi skupini Nicka Cavea. In še o ciklu igrano-dokumentarnih radijskih iger, posvečenih pisateljicam iz 19. stoletja, ki še vedno nimajo toliko pozornosti, kot si jo zaslužijo: na primer Luiza Pesjak, Josipina Turnograjska in Pavlina Pajk.

Do 19. marca lahko obiščete 27. izdajo Festivala dokumentarnega filma, ki se bo odvijal v Ljubljani v Cankarjevem domu, v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki. Pozornost namenjamo tudi sveže izdani publikaciji Sadje na slikah Narodne galerije, ki ponuja vpogled v motiviko sadja v umetniških delih, ki krasijo prostore galerije. V Sloveniji znova gostuje koreograf Sidi Larbi Cherkaoui, tokrat z baletom Velikega gledališča iz Ženeve, ki ga trenutno tudi umetniško vodi. V okviru festivala Fabula bo danes v Slovenskem ljudskem gledališču Celje literarni večer s hrvaško pisateljico, scenaristko in filmsko ustvarjalko Doro Šustić. V okviru 4. edicije Performative, ki spodbuja umetnike, da razmišljajo o pojmovanju telesnosti, času in trajanju, si bo danes v Cukrarni v Ljubljani mogoče ogledati dva performansa: Poguba je gotova Eve Mayer- Keller in Trenutek, ko vse obstane Kristine Aleksove ter Anite Wach. Vabljeni k poslušanju!

Mojca Briščik je kariero začela kot novinarka, a se je po letih nabiranja izkušenj na številnih medijih, od Radia Capris do Radia Ekspres in POP TV-ja, pričela razgledovati še po drugih izzivih. Bila je direktorica blagovnice Maximarket, direktorica korporativnega komuniciranja v Mercatorju, zdaj pa že več kot osem let vodi Slovensko oglaševalsko zbornico, kjer predseduje tudi priznanemu oglaševalskemu festivalu Zlati boben. IzobrazbaMojca Briščik je diplomirana novinarka ter magistra ekonomije, ki je iz lastnega zanimanja do trajnostnega razvoja uspešno zaključila tudi intenziven osem tedenski program »Business Sustainability Management« Univerze v Cambridgeu, Cambridge Institute for Sustainability Leadership (CISL). Mojca Briščik je izvršna direktorica Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ) in predsednica mednarodnega kreativnega festivala Zlati boben. Ponaša se s široko paleto znanj in izkušenj, še zlasti s področja korporativnega komuniciranja, marketinga in odnosov z javnostmi, ter tudi vodenja in upravljanja prodaje na drobno. Karierno pot je začela še v času študija kot radijska in televizijska novinarka ter radijska voditeljica in snovalka radijskih oddaj. Svojo medijsko pot pa je zaključila na mestu urednice Radia glas Ljubljane. Poklicno pot je po 17 letih aktivnega delovanja v medijih nadgradila kot direktorica blagovnice Maxi. Po štirih uspešnih letih je nato prevzela mesto direktorice korporativnega komuniciranja v Mercatorju, ki je zajemalo, ne zgolj komuniciranje z vsemi deležniki v matični državi, temveč tudi koordiniranje vseh PR služb po tujih trgih (skupno šestih) kjer je družba delovala. Pod njenim vodstvom je družba Mercator, za področje družbene odgovornosti, prejela tudi mednarodno nagrado European Business Award. Trenutno je zaposlena na Slovenski oglaševalski zbornici, kjer ji je Upravni odbor spomladi potrdil že tretji mandat. Najljubša knjiga: Nekoč sem bila pravi knjižni molj, že v srednji šoli so se mi posmehovali, ker sem brala knjige Antona Trstenjaka, a se zanje nisem ravno zmenila. Danes pa se na moji nočni omarici ali v potovalni torbi znajdejo predvsem strokovne knjige, po romanih pa le še redko sežem. Iz tega obdobja (izpred več kot 15-imi leti) izstopa predvsem eden, to je delo z naslovom 2.999 SIT francoskega pisca Frédérica Beigbederja, ki je zagotovo pomembno vzbudilo zanimanje za svet v katerem tičim še danes.  Sicer pa … tisti, ki me dobro poznajo vedo, da imam rada 'praholovce' v obliki knjige. Sem generacija, ki še vedno vzame v roke ne samo knjigo, temveč tudi časnike in revije.Najljubša serija: Razdvojena med serijo Peaky Blinders in The gentleman, režiserja Guyja Ritchieja. Hobiji: Sem aktivna oseba, kardio vadbe sem zamenjala za vadbe za krepitev mišične mase (starostno pogojena odločitev), sprehodi s psom so obvezni in pa rada prebedim noči ob kakem dobrem filmu ali seriji. Najbolj me nasmejijo francoske ali španske komedije in skandinavski trilerji. Nesporno pa noči ne bi prebedela zaradi grozljivk.Najljubša hrana: Mediteranska kuhinja.Najljubši podjetnik: Od tujih je to zagotovo Angela Ahrendts, nekoč direktorica Burberryja, nato podpredsednica v Apple-u, odgovorna za prodajo, danes predavateljica in predsednica upravnega odbora »Save the Children International« - izjemno karizmatična ženska, ki zna povezovati in spodbujati ljudi s katerimi deluje tako da dosežejo svoj največji potencial.Od domačih pa Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, ki zna reči bobu bob - več pa ni potrebno dodati.Najljubši app: LinkedIn (službeno), Podcasts (zasebno)Zaključni nauki: ·      Družina naj bo vedno na prvem mestu. ·      Ne dajaj nasvetov, če te zanje eksplicitno ne prosijo.·      Poskusi ohraniti moralni kompas.

"Večina dokumentarnih filmov zareže v bistvo problema sodobnega sveta, še posebno takrat, ko je govor o nevralgičnih točkah našega bližnjega prostora," je v uvodniku 27. Festivala dokumentarnega filma zapisal njegov programski direktor Simon Popek. Verjetno najbolj pričakovani film festivala je film Edina zemlja, ki je prejel oskarja za najboljši dokumentarec, v naboru pa so tudi filmi, ki raziskujejo vprašanja, kot na primer, kako živijo vešče in molji, kakšno vlogo imajo v zgodovini človeštva vlaki, kako velika je moč arhiva in kako je bilo avgusta leta 1965, ko so v New York, na drugo ameriško turnejo, prispeli Beatli. Odprtje festivala bo pospremila biografska drama o Zoranu Predinu režiserja Slobodana Maksimovića, retrospektiva pa bo posvečena dokumentarnemu opusu slovenske režiserke Maje Weiss. Festival bodo od 12. do 19. marca gostili Cankarjev dom, Kinodvor in Slovenska kinoteka.

Igor Bezinović je eden najbolj plodovitih hrvaških režiserjev mlajše generacije. Na februarskem filmskem festivalu v Rotterdamu je za svoj najnovejši igrano-dokumentarni film Fiume o morte!, ki je nastajal več kot deset let in se posveča enemu izmed najbolj nenavadnih obdobij reške zgodovine, prejel glavno nagrado. Več o filmu - tudi na sporedu Festivala dokumentarnega filma - v pogovoru Petre Meterc z režiserjem Bezinovićem.

Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. Letošnjim oskarjem se v oddaji tudi sicer posvečamo. Poleg tega razmišljamo o novem mladinskem filmu Urške Djukić Kaj ti je deklica, pa o zgodovinski drami Peti september, ki tematizira incident med poletnimi olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972, ko so teroristi zajeli izraelske športnike.

Etnologinja, antropologinja in soorganizatorica in selektorica Festivala slovenskega etnografskega filma Manca Filak je avtorica etnografskih in dokumentarnih filmov, ki so bili predstavljeni in nagrajeni na številnih mednarodnih filmskih festivalih, so del muzejskih razstav, raziskovalnih projektov in slovenskega Registra nesnovne kulturne dediščine. S kamero je zabeležila različne vidike vsakdanjega načina življenja ljudi v Sloveniji, kot tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Bolgariji. Svoje dosedanje izkušnje s terena od leta 2018 nadgrajuje tudi kot mlada raziskovalka, in sicer s teoretskim poglabljanjem v razumevanje epistemoloških in metodoloških vprašanj znotraj vizualne etnografije.

V Berlinu se je v soboto s podelitvijo nagrad zaključil 75. filmski festival Berlinale, zlatega medveda za najboljši film je prejel norveški film o raziskovanju ljubezni ter poželenja, Dreams (Sex Love) Daga Johana Haugeruda. V dvorani Deutsche Oper v Berlinu se je odvila svetovna premiera baleta Sen kresne noči, ki ga je na oder postavila ekipa slovenskih ustvarjalcev. Gre za novo baletno produkcijo, nastalo po motivih Shakespearjeve komedije, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja. Sklop radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis se nocoj nadaljuje z večerom, posvečenim mladim primorskim literatom. Dogodek bo v neposrednem prenosu mogoče spremljati tudi na programu Ars in Radiu Trst A. Danes 19. uri na programu Ars začenjamo s predvajanjem romana In ljubezen tudi Draga Jančarja. V Slovenj Gradcu pa bo v knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Vrnitev, ki bo vsebovala tudi zgodnja dela Jožeta Tisnikarja. Vabljeni k poslušanju!

Na podelitvi najuspešnejšim alpinistom smo pred mikrofon povabili Anjo Petek in Alešem Česnom, naj alpinistko oz. naj alpinista 2024. Nadaljevali smo z nagrajenimi filmi 19. festivala gorniškega filma in pogledom v spremljevalni program, v katerem so nastopile tudi Mojstranške veverice. Pred koncem oziroma začetkom zimskih počitnic smo poiskali še dober namig za družinski izlet.

Javljamo se vam iz Berlina, kjer od četrtka poteka že 75. filmski festival, na katerem se predstavljajo tudi slovenski filmski ustvarjalci, izvedeli pa bomo tudi več o filmih, ki si jih lahko ogledamo na že 19. festivalu gorniškega filma, ki se v več mestih po Sloveniji začenja prav danes.

Valentinovo v Kinodvoru v Ljubljani je posvečeno retro filmski erotiki, začel se je festival Berlinale – letos tudi z močno slovensko udeležbo –, pravkar se je končal znameniti festival kratkega filma v Clermont-Ferrandu, prihodnji teden se začenja 19. izdaja Festivala gorniškega filma, poleg tega smo se pogovarjali z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar o tem, kaj lahko pričakujemo na domači filmski sceni v letošnjem letu.

Najprej smo pokukali v program 19. festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek (17. 2. 2025) s filmskim portretom največje himalajske alpinistke vseh časov, Poljakinje Wande Rutkiewicz. Z nami bo alpinist in direktor festivala Silvo Karo. Nadaljevali smo z reportažo iz letošnjega državnega tekmovanja Mladina in gore in slišali odzive najboljših ekip finalnega dela, tako osnovnošolske kot srednješolske (PD Litija in PD Medvode), ki sta obiskali naš studio.

Proteklog vikenda Canberra je bila domaćin Nacionalnog multikulturalnog festivala koji skoro tri decenije proslavlja multikulturalizam Australije. Već tradicionalno, bosansku kulturnu baštinu godinama predstavljaju horovi Modra rijeka iz Sydneya i Sevdalinka iz Melbournea, a prošle i ove godine veoma uspješno i bosanska ambasada, te Vijeće bosanskohercegovačke zajednice NJW, zahvaljujući kojima su posjetioci mogli uživati u bosanskim kulinarskim specijalitetima, kao i bosanskoj kahvi iz džezve. O svojim utiscima sa Festivala danas govori predsjednica odbora hora Sevdalinka, kao i o planiranim projektima i koncertima hora.

Poročamo o premieri Straussove operete Netopir, ki sta jo na oder Gallusove dvorane ob 200-letnici skladateljevega rojstva postavila Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana, o sklepnem koncertu jubilejnega, že 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe, 3. koncertu abonmajske sezone Zavoda Celeia Celje, nastopu klavirskega kvarteta Phoenix v koprskem studiu Hendrix in napovedujemo nedeljska koncerta Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji.

V kinematografe je prišel slovenski mladinski film Čao Bela režiserja Janija Severja, film Bob Dylan: Popolni neznanec se osredotoča na prva poglavja kariere verjetno najslavnejšega kantavtorja v zgodovini, Balada o Limonovu pa je presenetljivo nekritičen portret kontroverznega ruskega pisatelja in politika Eduarda Limonova. Poleg tega je v teku Tržaški filmski festival in razglasili so nominirance za letošnje oskarje.

Ena od pomenljivejših posebnosti tekmovalnega programa lanskega Festivala slovenskega filma so bili kar trije igrani celovečerni filmi, namenjeni otroškemu oziroma mladinskemu gledalstvu. Eden od njih, Čao Bela režiserja in scenarista Janija Severja, je ta teden prišel v redno distribucijo naših kinematografov. O filmu razmišlja Gaja Pöschl, besedilo bere Eva Longyka Marušič.

Na festivalu LGBT filma je zmagal filipinski film Asog Seána Devlina, zmes filma ceste in dokumentarne drame. O zmagovalnem filmu smo se pogovarjali s članom žirije, ki je nagrado podelila in glavnim igralcem v filmu. V Kinodvoru je slovensko premiero doživel film V mojih sanjah rase vsako noč drevo Vida Hajnška, poetičen filmski esej o Halozah in Haložanih, ki je na Festivalu slovenskega filma v jeseni prejel vesno za najboljši dokumentarni film. Ocenjujemo tudi film Substanca Coralie Fargeat in Mufaso - Levjega kralja Barryja Jenkinsa, vabimo pa tudi na Noč kratkih filmov in prinašamo novice o februarskem Berlinalu.

Ime tedna je postala Sonja Prosenc, režiserka in scenaristka celovečerca Odrešitev za začetnike, filma, ki na tragikomičen način spregovori o disfunkcionalnosti odnosov v na videz popolni meščanski družini. S sedmimi vesnami (za najboljši celovečerni film, scenarij, glavno žensko in moško vlogo, stransko žensko vlogo, izvirno glasbo ter scenografijo) je postal veliki zmagovalec 27. Festivala slovenskega filma.Kandidata sta bila še: Andrej Blatnik, urednik pri Cankarjevi založbi in eden od najvidnejših slovenskih urednikov zlasti leposlovnih del izvirne in prevodne knjižne produkcije. Za pomembno delo in posebno spoštovanje do knjige, bralcev in avtorjev, pa tudi do besede, vednosti in misli bo na 40. Slovenskem knjižnem sejmu prejel letošnjo nagrado Nede Pagon, ki jo podeljujejo za najboljše slovenske knjižne urednike ali urednico. Branko Madžarevič, prevajalec, ki je za prevod dela Eseji I–III Michela de Montaigna prejel Jermanovo nagrado, priznanje Društva slovenskih književnih prevajalcev. Z integralnim prevodom Esejev v slovenščino, delo je začelo nastajati leta 1998 in se končalo leta 2019, smo dobili eno tistih mojstrovin, ki zorijo počasi, potrpežljivo, s premišljevanjem, raziskovanjem in proučevanjem virov.

Belma Bešlić Gal je bh. i austrijska pijanistica i kompozitorica, umjetnica i kuratorica, rođena u Tuzli gdje je završila osnovnu i srednju muzičku školu u klasi prof. Planinke Jurišić. Kao 15 godišnja djevojčica usred rata odlazi u Weimar u Njemačku na studij klavira na Visokoj školi za muzičku umjetnost Franz Liszt kod prof. Gerlinde Otto i Lazara Bermana, a daljnje usavršavanje nastavila je na Kunstuniversität Graz, izučavajući pozorišnu i scensku muzikom, te kompoziciju. Osvojila je brojne svjetske nagrade kao mlada pijanistica sloveći za jednu od najdarovitijih mladih pijanistica u ex YU, a kasnije je osvojila i brojne nagrade na muzičkim festivalima.Belma je suosnivačica Kamernog sastava Revolucionario, koji izvodi muziku inspirisanu bosanskim i balkanskim etnosom. Na ovogodišnjem Festivalu Slovo Gorčina u Stocu premijerno je na otvaranju Festivala, na drevnom lokalitetu sa stećcima u Radimlji, predstavila multimedijalni muzički i scenski projekat, posebno komponiran za Festival, po imenu "Iza uma". Ove godine je po prvi put u BiH osnovala umjetničku rezidenciju za muzičare klasične muzike pod imenom AIR "Zvjezdane staze" u selu Mijakovići kod Vareša. S Belmom smo pričali o:00:00:00 Uvod i najava00:04:24 Ovo je druga suradnja sa Slovom Gorčina, prva je bila 2017.00:08:08 Scenografiju na stećcima na Radimlji nije bilo lako realizirati00:13:15 Zašto sam rezidenciju nazvala Zvjezdane staze?00:15:10 Kupila sam kuću u selu Mijakovići jer sam se zaljubila u to mjesto00:19:09 Prva art rezidencija klasične muzike u BiH u Mijakovićima00: 24:11 Vraćam se Bosni jer želim da ostavim nešto svojoj zemlji:00: 30:02 Mještani u Mijakovićima su bili oduševljeni klasičnom muzikom iako je nikad dotad nisu čuli00: 35:05 Za sljedeću godinu na rezidenciji planiram dovesti svjetske kompozitore00: 38:40 Na moju muziku i estetiku je utjecalo moje porijeklo iz BiHProdukcija: Kolektiv znanjaAudio i video: podcast.rsMuzika: Alan OmerovićDesign: Effect AgencyJednokratne donacije: https://www.paypal.me/KolektivZnanjaPatreon donacije: https://patreon.com/Kolektivznanja?utm_medium=clipboard_copy&utm_source=copyLink&utm_campaign=creatorshare_fan&utm_content=join_link Pratite nas na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/kolektivznanja IG: https://https://www.instagram.com/kolektiv_znanja/X : https://twitter.com/AnisaSerak*Ova epizoda je dio našeg serijala o kulturnom aktivizmu koji je nastao uz podršku Thomson fondacije kao dio projekta Kultura i kreativnost za Zapadni Balkan (CC4WBs). Priča je kreirana uz finansijsku podršku Evropske unije. Njen sadržaj je isključiva odgovornost autora i ne predstavlja nužno stavove Evropske unije.

Katarina Stegnar, gledališka in filmska igralka, je dobitnica nagrade Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo v filmu Odrešitev za začetnike, režiserke Sonje Prosenc, zmagovalnemu filmu, letošnjega 27.Festivala slovenskega filma Portorož. Katarina Stegnar je s svojo ustvarjalnostjo zaznamovala zlasti neodvisno sceno, je stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, hkrati pa deluje tudi z igralskim kolektivom Beton Ltd. Doslej je igrala v štirih filmih Sonje Prosenc in prejela svojo prvo Vesno.

V oddaji pozornost namenjamo razstavi Meja je dokončna, ki se je prejšnji teden odprla v Prekmurskem muzeju v Murski Soboti. Razstava je postavljena ob stoti obletnici podpisa dokončnega sporazuma o meji takratne Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Madžarske, ki so ga podpisali 8. julija 1924. V Zagorski dolini v Kulturnem centru - delavski dom Zagorje ob Savi pa si bo mogoče ogledati razstavo o steklarstvu. Nekaj gledaliških refleksij v oddaji namenjamo predstavi Medvedek Pu v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Ob zaključku Festivala slovenskega filma v Portorožu predstavljamo nagrajene filme. Danes pa si je v Kinodvoru mogoče ogledati kratke filme Sergeja Paradžanova, s čimer obeležujejo stoto obletnico režiserjevega rojstva.

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je včeraj v Beli hiši sprejel premierja Roberta Goloba in se mu znova zahvalil za posredovanje Slovenije v poletni veliki izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. Sogovornika sta poleg tega veliko pozornosti namenila skupnim interesom obeh držav na področju energetike in inovacij, kjer se Sloveniji odpirajo možnosti za sodelovanje na ameriškem tržišču, ter aktualnim mednarodnopolitičnim temam. Drugi poudarki: - Nemške finance niso več zgled za druge članice Unije - Berlin se spopada s povečevanjem izdatkov. - Spletne goljufije že skoraj prehitele vsa druga premoženjska kazniva dejanja. - Na odprtju Festivala slovenskega filma v Portorožu nagrado za življenjsko delo podelili kostumografinji Zvonki Makuc.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno Na odru portoroškega avditorija je ob slovesnem odprtju Festivala slovenskega filma nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti prejela kostumografinja Zvonka Makuc. Kot kostumografinja je dala svojevrsten pečat slovenskemu filmu in ustvarila je nekaj, kar je lepo, skromno in nevsiljivo, a se je številnim generacijam globoko vtisnilo v spomin. Lahko bi celo rekli, da se je njeno izjemno delo vtisnilo v našo skupno kolektivno podzavest, je med drugim zapisala žirija. Z nocojšnjim koncertom abonmajsko sezono začenja Celjski godalni orkester. Pet abonmajskih koncertov bo v znamenju jubileja – 80-letnice delovanja orkestra. Orgelski cikel Obiski kraljice v živo, ki ga prenašamo tudi na naših radijskih valovih, danes ponuja koncert Christopha Mauerhoferja, švicarskega organista, skladatelja in dirigenta. Vabimo vas k poslušanju!

Slovenski filmski svet se bo nocoj zbral na svečanosti ob začetku 27. Festivala slovenskega filma. Do konca tedna se bo predstavilo več 160 filmov slovenske produkcije različnih žanrov in metraž. Več o svetu slovenskega filma smo pripravili za nadaljevanje oddaje, v kateri se bomo posvetili tudi klasični glasbi, ki jo danes zaznamujeta začetek koncertnega cikla Sozvočje svetov in, v okviru Srebrnega abonmaja priznana solista István Várdai na violončelu in pianist Zoltán Fejérvári. Vabimo vas k poslušanju!

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je v torek, 8. oktobra, na Brdu pri Kranju pripravilo že 4. festival slovenskih sirov. Festivala se je udeležilo dobrih 1000 obiskovalcev, 26 sirarn pa je dalo v pokušino skupaj 70 sirov. Častni gost festivala je bil Marko Lotrič. Za izvirne prigrizke s siri so poskrbeli trije mladi prevzemniki gostiln. V Kmetijski oddaji ste lahko prisluhnili kratki reportaži o pestrem in zanimivem dogajanju na samem festivalu sirov.

V okviru nedavnega Festivala za tretje življensko obdobje nas je OPRO - zavod za aplikativne študije z že znamenito knjižno zbirko »Opuščeni program«, z vabilom trem družboslovcem spomnil na znamenito eruditsko študijo intelektualke in aktivistke Simone de Beauvoir (1908-1986) izpred pol stoletja, s preprostim naslovom »Starost«. V našem jeziku smo to predhodnico družboslovnih analiz starosti in staranja v preteklih in sodobnih družbah v dveh delih (l.2018 in l.2020) dobili po zaslugi prav omenjenega zavoda - izdajatelja te knjige – prevedel pa jo je Tomaž Gerdina. Tako kot zavod OPRO na nedavni javni debati v ljubljanskem Cankarjevem domu, smo tudi mi v studio povabili dve socialni psihologinji ljubljanske Fakultete za družbene vede, zasl. prof. dr. Mirjano Ule in doc. dr. Metko Mencin, ter poznavalca socialne geografije in demografije dr. Damirja Josipoviča iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Organizator je v vabilu med drugim zapisal, »da si je danes težko zamisliti, da bi eno samo delo ponudilo tako celovit in natančen historičen pregled obravnave starosti in statusa starih ljudi, kot je to storila Simone de Beauvoir v knjigi Starost. Poleg temeljne in lucidne kritike patriarhalne družbene ureditve v znameniti knjigi »Drugi spol«, je v knjigi Starost pokazala, da so bili tudi stari ljudje skozi večino socialne zgodovine izločeni in družbeno marginalizirani.« Temeljno spoznanje tega eruditskega eseja, ki je bilo pri nas in še kje dolgo spregledano, je prikaz historičnih in aktualnih virov v prid tezi, da je bila in je starost vedno in povsod odvisna od materialnih možnosti starajočih. Foto: Starost in mladost VIR: linkedin

Slovenski filmski svet se bo nocoj zbral na svečanosti ob začetku 27. Festivala slovenskega filma. Do konca tedna se bo predstavilo več 160 filmov slovenske produkcije različnih žanrov in metraž. Več o svetu slovenskega filma smo pripravili za nadaljevanje oddaje, v kateri se bomo posvetili tudi klasični glasbi, ki jo danes zaznamujeta začetek koncertnega cikla Sozvočje svetov in, v okviru Srebrnega abonmaja priznana solista István Várdai na violončelu in pianist Zoltán Fejérvári. Vabimo vas k poslušanju! Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Pomembno sporočilo letošnjega Festivala za tretje življenjsko obdobje je primerno nagovarjanje starejših. O tem je v pogovoru z Jano Bajželj razmišljala Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bila pred upokojitvijo varuhinja človekovih pravic in državna tožilka.

Napovedujemo: 1. koncert Mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi, zadnji koncert Festivala srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae 2024 in tretji koncert 8. festivala Sonc.

Tokrat se posvečamo Romulu, novemu delu iz franšize o Osmem potniku, pa dokumentarcu Wima Wendersa o nemškem umetniku Anselmu Kieferju. Pogovarjamo se o slovenski udeležbi na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu in razmišljamo o tem, kaj obeta Beneški filmski festival, ki se začenja prihodnji teden.

Pred vrati sta dva filmska festivala, zanimiva tako za cinefile kot tudi za širše občinstvo. V Ljubljani se pričenja 10. izdaja Festivala kratkega filma FeKK, ki bo letos potekala pod geslom »To ni faza«. Festival je v preteklem desetletju postal izjemno priljubljen posebno med mladimi, prav tako pa je dosegel zavidljivo raven mednarodne prepoznavnosti. V naši širši okolici pa se pričenja najpomembnejši filmski festival jugovzhodne Evrope – govorim seveda o Sarajevu. Festival, katerega začetki segajo v medvojni čas, letos prav tako praznuje okroglo obletnico – trideseto. V kino prihaja mladinski film Igrišča ne damo Klemna Dvornika, ki smo ga ob tej priložnosti povabili pred mikrofon.

Poglabljamo se v nekaj vrhunskih filmov, ki so bili prikazani na pravkar minulem Puljskem filmskem festivalu – ukvarjajo se z bojem delavcev za svoje pravice, z izzivi tehnologij prihodnosti in z vedno zapletenim, a neprecenljivim družinskim življenjem. Poročamo o tem, kaj vas čaka na letošnjem festivalu Cinehill v Gorskem kotarju, ki je zamenjal Motovunski filmski festival. Poleg tega ocenjujemo novi film v nizu del, v katerih strašijo morski psi, z naslovom Nekaj je v vodi.

Raporta Hatice Kamer ji Amedê vê hefteyê derbarê Festîvala Şanoya Amedê ye. Cudahiya festîvala îsal ewe ku cihekî mezintir hatiye avakirin û xelk ji nû ve dikare li çand û zimanê xwe yê kurdî derkeve. Herweha di nav raportê de behs li ser pîrozbahiyên Çarşema Serî Sala Êzîdiyan li gundê Bircê yê bi ser Wêranşêrê jî dibe.

Posvečamo se Fantu in čaplji, z oskarjem nagrajeni animirani mojstrovini Hayaa Miyazakija, ki ga poznamo na primer po filmih Čudežno potovanje in Princesa Mononoke. Poročamo o tem, kaj ponuja 23. izdaja Festivala neodvisnega filma, pa o nekaterih vrhuncih festivala Visions du Réel (Vizije realnosti), ki se odvija v Nyonu. Poleg tega se pogovarjamo z belgijskim avtorjem Jeroenom Olyslaegersom, avtorjem knjižne predloge za film Wil, ki smo si ga lahko ta teden ogledali v Kinodvoru v Ljubljani (na voljo je sicer tudi na Netflixu), prestavi pa nas v obdobje druge svetovne vojne v Antwerpen.

Poročamo o zmagovalcih mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu, pa tudi iz Clermont-Ferranda, kjer poteka največji mednarodni festival kratkega filma. Napovedujemo še 18. festival gorniškega filma in ocenjujemo film Bartonova akademija Alexandra Payna.

Med filmskimi festivali, ki sodijo med najbizarnejše, je Mednarodni filmski festival v Pjongjangu v Severni Koreji. Leta 2018 ga je obiskal nemški režiser Martin Hans Schmitt in ustvaril animirani dokumentarni film z naslovom Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu. Njegovo delo je kritika režima, saj prikazuje urejeno fasado življenja v totalitarni državi, v kateri so vsi srečni. Prevod Staša Grahek, bere Jure Franko. Ton in montaža David Lap.

V kinematografe je prišel slovenski mladinski film Čao Bela režiserja Janija Severja, film Bob Dylan: Popolni neznanec se osredotoča na prva poglavja kariere verjetno najslavnejšega kantavtorja v zgodovini, Balada o Limonovu pa je presenetljivo nekritičen portret kontroverznega ruskega pisatelja in politika Eduarda Limonova. Poleg tega je v teku Tržaški filmski festival in razglasili so nominirance za letošnje oskarje.

Nasilje na Bližnjem vzhodu se nadaljuje z nezmanjšano silo. Na izraelski stani je bilo ubitih najmanj 700 ljudi in na palestinski 400. Pripadniki Hamasa so zajeli veliko talcev, v Gazi je razseljenih več kot 100 tisoč Palestincev. V oddaji tudi: - Predloga proračunov za prihodnji dve leti s poudarkom na popoplavni obnovi bosta poslancem predstavila premier Golob in finančni minister Boštjančič - Pogajanja o plačah v javnem sektorju se bodo nadaljevala kljub odstopu ministrice Sanje Ajanovič Hovnik - Za najboljši celovečerec 26-tega Festivala slovenskega filma razglasili eksperimentalni dokumentarec Ne misli, da bo kdaj mimo, največ vesen filmu Zbudi me