Podcasts about obiskali

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

Tik pred državnim kulturnim praznikom tokrat začenjamo tedenski pregled z napovedjo koncepta večerne državne proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki jo režira lanski Prešernov nagrajenec Dragan Živadinov, nadaljujemo pa s petkovo slavnostno otvoritvijo prenovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem. Bolj podrobno smo se tokrat lotili dveh razstav, večje, ki jo je v prostorih ljubljanskega Cankarjevega doma pripravil Narodni muzej Slovenije, z naslovom »Čivki iz preteklosti: Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede«. Obiskali smo tudi ljubljansko Galerijo Vžigalica, kjer so te dne odprli razstavo z naslovom »Avantgarden 3.0.« akademske slikarke Tanje Vojinović, opozarjamo pa še na izstopajočo razstavo v Ljubljani in posvetovanje o kulturni dediščini. Za zaključni del smo pripravili malce obširnejšo napoved 12 gledaliških predstav lanskega leta, ki jih je selektorica Kaja Novosel izbrala za t.im. »tekmovalni del« letošnjega že 61. Borštnikovega srečanja, ki bo junija v Mariboru.

Moldavija je ena najrevnejših evropskih držav, razpeta med vplivoma Rusije in Evropske unije. Zaradi dolge meje z Ukrajino in nedorečenih notranjih razmer, med katerimi izstopa separatistična Pridnestrska republika, ostaja prihodnost Moldavije kljub začetku pogajanj o vstopu v Unijo negotova. Predsednica Maia Sandu je nedavno presenetila celo z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo. "Smo tihi bojevniki, ki se približujemo Evropi – od nje se lahko veliko naučimo, hkrati pa jo lahko tudi oplemenitimo," je v prestolnici Kišinjev povedala mlada podjetnica Liliana. Obiskali smo tudi avtonomno regijo Gagauzijo in odcepljeno prorusko ozemlje Pridnestrja. Čeprav se ponekod zdi, kot da se je čas ustavil, Moldavci še vedno verjamejo v lepšo prihodnost. *Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Izpostavljamo koncert slovitega pianista Pierra-Laurenta Aimarda, ki je na Akademiji za Glasbo v Ljubljani nastopil od 100 letnici Györgyja Kurtága, ki jo bo ta sloviti madžarski skladatelj praznoval 19. februarja. Obiskali smo tudi 4. koncert cikla Carpe artem, ki je potekal v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor v kvartetom violinistke Tanje Sonc in 2. koncert simfoničnega cikla orkestra SNG Maribor z violinistko Lano Trotovšek ter koncert cikla Tutti, na katerem je nastopil Simfonični orkester Akademije za glasbo s solisti – študenti, drugi koncert v okviru koncertnega abonmaja Sosedje, ki ga pripravlja Zavod Celeia Celje, zaključni koncert Filharmoničnega festivala baročne glasbe in pa Komornega zbora Megaron.

Z nami je bila tokrat izkušena popotnica Anđela Nedeljković. Skupaj smo se v prvem delu podali na pot od zahodnega območja Kitajske in visokogorskih krajev do ožjega osrčja Azije. Obiskali smo skrivnostne kraje, ki so jih nekdaj prečkali in zaznamovali številni popotniki trgovske ter kulturne Svilne poti.S07E02Gostja: Anđela NedeljkovićModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 21. 01. 2026Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep Youtube: www.youtube.com/popotnistvo​

Začenjamo z letošnjim jubilejem že 70. gledališke sezone Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, nadaljujemo s tradicijo in njeno vklopljenostjo v sodobni Maribor, njegov znameniti Rotovški trg in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice bosta osrednja poudarka iz tega konca države. Nadaljujemo z vtisi s treh razstav: najprej bomo spoznali Usodo neznanca z (ljubljanskih) Prul, razstavo o najdbi v skrčenem položaju najdenega pokojnika iz obdobja stare Emone, ko so kopali temelje za prizidek Centra Janeza Levca poleg Karlovške ceste na južni strani grajskega griča. Obiskali smo tudi razstavo 7.00–15.00 ustvarjalke Tanje Devetak v ljubljanski Galeriji Kresija, v Mestni galeriji Nova Gorica pa je že od pretekle sobote odprta razstava Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft, kjer sta kuratorki Tanja Prušnik iz Avstrije in Milena Koren Božiček iz Slovenije predstavili dela petih ustvarjalk in ustvarjalca iz Avstrije in Slovenije – na njej se sprašujejo, kakšen bo človek v prihodnosti. FOTO: Družabni dvoriščni del Slovenskega mladinskega gledališča VIR: https://www.facebook.com/photo/?fbid=10158710561192381&set=a.476806324455172

Južna Afrika je ena tistih držav, v kateri so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor se je zaradi apartheida preselilo več milijonov temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni samim sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Številni, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile.

Obiskali smo retrospektivo Anje Medved in Nadje Velušček, Območje prehoda, v Slovenski kinoteki. Avtorici filme tketa iz spominov z mejnega območja, predvsem Gorice – Nove Gorice, pričevanj in neprecenljivega arhivskega gradiva. Tine Mulej Vrabič – Nitz in in Eva Mulej Vrabič – Oka sta za Kino-Uho uglasbila Ribiške pravice iz leta 1929, eno temeljnih del zgodnjega dokumentarnega filma, ki ga je režiral John Grierson. Ocenjujemo: Oče mati sestra brat, z beneškim zlatim levom nagrajeni novi film Jima Jarmuscha, ter film Otoki Jana Oleja Gersterja, pri katerem je kot soscenarist sodeloval tudi Blaž Kutin. Pred vrati pa je letošnja Noč kratkih filmov. Letos bodo na ogled kratki filmi Roberta Rossellinija in Francija Slaka, pa tudi nagrajeni filmi z letošnjega festivala FeKK.

Obiskali smo 10. Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, ki je v organizaciji društva VTIS - V tujini izobraženih Slovencev ta teden potekal v Ljubljani in se pogovarjali z dvema mladima predstavnikoma društva in raziskovalcema, ki sta si znanje in izkušnje na področju fizike pridobivala v Švici oziroma v Nemčiji. Seznanjamo vas tudi s spletnim tečajem slovenščine Slonline, ki ga je odslej mogoče uporabljati tudi v obliki interaktivnega učbenika Naslon, razvili pa so ga na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostimo pa tudi slovenskega rojaka iz Nemčije Mihaela Medveda, ki v Sindelfingnu vodi društvo Slovenski muzikantje.

Danes v oddaji predstavljamo koncert z naslovom Pesmi norosti, s katerim se je sklenila letošnja sezona cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. V Ljubljani smo spremljali festival Forum nove glasbe, v Novi Gorici pa 10. mednarodno tekmovanje klasičnega saksofona SAXGO25. V Mariboru so uprizorili opero Razcvet Vita Žuraja, v SNG Opera in balet Ljubljana pa je premiero doživel balet Slika Doriana Graya. Obiskali smo tudi koncert pri Gospe Sveti na Avstrijskem Koroškem in koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor, kjer je prvič gostoval Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna. Poročamo tudi o dogajanju na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je potekal mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja.

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

V Zgodovinskem arhivu Ljubljana so prav na »Dan slovenskih arhivov« pretekli ponedeljek odprli razstavo z naslovom »Na tirih zgodovine – Preteklost železnic v arhivskih zapisih«. Zunanji povod je bila letošnja 200-letnica prve vožnje v dolžini okoli 50 kilometrov z lokomotivo na parni pogon in nekaj vagoni med angleškima mestoma Darlington in Stockton 27. septembra 1825. Avtor lokomotive je bil inženir George Stephenson, sin Roberta, ki je že pred njim poskušal modernizirati tovorni in potniški promet. Takrat se je začelo »stoletje železnic«. Obiskali smo enega od avtorjev in hkrati osrednjega koordinatorja razstave, arhivista Dejana Hvalo. Prikaz izbora arhivskega gradiva na temo železnic v okviru tedanje Vojvodine Kranjske so avtorji razdelili v 9 vsebinskih sklopov. Zgodovinski arhiv Ljubljana se namreč sestoji iz arhivov petih osrednjih mest nekdanje dežele, poleg glavnega mesta so z njim povezani še arhivi v Kranju, Novem mestu, Škofji Loki in v Idriji. Razstavo so poleg sogovornika pripravili arhivisti, Luka Cerar, Elizabeta Eržen Podlipnik, Jože Glavič, Iztok Hotko, Mira Hodnik, Dunja Mušič in Judita Šega. FOTO: Izsek iz enega od mnogih panojskih plakatov razstave, ki jo je oblikovala Barbara Bogataj Kokalj VIR: Program Ars, Goran Tenze

Obiskali smo tudi nastop nemškega tolkalskega virtuoza Alexeja Gerassimeza. V središče današnje oddaje postavljamo 18. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, ki je potekalo pretekli konec tedna v Mariboru, in nastop nemškega tolkalskega virtuoza Alexeja Gerassimeza v sklopu srebrnega abonmaja. Bili smo tudi na slavnostnem koncertu ob 80-letnici delovanja Društva slovenskih skladateljev, na prvem koncertu abonmajske sezone Narodnega doma Celje in na Bergovem Vojčku – zadnji operni premieri v beneškem gledališču La Fenice. 

Napovedujemo Festival OKO v Bohinju, ki v osrčju Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka združuje dokumentarno fotografijo s temami varstva narave in trajnosti ter kranjsko premiero uprizoritve In mnogi drugi..., ki je nastala po motivih proze Ivana Cankarja. Obiskali pa smo tudi skupinsko razstavo treh akademskih slikark: Stanislave Sluga Púdobske, Jasne Kozar in Anke Krašne z naslovom Indija v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor.

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev, pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev, pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

V dvorani Frana Žižka Slovenskega narodnega gledališča Maribor se bo nocoj odvila slovenska premiera uprizoritve MEDEJA. Predstava v režiji Martina Kušeja je nastala v koprodukciji Drame SNG Maribor s Festivalom Dubrovniške poletne igre in s Hrvaškim narodnim gledališčem v Varaždinu. Obiskali smo tudi Portorož, kjer te dni poteka 47. mednarodna konferenca Evropskega združenja klavirskih pedagogov.

Če zagori v kotu sobe, se požar širi štirikrat hitreje, ob steni pa dvakrat hitreje, kot če bi zagorelo v sredini sobe. To je dobro vedeti, ko razmišljamo o tem, kje bi prižgali dišeče sveče ali kam bi postavili novoletno smrečico. Še več uporabnih nasvetov o tem, kako poskrbeti za večjo požarno varnost naših domov, pa smo v zadnji letošnji Xkurziji iskali v laboratoriju, kjer strokovnjaki zažigajo tudi dobesedno. Obiskali smo namreč požarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije.

Pred svetovnim dnevom turizma, 27. septembra, letos z naslovom »Turizem in trajnostna preobrazba«, ki poudarja vlogo turizma kot dejavnika pozitivnih sprememb za ljudi, skupnosti in okolje, boste slišali pozitivni zgodbi, ki izpostavljata prav to. Obiskali smo turistično vas na Pohorju in kavarno Vetrinjc BarCoda. Nadaljujemo pa tudi potepanje po svetu; potujemo po Tajvanu.

Napovedujemo nocojšnje dogajanje na 73. festivalu Ljubljana: v Križankah bo znova zaživel muzikal, ki že vrsto let polni dvorane po vsem svetu, Nesrečniki, ki ga je navdihnil roman Victorja Hugoja iz leta 1862. Obiskali smo Galerijo Photon, kjer so sinoči v sodelovanju s poljskim veleposlaništvom v Sloveniji odprli razstavo Oči vojne, ki dokumentira vojno v Ukrajini od njenega začetka leta 2022, in Galerijo Kresija, kjer predstavljajo nova dela Joni Zakonjšek.

V zadnjem avgustovskem doživetju smo se odpravili v Rogatec, stisnjen med Donačko goro in reko Sotlo, v kraj, ki je skozi tisočletja ohranil zapisane dragocene zgodbe. Obiskali smo dvorec Strmol – grajski kompleks, kjer pripravljajo stalne in začasne razstave, in se ustavili v Rokodelskem centru – tam smo se preizkusili v ročnih spretnostih.

V prvi oddaji tega tedna bomo najprej prelistali najnovejšo knjigo lektorja, urednika in pesnika Andreja Brvarja, ki je v petek praznoval visoki jubilej – 80 let. Obiskali bomo tudi Vuzenico, kjer so se ta konec tedna začeli Vuzeniški dnevi. Zaznamovalo jih je odprtje slikarske razstave Oskar von Pistor in Vuzenica v atriju tamkajšnjega župnišča.

Več kot 1800 pisem zasebne narave, ki jih je v 30. letih 19. stoletja upokojeni oficir Franz poslal baronu Erbergu, nam odpira nov, dragocen vpogled v življenje kranjske aristokracije in najbogatejših meščanov LjubljaneV tokratni oddaji smo se podali na kakih 190 let dolgo potovanje v preteklost. Obiskali smo namreč Ljubljano, kakršna je bila v 30. letih 19. stoletja. Pri tem smo si pomagali s skoraj 2000 pismi, ki jih je med letoma 1832 in 1840 upokojeni oficir avstrijske vojske, stotnik malce nenavadnega imena Franc Franz, poslal enemu najbolj uglednih Kranjcev tistega časa, baronu Erbergu, ki je sicer živel na svojem posestvu v Dolu pri Ljubljani, v njih pa precej podrobno popisal utrip ljubljanskega mestnega življenja. Podobo našega osrednjega mesta, kakršna se dviga iz Frančevih pisem, so zdaj rekonstruirali naši zgodovinarji in zgodovinarke, svoje izsledke pa predstavili v intrigantnem zborniku Podobe bidermajerske Ljubljane, ki je izšel pri Založbi ZRC. In kakšna je ta podoba? – Prav to smo preverjali v pogovoru z dr. Mihom Preinfalkom, raziskovalcem na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ter predavateljem na koprski Fakulteti za humanistične študije, ki je nad omenjenim zbornikom bdel po uredniški plati. Pogovor je bil premierno na sporedu v okviru oddaje Kulturni fokus. Foto: Franz pl. Kurz zum Thurn und Goldenstein – Del Šentpetrskega predmestja s Cukrarno, 1835/36, detajl z naslovnice zbornika Podobe bidermajerske Ljubljane (Goran Dekleva)

V Prekmurju je živahna binkoštna skupnost vernikov, v kateri je tudi precej mladih, ki želijo svojo vero živeti osebno in odprto – v vsakdanjem življenju, v občestvu, v molitvi. Obiskali smo tri mlade binkoštnike in prisluhnili njihovim zgodbam ter pogledu na vero.

Medtem ko je velik del študentov komaj čakal, da se začne poletje in da bodo lahko zapustili predavalnice, so nekateri zavili vanje tudi med počitnicami. V Ljubljani so tudi letos posamezniki spoznavali slovenski jezik, književnost in kulturo. Približno 300 posameznikov iz 30 držav se je udeležilo ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si marsikdo v tem času predstavlja oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije.

V oddaji Morje in mi nadaljujemo s predstavitvijo plaž ob slovenski morski obali. Obiskali smo Strunjan, kjer sta med obiskovalci, ob divji plaži v Mesečevem zalivu, zelo priljubljeni urejeni plaži ob hotelu Salinera in plaža zdravišča Krka Strunjan. Obe stavita na veliko naravne sence pod krošnjami borovcev ter varno in urejeno kopalno območje.

Če imate pri hiši ohranjene uporabne predmete, ki jih več ne potrebujete jih lahko na primer odnesete v centre ponovne rabe. Če jih potrebujete, pa jih lahko tam ugodno kupite. V obeh primerih postanete del krožnega gospodarstva, varčujete z zemeljskimi, energetskimi in človeškimi viri in daste rabljenim predmetom novo življenje. Obiskali smo Center ponovne rabe na Ptuju, srečali ljudi, videli stvari in poslušali zgodbe o njih. Pripovedovala jih je vodja CPR Viktorija Iljevec (na fotografiji)

Približno 300 posameznikov iz 30 držav se udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si mnogi v tem času predstavljajo oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, rojeno v Indiji, ki ima slovenske sorodnike v Vidmu v Furlaniji, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije, sina rokometaša Aleša Pajoviča.

V Cerkvi na Slovenskem je v maju potekal Teden molitve za nove duhovne poklice. Kakšno je pravzaprav stanje na področju duhovnih poklicev v Sloveniji? Prihodnji teden bomo v oddaji Sledi večnosti predstavili novomašnika, letos sta dva. Pred tem pa smo raziskali podrobneje, kakšno je sedanje stanje. Obiskali smo župnijo Dob in župnika Jureta Ferleža, ki je voditelj Komisije za poklicanost in nove duhovne poklice v ljubljanski nadškofiji.

Tokrat gremo po sledeh vsebin, prilagojenih s tehnikami dostopnosti. Govorimo o lažje razumljivi slovenščini, o zvočnih opisih in o opisnih podnapisih. Obiskali pa smo tudi ljubljanski Mestni kino Kinodvor, kjer so pred približno letom dni zagnali program Dostopnost, v okviru katerega pripravljajo projekcije filmov, ki so tehnično prilagojeni za ljudi z okvaro sluha in vida.

Slovenija je ena izmed biotskih vročih točk Evrope. Kako tudi ne, ko pa naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, zato ga zaznamujejo razgiban relief, raznovrstna kamninska podlaga ter pestre talne in podnebne razmere. Tik pred koncem maja, ko nam travniki zunaj kažejo svoj najbolj bujen obraz, se v Frekvenci X sprašujemo, zakaj so ti tako zelo pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in kako se razlikujejo od tako imenovanih zelenih puščav. Obiskali smo nekaj rajskih travniških kotičkov na biosfernih območjih Julijskih Alp, Krasa in Kozjanskega in Obsotelja in za tokratno Frekvenco X spisali pravo senzorno razglednico z njih. Bral: Igor Velše Oddaja je bila posneta na biosfernih območjih Slovenije. V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, skupna pa so jim bogastvo biotske raznovrstnosti in navdihujoče prepletanje naravnih vrednot s kulturno dediščino.  

V turistični oddaji bomo spoznali Ukrajinko Ljudmilo Lermolino, ki že nekaj let živi v Sloveniji in je v sklopu diplomske naloge predstavila našo deželo kot čarobno, predvsem pa kot destinacijo, kamor bi si ukrajinski turisti, ko bo vojne konec, lahko prišli nabirat moči. Obiskali smo Idrijo, katere rudarska tradicija je stara več stoletij. Nato pa nas bo zanimiva gostja, poliglotka in pevka Ramona Irgolič, popeljala po svetu.

Oglašamo se iz Cannesa, kjer se za zlato palmo letos potegujejo novi filmi Wesa Andersona, bratov Dardenne, Julie Ducournau, Richarda Linklaterja, Kelly Reichardt in drugih. Obiskali smo festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks VFX. Ocenjujemo Pingvinove lekcije in beremo strip Zorana Smiljanića, posvečen Fritzu Langu z naslovom Ljutomer-Berlin-Hollywood.

Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.

Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.

Podajamo se v Romunijo in se ustavljamo na slovenskem lektoratu v Bukarešti. Z lektorico slovenščine na bukareški univerzi Barbaro Kustec se pogovarjamo o študiju slovenskega jezika, spremljevalnih prireditvah in vtisih iz romunske prestolnice. Obiskali smo tudi slovenske rojake v Rumi, o dogajanju v slovenski skupnosti v tem srbskem mestu pa je beseda tekla s predsednikom društva Emona in učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka Zoranom Jovičičem. V oddaji pa vas seznanjamo tudi s pomladno poletnimi prireditvami , ki jih organizirajo na Slovenski izseljenski matici.

Ste že slišali za katehumenat, verouk za odrasle? Prav v tem času se katehumeni, ki so se odločili stopiti na pot vere, intenzivno pripravljajo na prejem zakramentov v aprilu. Obiskali smo župnijo Ljubljana - Sv. Križ na Žalah, kjer opažajo povečanje števila odraslih, ki jih to zanima. Na srečanja prihajajo z različnih koncev. V oddaji gostimo župnika, nekdanjega katehumena in letošnjo udeleženko.

Reka Una izvira na Hrvaškem in večinoma teče v Bosni in Hercegovini. Pred nekaj meseci se je na njenem izviru, ki sodi v zaščiteno območje Natura 2000, začela gradnja male hidroelektrarne. Reka je spremenila svoj tok, zaradi grobega posega v naravo je nekaj vasi ostalo brez pitne vode. Po protestih domačinov in ekologov, je Hrvaška gradnjo vendarle zaustavila, dogajanje pa odpira širša vprašanja varovanja in zaščite rek tudi na območju Evropske unije. Obiskali smo izvir reke Une, se pogovarjali z domačini in odgovornimi, in šli s turističnim tokom reke vse do Bihaća. Napiši komentar o reportaži! Piši na luka.hvalc@rtvslo.si in gasper.andrinek@rtvslo.si.

Operna novost Nane Forte in Jureta Ivanušiča. V središče smo postavili kabaretno opero Španska vas Nane Forte in Jureta Ivanušiča, ki je nastala v koprodukciji med ljubljansko opero in Slovenskim komorno glasbenim gledališčem ter drugi koncert iz filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem sta se predstavila dirigent Pierre Bleuse in pianistka Marie-Ange Nguci. Potem bomo govorili o koncertu Zagrebškega kvarteta v Celju in napovedali abonmajsko sezono Celjskega godalnega orkestra. Obiskali smo tudi tretji koncert iz cikla SiBrass v Slovenski filharmoniji, deveti koncert iz cikla Amabile, na katerem je v Kopru nastopil trio Ardor, in koncert ob odprtju glasbenega abonmaja kulturnega doma v Novi Gorici, na katerem se je predstavil mednarodni mladinski orkester Theresia. Ob koncu bomo napovedali še interdisciplinarni doktorski študijski program UMETNOST in cikel orgelskih koncertov, imenovanih Obiski kraljice v živo, ki ga prireja program Ars.

Kulturni center Pekarna v Mariboru deluje že 30 let. Nekdanja vojašnica, specializirana za peko kruha, je zdaj zanesljivo pribežališče alternativne kulture in misli. V pekarni avtonomne mariborske kulture se mesi kakovosten program, ekipa za zdaj uspešno odvrača tudi politične in kapitalske pritiske. Obiskali smo različna prizorišča, se pogovarjali s prvoborci in aktivnimi uporabniki. Tudi o ozadjih imen kluba Gustaf in bukvarne Ciproš, pa o grafitu, ki je aktualnega župana privabil v Pekarno z dvema sprejema.

V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.Sogovorniki:  Andrej Kavčič, vodja za nuklearno gorivo in sredico, NEK  Peter Jan, vodja projektnih sprememb, NEK Ida Jerele Novak, odnosi z javnostmi, NEK 

Izpostavljamo 42. Festival Radovljica, ki je med 10. in 27. avgustom ljubiteljem stare, pa tudi na slovenskih odrih redko slišane glasbe, ponudil deset raznolikih koncertnih večerov. Obiskali smo tudi štiri glasbene dogodke na Salzburških slavnostnih igrah, se sprehodili po zvočnem sprehodu Memodrom, za konec pa predstavljamo še dejavnosti Glasbene Mladine Ljubljanske v prihajajoči sezoni.

Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.In v dve izmed njih smo se za poletno edicijo oddaje pred kratkim odpravili z netopiroslovcem Primožem Presetnikom iz Centra za kartografijo flore in favne.

Iz studia Radia GaGa - nova generacija se tokrat javljajo Luka, Urška, Franc in Karel in ugotavljajo, kdo so prav zmagovalci nedeljskih volitev. V oddajo Uroša Slaka se je po telefonu v živo iz Dallasa javil premier Robert Golob in podal svoje poglede na finale lige NBA. Obiskali smo štabe strank, ki so dobile sedeže v evropskem parlamentu, in pogledali, kako se pripravljajo na odhod v Bruselj. Ob začetku evropskega prvenstva pa se bo Vesna Milek o čustvih v nogometu pogovarjala z bivšim selektorjem Srečkom Katancem. Seveda ne manjkajo niti prometna obvestila, vrnili so se mali oglasi, tu pa je še nova oddaja Marcela Štefančiča, pa verjetno še kaj. V petek dopoldan na Prvem.

Iz Nove Gorice se nam je oglasil Gregor Božič, direktor fotografije z zlato palmo ovenčanega kratkega filma Mož, ki ni mogel molčati. Gre za film hrvaškega režiserja Nebojše Slijepčevića, slovensko manjšinsko koprodukcijo, ki dramatizira dogodek iz leta 1993 v Bosni in Hercegovini, ko so potniški vlak ustavile srbske paravojaške sile - uprl pa se jim je le eden od 500 potnikov. Film je v današnjem nemirnem času še kako aktualen, so zapisali pri Slovenskem filmskem centru, zlata palma pa je pomembno priznanje tudi za koprodukcijsko sodelovanje, ki ga je uspešno izpeljal producent Boštjan Virc. Napovedujemo prihajajočo 20. izdajo festivala Kino otok, ki v Izoli in drugih mestih po Sloveniji kot vsako leto predstavlja filme z vsega sveta, od Italije in Srbije do Armenije in Maroka, Palestine, Sirije, Mehike in še in še … Uradno ga odpirajo v sredo s Čarodejevim plesom iz leta 1979, barvito pripovedko indijskega režiserja, scenarista, glasbenika, karikaturista in slikarja Govindana Aravindana, ki jo posvečajo lani preminulemu soustanovitelju festivala, Helmutu Groschupu. Obiskali smo tudi festival generativne umetnosti Adela, govorili z gostujočim umetnikom, nizozemskim "medijskim arheologom" Joostom Rekveldom, in ocenili najzanimivejši film s trenutnega kinosporeda: Naključnega morilca Richarda Linklaterja.

Janis Andetokumbo je eden najboljših košarkarjev na svetu, tekmec Luke Dončića v NBA in reprezentanci Grčije. V Atenah smo raziskovali košarkarsko pot migrantske družine Andetokumbo od betonskega igrišča v četrti Sepolia do bleščečega življenja v ZDA, kjer so vsi trije bratje že postali prvaki NBA. Srečali smo se z njihovim prvim trenerjem Spirosom Velliniatisom, ki je Janisa prepričal, naj začne igrati košarko in pozna tudi temnejše plati uspeha. Obiskali smo lastnika bara, ki je pomagal Janisu in njegovima bratoma Thanasisu in Kostasu, s spačkom pa se je odpeljal celo na tekme v Slovenijo.Kaj o Janisu menijo mladi, ki danes igrajo na betonskem igrišču z njegovim emblemom, kakšne so podobnosti z Luko Dončićem, kaj o Janisu pravi Goran Dragić? Po grškem košarkarskem derbiju Panathinaikos-Olympiakos je posebej za Val 202 govoril najmlajši izmed bratov, Kostas Andetokumbo.

V današnji epizodi oddaje Radio Ga Ga − nova generacija se bomo spomnili prve oddaje Radia Ga Ga, od katere bo 6. aprila minilo točno 34 let. V zgodovino se bomo podali skupaj z glavnimi akterji tistega časa, saj nas bo v studiu pozdravila voditeljska trojka Janez Janša, Dimitrij Rupel in Igor Bavčar. Prvič v novi sezoni bomo odprli telefonske linije in iskali poslušalce, ki se morda spomnijo, kaj se je v prvi oddaji dejansko dogajalo. Obiskali bomo laboratorij, v katerem Robert Golob pripravlja kandidate za evropske volitve, spremljali predstavitev tipskih hiš za popoplavno obnovo, Angelca Likovič pa bo pri Urošu Slaku zapela himno pesku. Vse to in še več danes ob 10.10 na Prvem programu Radia Slovenija.

Pred evropskimi volitvami, ki bodo 9. junija, bomo v prihodnjih dveh mesecih oddajo Evropa osebno namenili osvetlitvi težav in pričakovanjem mladih prebivalcev evropskih držav. Obiskali smo Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško in Italijo in tam mlade spraševali predvsem to, kako živijo, kakšne so njihove možnosti izobraževanja in posledično zaposlitve, kako je s stanovanjsko problematiko, kako doživljajo okoljsko krizo, kakšen je njihov pogled na življenje v državi rojstva in kaj bi radi sporočili politikom. Serijo oddaj začenja Maja Stepančič, ki se je februarja mudila v italijanski Brescii in na tamkajšnji železniški postaji nagovorila 30-letnega Antonia.

Podajamo se v Trst, kjer je svetovno premiero doživel intimen, a hkrati univerzalen dokumentarni film Cent'anni. Režiserka Maja Doroteja Prelog je pred gledalci razgrnila zahtevno preizkušnjo, ki jo je pred njo in njenega partnerja postavilo življenje, a namesto načrtovanega filmskega prikaza zmagoslavja partnerjevega duha nad smrtonosno boleznijo gledalci nepričakovano vstopimo v svet njunih potlačenih čustev, ki prikipijo na dan med njuno kolesarsko turo po Italiji. Obiskali smo Jesensko filmsko šolo v Kinoteki in si ogledali filma Stric (na spletnem festivalu jadranske mreže filmskih festivalov) in Gepack, ki igra v kinu.