Podcasts about tatjana rojc

Praznovanje 40-letnice dvojezične šole v Beneški Sloveniji se je začelo prejšnjo soboto v Čedadu z odprtjem dokumentarne razstave Pavlova šola. Šola v Špetru namreč nosi ime Pavla Petričiča. Pripravili sta jo dvojezični večstopenjski inštitut in kulturno društvo Ivan Trinko pod pokroviteljstvom občine Čedad, postavil pa jo je študijski center Nediža iz Špetra, poroča petnajstdnevnik Dom. Ob odprtju je pred številni občinstvom zapel zbor dvojezične šole, govorili so: predsednica društva Trinko Iole Namor, ravnatelj dvojezične šole David Clodig, županja Čedada Daniela Bernardi in senatorka Tatjana Rojc. Razstava je na ogled do nedelje, 3. novembra, od torka do petka popoldne, ob sobotah in nedeljah pa ves dan. V torek, 15. oktobra, pa bosta Špeter obiskala tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga.

Ob nedeljski stoti obletnici rojstva enega najpomembnejših pisateljev in mislecev Alojza Rebule bo Slovenska prosveta iz Trsta v sodelovanju s krovno organizacijo naše narodne skupnosti v Italiji Svetom slovenskih organizacij v pisateljevem rojstnem Šempolaju slovesno odkrila ploščo na pisateljevi rojstni hiši. Slovesnost se bo začela z mašo zadušnico v domači cerkvi, ki jo bo daroval goriški nadškof Redaelli. Sledil bo bogat kulturni program pred šolo. Sodelovalo bo veliko domačih umetnikov z različnih področij. Prisotna bo tudi slovenska senatorka Tatjana Rojc, ki spada med pisateljeve učence. Slavnostni govornik pa bo nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. To bo osrednji dogodek niza V Rebulovem vetru. Nadaljeval se bo konec avgusta s študijskimi dnevi Draga, ki bodo letos posvečeni izročilu velikega pisatelja.

Na proslavi, ki je bila poklon izročilu Terskih dolin, sta bila za izstopajoče delo na kulturnem področju nagrajena Rezijanka Luigia Negro in goriški rojak Franko Žerjal. Koroški Slovenci s predstavo Mrličožerec praznujejo 50-letnico neprekinjenega lutkovnega delovanja. Zasluge za to imajo Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, v kateri se tako že pol stoletja borijo proti asimilaciji. Ustavimo se pri rojakih na Reki, kjer v društvu Bazovica s počitniškimi delavnicami skrbijo za podmladek, in vas povabimo v Küharjevo spominsko hišo, etnološki muzej, ki s svojimi programi skrbi za povezovanje porabskih rojakov. Foto (USZS): Gregor Šuc, Vesna Humar, Ksenija Dobrila, Aleš Musar, Luigia Negro, Franko Žerjal, Nina Pahor, Walter Bandelj, mag. Marko Rusjan, Tatjana Rojc   

Pred deželnimi volitvami v Furlaniji-Julijski krajini, ki bodo 2. in 3. aprila, sta zbirna stranka Slovencev v Italiji Slovenska skupnost in Demokratska stranka podpisali politični dogovor o sodelovanju. Obvezujejo se, da se bodo ogradili od vsakovrstnega nacionalističnega pristopa in etnične diskriminacije. To predpostavlja obvezo za vrednotenje manjšinskih jezikov in kultur, s spoštovanjem in izvajanjem državnih in deželnega zakona. Stranko SSk je na srečanju zastopal deželni tajnik Igor Gabrovec, Demokratsko stranko pa deželni tajnik Renzo Liva. Na srečanju sta bili prisotni tudi poslanka Debora Serracchiani in senatorka Tatjana Rojc iz vrst Demokratske stranke. V skladu z zakonom bo Slovenska skupnost izvolila svojega kandidata, če bo prejela vsaj en odstotek glasov, njen zastopnik pa bo še naprej član svetniške skupine Demokratske stranke

Svoj pozdrav namenjam slovenski jezikovni skupnosti, italijanski in vsem ostalim. Tako je prvi pisni pozdrav začel novi tržaški škof, 59-letni župnik iz Cremone Enrico Trevisi. Dosedanji škof Giampaolo Crepaldi je septembra dal odpoved, ker je dopolnil 75 let, a bo naloge opravljal do prihoda naslednika, ki pa mora biti naprej še posvečen. Da je novi škof v prvem pisnem pozdravu slovensko skupnost dal na prvo mesto in nadaljeval dvojezično ter v tržaškem prostoru ni poznan, je za Primorski dnevnik kot zelo pozitivno ocenil vikar za slovenske vernike v tržaški škofiji Anton Bedenčič. Dejal je še, da so v Rim sicer poslali prošnjo, naj upoštevajo slovensko stvarnost pri iskanju kandidatov in da naj imajo za slovensko skupnost posebno skrb. Kot je še moč razbrati iz pozdravnega pisma, je Trevisi bodočo škofijo dobro preučil. Bodočemu škofu je dobrodošlico izrekla tudi senatorka Tatjana Rojc in mu obljubila pomoč pri spoznavanju krajevne stvarnosti, še piše Primorski dnevnik.

V Čedadu v Beneški Sloveniji je na praznik svetih treh kraljev potekala tradicionalna prireditev Dan emigranta. 59-ič po vrsti sta jo pripravila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornika sta bila senatorka Tatjana Rojc in v imenu slovenskih organizacij predsednik Združenja don Eugenio Blanchini Igor Jelen. Zbrane je pozdravila tudi županja občine Čedad. Dogajanje so s pristnimi beneškimi pesmimi popestrili mladi beneški glasbeniki, predstavljene so bile tudi tri pesmi iz lanskoletnega 34. Sejma Beneške piesmi. Prireditev se je zaključila s komedijo Jest san Berto v izvedbi Beneškega gledališča. Dogodka so se udeležili številni predstavniki oblasti in institucij tako iz dežele Furlanije Julijske krajine kot iz Slovenije ter župani obmejnih občin in Posočja. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v pozdravu podčrtal edinstvenost čezmejnega prostora, ki je preplet različnih kultur in narodov. Zahvalil se je slovenskim organizacijam, ki gojijo slovensko kulturo in identiteto ter hkrati tudi italijanskim mestom, ki razumejo položaj Slovencev, ki sprejemajo in se zavedajo, da nas ta raznolikost še kako bogati.

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.

Novinarski sindikat RTV Slovenija je danes zaostril stavkovne aktivnosti. Med razlogi navaja, da vodstvo uničuje ugled javnega servisa in s pomočjo programskega sveta poglablja krizo RTV-ja. Kot pojasnjuje vodja stavkovnega odbora Helena Milinkovič, so se razmere dodatno poslabšale od imenovanja direktorja Televizije Uroša Urbanije. Drugi poudarki oddaje: - Premier Golob v državnem zboru zavrnil očitke glede odpoklica veleposlanika Kajzerja. - Nova-stara članica italijanskega senata Tatjana Rojc: zmaga Bratov Italije pomeni korak nazaj za tamkajšnje Slovence. - V streljanju na šoli v Rusiji ubitih najmanj 13 ljudi.

Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?

Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?

V Italiji potekajo predčasne parlamentarne volitve. V senat in parlament bodo izvolili 600 predstavnikov, za tretjino manj kot doslej. Po predvolilnih napovedih se zmaga obeta desno sredinski koaliciji. Premierski stolček utegne prvič zasesti ženska, vodja stranke Bratje Italije Giorgia Meloni. V deželi Furlanija - Julijska krajina je dobrih 936 tisoč volilnih upravičencev, med njimi tudi Slovenci, ki jim z zmanjšanjem števila izvoljenih predstavnikov grozi, da ostanejo brez predstavnika v Rimu. V oddaji tudi: - Proruske oblasti Ukrajino obtožujejo obstreljevanja območij referendumov - Nemčija sklenila dogovor o dobavi plina iz Združenih arabskih emiratov - Novinarski sindikat RTV opolnoči zaostruje stavkovne aktivnosti

V nedeljo bodo naši zahodni sosednje volili nove predstavnike v parlament in senat. Javnomnenjske raziskave zmago na predčasnih parlamentarnih volitvah napovedujejo desničarski stranki Bratje Italije, ki jo vodi populistična Giorgia Meloni. Močan zasuk v desno v državi med drugimi skrbi tudi slovensko senatorko Tatjano Rojc, ki jo je Demokratska stranka v Furlaniji Julijski krajini postavila na prvo mesto svoje kandidatne liste. Gre za pomembno odločitev tako v luči razumevanja večkulturnega obmejnega prostora kot tudi možnosti, da Slovenci v Italiji ohranijo svojega predstavnika v Rimu, saj so Italijani lani z referendumom število izvoljenih predstavnikov zmanjšali za tretjino. O aktualni politični klimi, posluhu za pravice Slovencev in perspektivni mladi generaciji narodne skupnosti se je s senatorko Tatjano Rojc pogovarjala Špela Lenardič.

V sosednji Italiji je volilna kampanja za predčasne parlamentarne volitve v polnem teku. Za ponovno izvolitev v senat se poteguje tudi tržaška Slovenka Tatjana Rojc, ki jo je Demokratska stranka v Furlaniji Julijski krajini postavila na prvo mesto svoje kandidatne liste. Gre za pomembno odločitev tako v luči razumevanja večkulturnega obmejnega prostora kot tudi možnosti, da Slovenci v Italiji ohranijo svojega predstavnika v Rimu. Število parlamentarcev in senatorjev so Italijani lani z referendumom zmanjšali za tretjino, kar je še dodatno izpostavilo nerešeno vprašanje olajšane izvolitve, ki jo predvideva zaščitni zakon za Slovence. O aktualni politični klimi, posluhu za pravice Slovencev in perspektivni mladi generaciji narodne skupnosti se je s senatorko Tatjano Rojc pogovarjala Špela Lenardič.

Kako je s postopkom vračanja Narodnega doma v Trstu? Kakšen zgled identitete nam je Boris Pahor in kako je bil povezan s politiko? Kakšna je italijanska politika? Tudi o tem je na Goriškem večeru v Dornberku govorila senatorka Tatjana Rojc.

O Borisu Pahorju in Narodnem domu v Trstu je na Goriškem večeru v Dornberku nedavno govorila senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc. V prvem delu oddaje tudi o zaključku jubilejnega leta Mohorjeve družbe Celovec ob 170-letnici delovanja.

V 109. letu je svojo življenjsko pot sklenil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Ime leta 2008. Boris Pahor je bil dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih je obravnaval grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se je dotikal tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je bil tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti. Boris Pahor je postal tudi Ime leta 2008 na Valu 202. Za svoj roman Nekropola 8. novembra 2008 v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Bil je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Večkrat kandidiral za tudi Nobelovo nagrado, leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje. Z Borisom Pahorjem se je 9. maja 2010 pogovarjala dr. Tatjana Rojc iz Nabrežine, publicistka, avtorica številnih oddaj na Radiu Trst A in Pahorjeva sodelavka pri številnih knjižnih izdajah.

Še nikoli do zdaj se najbrž ni zgodilo, da bi Slovenci v parlamentih vseh sosednjih držav hkrati imeli svoje predstavnike. Točneje, imamo predstavnice. To so: poslanke Tatjana Rojc, Olga Voglauer in Barbara Antolić Vupora ter zastopnica Erika Köleš Kiss.

»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.

Prvi dan Drage 2021 je prinesel okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«. Na njej so med drugimi sodelovali: deželni svetnik stranke Slovenska skupnost v Trstu Igor Gabrovec, senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica Federalistične unije evropskih narodnosti Angelika Mlinar, slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Predstavili so svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo.

Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.

Le Assicurazioni Generali hanno da sempre un fascino e un'identità molto precisa nell'immaginario collettivo. Si tratti del mondo finanziario, delle sue città di origine, della platea internazionale o del semplice piccolo azionista, esse appaiono come un'istituzione particolare, differente, per alcuni risvolti speciale e comunque irripetibile. Questa reputazione origina da tanti aspetti e non è semplice riuscire a descriverli tutti e compiutamente. Nell libro "Il lungo viaggio del Leone di Trieste" trova spazio la ricostruzione delle scelte immobiliari che hanno caratterizzato la lenta migrazione del Leone da Trieste verso Mogliano Veneto e poi Milano, facendo piazza pulita delle dicerie e delle voci di corridoio che, come ampiamente dimostrato nel volume, trovano il culmine nella presunta scelta di Mogliano quale ripiego dopo il rifiuto della città di Trieste ad accogliere le Assicurazioni Generali negli spazi del Porto Vecchio. Il Leone ha saputo trovare la sua collocazione ideale nel tempo indipendentemente quindi dalle pressioni esterne al proprio business. Le logiche organizzative interne ed i valori che le hanno animate emergono con vigore dalle pagine del testo: alcuni dei protagonisti assieme a studiosi e testimoni privilegiati si sono riuniti per offrire un quadro caleidoscopico di quanto è avvenuto, ciascuno utilizzando il proprio punto di osservazione quale lente di ingrandimento. Se affrontato in questo modo il libro offre l'esclusiva possibilità di conoscere termini e passaggi tecnici resi comprensibili e quasi inevitabili, modalità e dinamiche di decisione all'interno del management, origini, formazione e spessore umano e professionale di alcuni protagonisti, risvolti storici, siano essi sul piano sindacale che di politica economica. La reticenza ad affrontare le tematiche trattate non è stata poca e indolore, ma il mandato conferito al dott. Ezio Martone da parte dell'avv. Emilio Dusi, oltre a meritare questo sforzo, ha aperto le porte di verità sospese nel nome del Leone di Trieste. Il libro, a cura di Ezio Martone, si avvale dei contributi di: Gianfranco Carbone, Paola Grego Lunghini, Anna Millo, Aldo Minucci, Tatjana Rojc, Aurelio Slataper Intervistato da Barbara Pernar il curatore, Ezio Martone, ha ripercorso, in diretta radio, i contenuti del libro da riascoltare il questo podcast: 

Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.

Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.

V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.

Danilo De Biasio ha incontrato a Milano l'intellettuale sloveno, protagonista del '900. L'occasione è stata l'uscita del suo ultimo libro, Così ho vissuto, scritto per Bompiani, insieme a Tatjana Rojc.

Danilo De Biasio ha incontrato a Milano l'intellettuale sloveno, protagonista del '900. L'occasione è stata l'uscita del suo ultimo libro, Così ho vissuto, scritto per Bompiani, insieme a Tatjana Rojc.