Podcasts about rimu

Papež Leon XIV. ob jubileju športa: Šport je šola sodelovanja, konkretnosti in tudi izgubljanja.Kolesarji upanja navdušeni, da so z več tisoč športniki lahko delili trenutke v Rimu in v Vatikanu.Drugi »Forum za mir« predlagal medversko zavezništvo za zaščito življenja in družine.Oranžno opozorilo za Primorsko zaradi možnih neviht v ponedeljek.Komentar Nejca Krevsa na spopade med Izraelom in Iranom.Ekonomist Ivanc pojasnjuje, da se je rast cen upočasnjevala precej bolj kot je bilo pričakovano.Komisija za preprečevanje korupcije: Prebivalci Slovenije si zaslužijo oblast, ki ji lahko zaupajo.Šport: Dofineja pa okusu kolesarskega asa Tadeja Pogačarja, ki ima pred zadnjo etapo minuto prednosti

Tokrat so se v oddaji oglasili Kolesarji upanja, ki so pot začeli v Ljubljani in končali v Rimu, vabljeni k poslušanju.

Kolesarji upanja so vse bližje Rimu.V Ribnici jutri zbor županov jugovzhodne Slovenije in Posavja v podporo s strani Romov napadenemu županu Samu Pogorelcu.Ekonomist Bojan Ivanc za Radio Ognjišče o zadnjih gospodarskih gibanjih.Odslej regulirane tudi cene pogonskih goriv na avtocestah.Predsednik državnega sveta Lotrič si je edini od vrha države ogledal škodo, ki jo je v Prekmurju povzročila toča.Predsednica države za varuhinjo predlaga Dijano Možina Zupanc, ki dvotretjinske podpore še nima.Vreme: Vroče bo.

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.

Kao sveta vrata jubilejska u Rimu, tako slično i ova kamenita vrata u Zagrebu, propuštaju vjernike godinama i stoljećima, a čuvarica i vratarica, Blažena Djevica Marija prati sve prolaznike na njihovu životnom putu. Gospodin vam i danas dao svoj mir.

Ali se življenje v italijanski prestolnici, potem ko sta pokojni in novoizvoljeni papež narekovala medijsko poročanje, zdaj vrača v bolj običajne tirnice? Rim je za turiste privlačen vse letne čase, ampak zdaj smo le na pragu glavne sezone, ali je tudi v Rimu turistov preveč, ali so jih domačini naveličani? Italijansko ustavno sodišče je odločilo, da imajo lezbični pari, ki postanejo starši s pomočjo umetne oploditve, pravico, da se jim starševstvo prizna na rojstnem listu otroka. Kako odločitev odmeva v italijanski javnosti?

Papež Frančišek je bil zelo povezan z begunci in migranti, je v posebnem pismu ob smrti naglasil p. Alberto Ares, voditelj evropskega Jezuitskega združenja za begunce JRS. Njegovo prvo apostolsko potovanje izven Rima je bilo na majhen italijanski otok Lampedusa, ki so vrata oziroma okno v Evropo. Tu je na tisoče beguncev vstopilo v Evropsko unijo. Dvakrat je obiskal otok Lesbos v Grčiji, kjer so mnogi prišli na tla Evropske unije iz Turčije. Obiskal je tudi Center Astalli v Rimu in se srečal z mnogimi begunci, ki so bili tam nastanjeni.

89 - Podržite nas na Patreonu https://www.patreon.com/c/HistoryCastCave felis, Idus Martiae U ovoj epizodi donosimo uzbudljivu priču o poslednjim danima jednog od najvećih vojskovođa i državnika antičkog Rima - Gaja Julija Cezara. Martovske ide (15. marta) 44. godine pre Hrista zauvek su promenile tok istorije, donoseći smrt diktatoru i otvarajući novo poglavlje u političkoj sudbini Rima. Kako je Cezar od vojnog genija i nepobedivog lidera postao meta zavere?Ko su bili ljudi iz senke koji su skovali plan da ga uklone, i da li su vođeni plemenitim ciljevima očuvanja Republike ili ličnim ambicijama? Kroz ovu epizodu istražujemo kako je grupa od oko 60 zaverenika, predvođena Brutom, Kasijem Longinom i drugim uticajnim senatorima, u strogoj tajnosti isplanirala atentat, ubeđeni da uklanjanjem Cezara vraćaju slobodu Rimu. Koji su događaji prethodili odlučujućem trenutku u Pompejevom pozorištu? Zašto su zaverenici izabrali upravo Martovske ide za svoj zločin i kako su obmanuli Cezara da se pojavi na kobnom sastanku? Kakva je bila uloga Brutove unutrašnje dileme, i da li je prijateljstvo sa Cezarom u nekom trenutku poljuljalo njegovu odlučnost?Centurion Dejan Nikolić i istoričar Nikola Đukić, danas razotkrivaju mrežu intriga i ličnih konflikata u Cezarovom okruženju. Oni analiziraju političke igre, nesigurnosti i napetosti u Rimu, otkrivajući kako je Cezarova ambicija da postane kralj izazvala strah i bes kod mnogih uglednih Rimljana.

Jagode. Sočni, aromatični rdeči sadež, ki je pogosto tudi asociacija na pomlad. Spadajo namreč med prvo spomladansko sadje, ki zraste na domačem vrtu (ali balkonu). Poznamo pa danes res številne sorte, med drugim belo jagodo in pa jagodo, ki ima okus po ananasu. Več pa v pomladnem Torkovem kvizu o jagodah s prof. dr. Metko Hudina z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Ljudje smo nagnjeni k temu, da hitro sodimo druge: po videzu, vedenju, hoji, obleki, govorjenju, delu … In kolikokrat se zelo motimo! Zunanji blišč ali eno samo dejanje, pa naj bo dobro ali slabo, namreč še ne pokažeta vse resnice o človeški osebi, ki je skrita globoko v njeni notranjosti. V Lukovem evangeliju nam Kristus to situacijo predstavi s priliko, v kateri sem jaz, ki sodim drugega, predstavljen z brunom v očesu, z veliko oviro torej. Moje oko ni čisto, ni svobodno, brez prave luči je, zato drugega napačno sodim. Kristus nas zato povabi, naj se zazremo v modrost narave: »Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu« (Lk 6, 43-44). Že v Prvi Mojzesovi knjigi, v pripovedi o stvarjenju, spoznamo dve pomenljivi drevesi: drevo življenja in drevo spoznanja, katerega sad prinaša smrt. To sta pravzaprav dve temeljni izbiri, ki ju ima človek: ali sprejme odnos z Bogom, ga upošteva in ljubi in je tako deležen njegovega življenja, ki je pravzaprav edino življenje, ki ne mine. Ali pa v ta odnos ne vstopi, marveč se zadovolji s spoznanjem, postavi temelj svojega življenja na človeški razum in logiko. Zato tudi med sadovi Duha zaman iščemo posameznikove sposobnosti in uspehe, ampak so ti vezani na odnose, na občestvo z Bogom in z drugimi ljudmi. Apostol Pavel jih v pismu Galačanom našteva: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. To niso muhe enodnevnice, ampak življenjske drže, ki zorijo počasi in se kot sad zdravega drevesa najresničneje razodenejo predvsem takrat, ko se na obzorju življenja pojavijo preizkušnje. Taki sadovi razodevajo, da je v človeku navzoče Božje življenje, da so korenine njegovega srca v Bogu in ne v močeh in stvareh tega sveta. Torej ne gre samo za človekovo dobro voljo, ampak za njegovo sodelovanje z Bogom, ki more v njem zasaditi in obroditi dobre sadove. Takim ljudem pravi sv. Avguštin: Ljubi in delaj, kar hočeš! Če je tvoja resnica ljubezen, namreč ne moreš delati slabega. Najdragocenejše drevo, ki rojeva sad življenja, pa je križ. Njegov sad je Kristus, zreli sad Božje in človeške ljubezni, do konca darovan za odrešenje človeka. V njem je izvir vsakršne duhovne rodovitnosti. V cerkvi sv. Klemena v Rimu je v apsidi Cerkev predstavljena kot bujna trta, ki poganja iz križa, vsak poganjek pa prinaša svoj sad, ki zori v kristjanih. Trajni sadovi torej izvirajo iz sodelovanja med Bogom in človekom. Ni dovolj, da se človek trudi biti dober, biti mora naseljen s tisto Dobroto, ki dobro ne le želi, ampak ga more tudi uresničiti, kot pravi veliki ruski filozof in teolog Vladimir Solovjov.

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

Prva tritedenska kolesarska dirka sezone se začenja na albanskih cestah. Karavana bo pot proti Rimu začela z razgibano etapo med Dračem in Tirano. Vse oči bodo uprte v Primoža Rogliča, ki bo skušal drugič v karieri osvojiti Giro. Na Danskem in na Švedskem pa se bo danes začelo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Slovenija je priprave na turnir v Stockholmu končala z zmago nad Kazahstanom, prva tekma prvenstva elitne skupine pa jo čaka jutri, ko se bo v švedski prestolnici pomerila s Kanado.

Prva tritedenska kolesarska dirka sezone se začenja na albanskih cestah. Karavana bo pot proti Rimu začela z razgibano etapo med Dračem in Tirano. Vse oči bodo uprte v Primoža Rogliča, ki bo skušal drugič v karieri osvojiti Giro. Na Danskem in na Švedskem pa se bo danes začelo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Slovenija je priprave na turnir v Stockholmu končala z zmago nad Kazahstanom, prva tekma prvenstva elitne skupine pa jo čaka jutri, ko se bo v švedski prestolnici pomerila s Kanado.

Rimski cesar Tit Flavij Vespazijan, ki je vladal med letoma 69 in 79 po Kristusu, je v Rimu veljal za sposobnega vladarja. Kot vodja legije je namreč uspešno sodeloval pri zavzetju današnje Britanije, povezan pa je tudi z našim antičnim Ptujem (Petoviono), saj ga je kot ena izmed prvih za cesarja podprla tamkajšnja legija. Da je bil zares iznajdljiv, pa priča anekdota, ki jo je zapisal rimski biograf Svetonij. Poleg nekaterih drugih davkov je uvedel tudi davek na javna stranišča. Predvidoma so ga plačevali strojarji in mlinarji, ki so urin potrebovali pri svojem delu. Vespazijanov sin Tit, ki je bil precej bolj tenkočuten od svojega očeta, se je nad očetovo odločitvijo zgražal. Cesar Vespazijan pa mu je pod nos pomolil kovanec in ga vprašal, ali smrdi. Ko je Tit zanikal in dejal, da kovanec nima nobenega vonja, ga je Vespazijan opozoril: »Pa vendar je od urina!« Na podlagi te anekdote je nastala fraza, da »denar ne smrdi«, ki je v zgodovini pogosto služila kot izgovor za moralno sporne oziroma sumljive posle, pa tudi za neizčrpno kopičenje denarja na račun šibkejših. Vespazijanovo logiko najbolj absurdnih davkov, kot smo jim lahko priče tudi sami, pa uspešno izrabljajo državni zakonodajalci še danes. A kako neskončno kopičenje denarja pokvari človeško dušo, so poudarjali že stari Grki. Med sedmerico njihovih prvih filozofov so kar štrije spregovorili tudi o tem, da denar hočeš nočeš umaže našo dušo. Hilon iz Šparte je dejal: »Raje izberi izgubo kakor sramotni zaslužek; prvo te bo razžalostilo enkrat, drugo za vselej.« Pitak z Lezbosa je opozarjal: »Dobiček je nenasiten.« Periander iz Korinta, da je dobiček nekaj sramotnega. Biant iz Priene pa je poudarjal, naj nevrednega človeka nikar ne hvalimo samo zaradi (njegovega) bogastva.

Konklave za izvolitev novega papeža se bo začel 7. maja​Maše zadušnice za papeža Frančiška v Sloveniji.Misijonar Danilo Lisjak bo pokopan v Sloveniji.Spremenjen potek jubileja delavcev in podjetnikovVatikan je sporočil, da se bo konklave za izvolitev novega papeža začel v sredo, 7. maja. Ta odločitev je bila sprejeta med peto kongregacijo kardinalov, ki so se zbrali v Rimu po smrti papeža Frančiška.

Jubilej najstnikov zbral 200.000 mladih v Rimu.Kardinali včeraj molili na grobu papeža Frančiška.Mašne zadušnice za papeža v Sloveniji.Srečanje Trumpa in Zelenskega v baziliki sv. Petra.

Naša država je med številnimi, kjer je dan žalovanja za papežem Frančiškom, ki ga bodo danes pokopali v rimski baziliki Marije Snežne. Pred tem bo v Vatikanu pogrebna slovesnost, na kateri pričakujejo najmanj 200 tisoč vernikov in delegacije visokih predstavnikov približno 130-ih držav. Med njimi bo ameriški predsednik, ki je ob nočnem pristanku v Rimu izrazil optimizem glede pogovorov o premirju v Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: Donald Trump prepričan, da je sporazum blizu. Na proslavi pred dnevom upora proti okupatorju tudi o pomenu kulture. Hokejisti Olimpije ubranili naslov državnih prvakov.

Svet je danes na zadnjo pot pospremil papeža Frančiška. Po pogrebni slovesnosti na Trgu svetega Petra so ga pokopali v baziliki Marije Snežne, kjer bo grob mogoče obiskati že jutri. V Vatikanu in Rimu se je od njega skupno poslovilo približno 400 tisoč ljudi, tudi številni svetovni voditelji, iz Slovenije predsednica države Nataša Pirc Musar in premier Rober Golob.

Svet se je danes poslovil od papeža Frančiška. Na zadnjo pot ga je v Vatikanu in Rimu pospremilo približno 400 tisoč ljudi, v številnih državah je dan žalovanja, tudi pri nas. Predsednica države Nataša Pirc Musar je po pogrebni slovesnosti poudarila čut pokojnega papeža za sočloveka. Ob robu pogrebu pa je bilo v Vatikanu tudi več dvostranskim srečanj. - Zelenski po pogovoru s Trumpom: to zelo simbolno srečanje lahko postane zgodovinsko - Nov krog jedrskih pogajanj med Washingtonom in Teheranom: strani glede napredka previdno optimistični - Podpisan dogovor o projektu Sončna Vipava. Gre za strateški korak k večji energetski neodvisnosti

Po dvanajstih letih na čelu Katoliške cerkve je v 89. letu starosti umrl papež Frančišek. Jorge Bergoglio je bil prvi neevropski papež po dvanajstih stoletjih, prvi Južnoameričan in prvi jezuit na prestolu katoliške cerkve. Kardinalski zbor je od njega pričakoval dvoje: da bo prečistil vatikanske finance in Rimu približal periferije Cerkve. Frančišek si je nato popolnil svojo agendo zlasti s prizadevanji za revnejšo, evangelijsko in družbeno občutljivo Cerkev, ki bo sprejemala vse, ki so se doslej počutili odrinjene. Oddajo je ob desetletnici pontifikata pripravil tedanji rimski dopisnik Janko Petrovec.

S tradicijo in navadami je napolnjen današnji dan, vélika sobota, ko se kristjani spominjajo Jezusa v grobu. V pripravah na jutrišnji praznik, velíko noč, verniki k blagoslov odnašajo velikonočne jedi, zvečer bodo v cerkvah slovesne vigilije. Sinoči je v Rimu potekal tradicionalni Križev pot, v meditacijah, ki jih je za posamezne postaje napisal papež Frančišek, so odmevala svarila brez brezbrižnostjo današnjih gospodarstev in sebičnostjo. Ostali poudarki oddaje: Ameriški in iranski pogajalci v Rimu iščejo pot do jedrskega dogovora, iz katerega je izstopila prejšnja Trumpova vlada. Neučinkovitost slovenskega sodstva vpliva tudi na končurenčnost gospodarstva Začenja se končnica lige NBA, v kateri bo Luka Dončič prvič igral v dresu Los Angeles Lakersov

Katie finishes Equality Month of our Rebel Era by talking about the young peace activist from the Young Women for Leadership (YWL). Learn about the Rima Sultana Rimu from Bangladesh. 

20. redni občni zbor Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobroteRomanje na Sveto Goro v sklopu akcije 40 dni brez alkoholaVirtualna pomočnica »Julia« za romarje v RimuŠkofijski svet potrdil ukrepe cerkvenega razvojnega procesaKathpress: Timothy Cho: »Kristjani v Severni Koreji veljajo za izdajalce države«

Na trgu sv. Petra sinoči zazvenel papežev glas.Ta konec tedna v Rimu jubilejno romanje prostovoljcev.Svetovni molitveni dan žensk 2025: Čudovito si me ustvaril.Sinodalni dan v župniji Dobrepolje.

Zdravo. V tokratni epizodi se nadaljujemo z idejo, ki smo jo načeli že v prejšnji epizodi in to je, da je naš Bog (več kot očitno) že davno pokojen. Študiramo tudi, da se je najbrž skril že stoletja, preden je šel na oni svet. Bil je očitno že star in betežen in kličemo mu večno slavo. Toda, več kot očitno namreč je, da ga več ni. Zato debato rahlo razširimo in se bolj kot ne ognemo 6. poglavja, za na konec pa ugotovimo, da je Bog v bistvu Schrödingerjeva mačka: hkrati živ in mrtev, odvisno od tega, ali verjamemo vanj. Ne pozabite pa, da bi bilo na svetu veliko bolje, če bi vsak verjel v svojega Boga in ne težil drugim s to intimno izbiro.

Zdravo. V 246. epizodi skačemo od filozofije do tehnologije in nazaj. Tokrat za vas testiramo kitajski in angleški veliki jezikovni model (LLM) in ugotovimo, da oba nista vredna niti para dingovih ledvičk, vsaj modela o1 in R1, medtem ko je zastojnski model 4o najmanj divje netočen. Objavimo rezultate vojne ankete in so pozitivni.Ugotovimo tudi, da se moramo najbolj paziti lastnih možganov, ker nas (nekatere) včasih pretentajo tako, da jim verjamemo leta, desetletja, v nekaterih primerih celo življenje. Po nekem čudnem naključju obdelamo tudi 6. poglavje do konca, v katerem ugotovimo, da je Velepotež lenuh in ustanovimo društvo Do asfalta.

Piše: Tonja Jelen, bere Igor Velše. Roman esejista in pisatelja Vinka Ošlaka Pismo Philemonu je preplet najrazličnejših razmislekov, presoj in razprav o življenju. Dogaja se v prvem stoletju v Rimu, vendar se zdi, da je zasnova brezčasna in bi se lahko dogajal tudi danes. Podlaga za roman je pismo apostola Pavla, ki pa ga nadgrajujejo avtorjevi vpogledi in domišljija. Vse to se kaže v pogovorih, ki odpirajo vprašanja o samem jedru obstoja – življenju – s tem pa tudi o zavedanju minljivosti in koncu. Čeprav okoliščine na smrt obsojenega Pavla kažejo na konec, se protagonist vseeno posveča še drugim razmislekom in ne le o obsodbi in koncu. Rdeča nit je predvsem poudarjanje modrosti, srčnosti in človeškosti. Tu se zastavlja pomembno vprašanje – kaj je človeško in ali je to dobro. Zdi se, da gre za nenehno nasprotje med moralo in slabim in praznim življenjem. Delo ponuja več vidikov, saj ga je mogoče brati s filozofskega, teološkega in literarnega vidika. Vse troje se namreč smiselno povezuje in prepleta. Dodatno težo Pavlovim razmislekom dajejo citati, v poševnem tisku, večinoma svetopisemski odlomki. Pisec pri tem ne zdrsne v moraliziranje in pretirano kazanje ene strani; bistvo je delati dobro, kar pa seveda velja za vse človeštvo. Dobra novica nas lahko zaposluje vse življenje«. Dogajanje je prikazano živo, s skoraj vsemi resničnimi zgodovinskimi liki, ki vstopajo v dialoge. Živahno razpravljanje uresničuje bravurozen jezik, kakršnega v sodobni književnosti večkrat pogrešamo. Osebna in zemljepisna imena pa niso poslovenjena, kar kaže že naslov romana, pa tudi imena, kot so Korinth, Roma, Christos, Paulos in druga. Učinek je večja pristnost dela, postavljenega prvo stoletje. Spopadanje med bliščem in pristnostjo, dobrim in slabim, tudi krščanskim in poganskim, brezbrižnostjo in poglobljenostjo spominja na Ošlakove eseje iz leta 2007 Obe kraljestvi. Tudi v njih se kažejo pomisleki ob popularnosti in naivnosti. Obstaja tudi dvom, bojazen, ki se jima ni mogoče izogniti. Prav ta kritičnost je dobro gonilo romana. Poudarila bi še vlogo Arethe, ki ni samo neopazna gospodinja. Večplastno predstavljanje žensk in njihovih vrlin kaže, kaj vse lahko prinesejo njena dobra dejanja. Čeprav danes obstaja veliko knjig za osebno rast, je Ošlakovo leposlovno delo za to veliko bolj primerno branje, ob njem lahko tehtno premislimo, koliko smo svobodni. Če smo. Pismo Philemonu je bilo nagrajeno z literarno nagrado svetlobnica leto 2023. Vinko Ošlak je v Pismu Philemonu natančno zastavil kar nekaj vprašanj in prodrl na marsikatero področje. Analiziral je večna vprašanja, na katera se v vse hitrejšem svetu prevečkrat pozablja, in z njimi dregnil v srž posameznika in skupnosti, ki je spregledala že marsikaj bistvenega in dobrega za človeštvo. Ne nazadnje je to pismo za marsikoga, ki se sooča s tako imenovanimi življenjskimi razmisleki. Roman Pismo Philemonu ni le delo, ki bi bilo odprto samo za vero, stremi namreč k dobremu in mirnemu. K temu, skratka, kar potrebujemo vsi.

V tokratni oddaji smo pozornost namenili prvemu od skoraj 40 jubilejnih dogodkov. Prejšnji konec tedna so se v Rimu zbrali delavci, ki delajo na področju komunikacij. Med drugimi aktualnimi dogodki pa tudi o novem vatikanskem dokumentu o umetni inteligenci.

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.

Piše Simon Popek, bere Igor Velše. Naključje je hotelo, da sta se na slovenskih knjižnih policah skoraj hkrati pojavili knjigi, ki s sorodnim poglobljenim poznavanjem obravnavata številna področja in jih s sintezo povezujeta s številnimi na videz nepovezanimi zgodbami. Roman Siri Hustvedt Kar sem ljubil je klasična literarna fikcija, Matrica fikcije Zdenka Vrdlovca pa je primer žlahtne teoretske razprave. Impresivni deli druži avtorjeva zahteva po pozornem in razgledanem bralcu, v obe deli sta namreč avtorja zamešala nepregledno množico referenc – od filozofije, psihoanalize in umetnostne zgodovine do literature, arheologije, mitoloških zgodb in popularnih kulturnih fenomenov dvajsetega stoletja. Ampak posvetimo se Vrdlovčevi Matrici fikcije, referenčno široko zastavljeni zbirki esejev o podobi, njeni lažnosti, varljivosti, izmuzljivosti in manipulativnosti, pa tudi o zgodovini fikcije. Kot teoretik filma se je Vrdlovec vprašanj fikcijskega in dokumentarnega dispozitiva loteval že v znameniti študiji Lepota prevare, objavljeni leta 1987, v Matrici fikcije pa je zdaj zajel precej širši zamah, saj se v študiji podob med drugim posveča prazgodovinskim jamskim slikarijam, kultu mrtvih, mumificiranim truplom in obraznim maskam v antičnem Rimu, pa motivu dvojnika, optične iluzije oziroma trompe-l'oeila in nenazadnje vlogi ogledal (z motivom Narcisa), od koder potem ni daleč do slikarstva, dagerotipije, fotografije in filma. Filmu se Vrdlovec, dokaj presenetljivo, posveča predvsem v njegovi pionirski oziroma arhaični fazi z začetka dvajsetega stoletja, Matrico fikcije začenja s kratko razpravo o »dveh prvotnih scenah« iz primitivnega obdobja, ko so bile gibljive slike še sejemska zabava za amorfne množice; v dveh serijah iz prvega desetletja zgodovine filma, t.i. filmih z vlaki (s poudarkom na bratih Lumière in Prihodom vlaka na postajo La Ciotat) ter »Peeping Tom« filmčki, ki so demonstrirali izvirni kinematografski voajerizem, je Vrdlovec odkril zametek tega, kar danes poznamo kot igrani, fikcijski film. Kar takoj odpre vprašanje mimezisa, v zvezi s posnemanjem stvarnega sveta pa sta se v antičnih časih spopadla že Aristotel in Platon, čemur avtor v sklepnem delu posveti dobršno mero prostora. Pri tako zahtevnem branju, kot je teorija umetnosti, sta zelo pomembni tudi določena notranja logika in dramaturgija knjige. Pretirana suhoparnost je namreč imanentna številnim teoretskim razpravam, Vrdlovcu pa občasno uspe tekstovna »montažna podob«, značilna za sovjetske avantgardiste izpred stotih let in še posebej za znameniti »efekt Kulešova«, s katerim je zgodnji teoretik montaže dokazoval, da ni pomembno, kako so kadri posneti, temveč kako so montirani – o čemer Vrdlovec razpravlja tudi v Lepoti prevare. Še lepši primer prinaša parafraza oziroma inverzija slovitega montažnega reza v Kubrickovi Odiseji 2001, ki nas iz »sodobnosti«, obdobja dominacije filma, s preprostim preskokom ponese v prazgodovino, med jamske poslikave iz mlajšega paleolitika v Altamiri in Lascauxu, ki so Vrdlovcu dale idejo o »arheologiji podobe« in potovanju nazaj do samega »rojstnega kraja podobe«. Tezo o genezi podobe potrjuje tudi knjiga Georgesa Batailla o Lascauxu kot rojstnem kraju umetnosti. V njej je trdil, da se je homo sapiens ali anatomsko moderni človek rodil prav z umetnostjo upodabljanja, s figuracijo, še več, s figuracijo, ki ne pozna portreta paleolitskega človeka. Človek, homo sapiens, v nadaljevanju zgodovine nato prevzame vodilno vlogo in podobe predrugači po svoje; postane gospodar podob, inovator, kreator, njihov kritik in manipulator. Ker se digitalne podobe 21. stoletja Vrdlovcu zdijo neobvladljive, se jim v celoti odreče, saj meni, da ne sodijo v koncept genealogije podobe. Vrdlovec skratka ostaja v svetu analognih podob in ta svet Matrica fikcije artikulira z svojim značilnim eruditskim zamahom.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj nam je papež sporočil pri avdienci in da v Rimu poteka prvo srečanje v jubilejnem letu – posvečeno je medijskim delavcem. Za vas smo zbrali novice iz Svete dežele in druge novice iz življenja Cerkve v tem tednu. Slišali ste tudi, kaj je apostolski vizitator v Medžugorju povedal o svojih vtisih bivanja med romarji in kaj nam sporoča teden molitve za edinost med kristjani.

Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je bila decembra najmanjša v zgodovini samostojne države na ta mesec. Nizke številke so zaznamovale vse leto, najmanj brezposelnih je bilo junija, je povedala direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škrbinc, in dodala, da so nekajkrat zabeležili celo milijono delovno aktivnih prebivalcev. Druge teme: - Nova helikopterja bosta namenjena izključno nalogam nujne medicinske pomoči, je danes zagotovila letalska enota policije, ki bo opravljala prevoze. Njen vodja Dejan Kink je dejal, da helikopterja ne bosta uporabljena za izvajanje policijskih nalog, saj da ima letalska policijska enota dovolj helikopterjev za ta namen. - Priključitev Kanade, vrnitev Panamskega prekopa in nakup Grenlandije ... To je le nekaj namer Donalda Trumpa, ki so sinoči razburile mednarodno skupnost in začrtale nevarno ozemeljsko retoriko. - Italijanska policija bo začela prepoznavanje več kot tisoč udeležencev shoda neofašistov v Rimu, na katerem so večkrat pozdravili z iztegnjeno desnico. Ta pozdrav je v Italiji sicer kazniv samo, če ogroža javni red ali pomeni poskus obujanja fašistične stranke.

V času študija v Rimu sem se z vlakom vračal domov. Bil sem utrujen po izpitih in želel sem si miru. Zato sem na polico v kupeju postavil dve knjigi, kot da bom bral. Ena od njih je bila slovenska. V kupeju sem se znašel še z dvema nogometašema in orožnikoma. Tik preden vlak krene, vstopi v kupe mlado dekle. Pove, da je pravkar diplomirala na igralski akademiji in sede. Eden od nogometašev, ki je bil doma ob meji, je opazil slovensko knjigo. Ko je dekle izvedelo, da sem Slovenec in da kot duhovnik nadaljujem študij v Rimu, se je začela pogovarjati z menoj. Govorila je o svoji babici, Slovenki, ki se je iz čiste ljubezni poročila z Italijanom in se preselila k njemu. Dekle je zelo ganilo, kako je skrbela za bolnega in onemoglega dedka. Babica je bila zelo dobra, verna. Držala se je vseh cerkvenih predpisov. Dlje časa je dekle potem govorila, kako je cerkveno učenje o zakonu in družini popolnoma zastarelo in neživljenjsko. Nestrinjanje je kar bruhalo iz nje. Pravo babičino nasprotje pa je bila dekletova mama. Ta ni bila zvesta možu pa tudi svoji hčerki ni stala ob strani in je ni razumela, ko ji je bilo najhujše. Do solz jo je pripeljala ta pripoved. Babica ji je stala ob strani, mama pa nikakor ne! »In sedaj,« je sklenilo dekle svojo pripoved, »ne grem k mami, ampak k babici, ker me je vedno razumela.« Tiho sem poslušal njeno življenjsko izpoved, nato sem ji dejal: »Poglej, ti greš sedaj k babici. Zavetja ti ne bo ponudila mama, ampak babica, ki se je držala krščanskega učenja o zakonu in družini!« Dekle je samo tiho prikimala. Na vsak praznik sv. družine se spomnim na to dekletovo pripoved. Zavetje ji je ponudila družina, osnovana na krščanskem nauku in ne družina, osnovana na nekrščanski ali celo protikrščanski miselnosti. V življenju sem srečal veliko srečnih ljudi, ki so izšli iz srečnih in urejenih družin. Srečal pa sem tudi veliko nesrečnih ljudi, ki so rasli v neurejenih družinah. Po nekaterih raziskavah je med mladimi največja vrednota urejena družina. Ne dvomim. Ni lepšega, kakor rasti v urejeni in ljubeči družini. Pozabljamo pa, da je osnova taki družini trden in ljubeč zakon, sklenjen pred Bogom. Zanimivo, da hrepenimo po sreči v družini, ne izpolnimo pa osnove za srečo v njej. Morda danes, ko je veliko neurejenih družin, mnogi ljudje mislijo, da je urejena in ljubeča družina nemogoča. Toda ne, je mogoča! Bog stoji ob strani družini in jo varuje, če ga prosimo za to. Na današnji praznik, ko se ustavljamo ob zgledu lepe in urejene družine, pa ne pozabimo na družine, kjer vladata trpljenje in nerazumevanje. Tudi ljudje iz takih skupnosti so Bogu dragoceni, saj njegova ljubezen nikogar ne izključuje.

Lepo pozdravljeni, spoštovani poslušalci in poslušalke današnje Duhovne misli! Na sveti večer je papež Frančišek z odprtjem svetih vrat v baziliki sv. Petra v Rimu katoliško Cerkev povedel v novo obdobje, v praznovanje jubilejnega leta 2025, ki nam prihaja naproti s sporočilom upanja in nas vabi, da se odpravimo na svetoletno pot kot romarji upanja. To, da smo romarji, je naša resničnost. Vse ustvarjeno je namreč na poti, od prve svetlobe, ki je nastala po besedi Stvarnika, pa do tedaj, ko bo vse dopolnjeno, ob koncu časov. Vprašanje pa je: kakšni romarji smo danes? Kaj nosimo v srcu, ko hodimo po različnih poteh življenja? Biti romarji upanja. Ob prazničnih voščilih marsikdo doda: »Samo da bo zdravje!« In če ga ne bo? Kako naj upamo, ko nas doletijo bolezen, brezposelnost ali pa divji ritem življenja, neobvladljivi otroci? Kako lahko vsi skupaj zremo v prihodnost z upanjem, ko v svetu vedno bolj vladata nasilje in diskriminacija ter se vedno pogosteje slišijo napovedi nove, še večje vojne? Ko apostol Pavel govori o upanju, nam ne ponuja poceni tolažbe, ampak ga utemelji na ljubezni, na Kristusovi ljubezni. Čeprav te dni v jaslicah vidimo novorojenega Kristusa, ne smemo izgubiti izpred oči celotne zgodbe odrešenja, ki smo je po tem Božjem otroku deležni. Učlovečenje edinorojenega Božjega Sina je bilo začetek poti, ki ga je pripeljala do smrti na križu. Kot Bog v to ni bil prisiljen, ampak je tako življenje sprejel iz ljubezni do vsakega od nas, da bi nam pokazal, kako dragoceni smo mu, kako zelo si želi, da bi bili vsi deležni njegovega, Božjega življenja. Ta svobodna ljubezen je bila namreč prvi pogoj, temelj čisto novega upanja: Kristus je bil obujen od mrtvih in naše upanje je Vstali Kristus. Ko smo s krstom življenjsko zraščeni z Njim, postane vstajenje tudi naša moč in naše upanje, saj je od tedaj »ljubezen izlita v naša srca po Svetem duhu, ki nam je bil dan« (Rim 5,5), kot pravi apostol Pavel v Pismu Rimljanom. Tu je sidro naše življenjske barke, ki se ziblje na valovih življenja. Božja ljubezen do nas je tako zvesta, da nas nič in nihče ne more odtrgati od nje: ne stiska, ne nadloga, ne preganjanje, ne lakota, ne nagota, ne nevarnost, ne meč (prim. Rim 8,35). Kristus je osmislitev vsakega nesmisla, naseljenost vsake praznine, On je »Upanje, ki ne osramoti« (prim. Rim 5,5). Odsev tega edinega resničnega upanja pa lahko drug v drugem prižigamo z ljubeznijo, s preprostimi dejanji pozornosti, odpuščanja in medsebojne pomoči, s katerimi pokažemo, da nam je bližnji pomemben in dragocen. Upanje se namreč rodi iz ljubezni.

Vstopili smo v božični večer, na katerega se je po krščanskem izročilu pred več kot 2 tisoč leti v Betlehemu rodil Jezus Kristus. Poleg tradicionalnih bogoslužij, ki se pri nas začenjajo v teh urah, je morda najpomembnejši del božiča družinsko praznovanje. V oddaji tudi o tem: - Manjšine v Siriji se bojijo morebitne marginalizacije. - V Štajerski gospodarski zbornici prepričani, da bi mariborsko livarno lahko rešili. - V Solkanu po trčenju tovornjaka sanirali železniški most.

Večerni klepet je nas je preko Indije odnesel v Slovenijo, Nemčijo in končno Švico. Henry je omenil, da je študiral skupaj s Saju (sadžu) Georgem, mojstrom klasičnega indijskega plesa, ki je v Evropi vzbudil precej zanimanja. Slovencev ni ravno navdušil, sem pripomnil. Pogled na napol nagega duhovnika, z ličili na obrazu in odetega v živopisana oblačila, je nekatere gledalce namesto v teološke višine popeljal v brezna nespodobnosti. To je bilo pred desetletji, danes se ga v Sloveniji nihče več ne spomni …Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

UAB "Lankava" paramos akcija "Gerumo žvaigždė" šiemet vyksta jau aštuonioliktąjį kartą! Apie gražia tradicija tapusią kasmetinę akciją kalbame su Rimu Švedkausku - "Lankava" marketingo vadovu.

Ime današnje godovnjakinje pomeni polna življenja, živahna. Vivijana ali Bibijana je živela v 4. stoletju v Rimu in je postala žrtev preganjanja kristjanov v času cesarja …

Duhovna zapuščina puščavnika, mistika in teologa, ki je živel v 7. stoletju, nam ponuja ključ do razumevanja ene najzgodnejših pa v Evropi tudi najslabše poznanih vej krščanstva – tiste, ki se je že v pozni antiki razvila v današnjem IrakuVse odkar so Američani pred 21 leti napadli Irak, lahko v zahodnih medijih sporadično zasledimo novice o težkem položaju, v katerem se je znašla tamkajšnja krščanska skupnost. Še zlasti hudo je bilo v času t. i. Islamske države, ko je več sto tisoč iraških kristjanov moralo zbežati z domov svojih prednikov in poiskati zatočišča med Kurdi, v Bagdadu ali v tujini. Kljub temu poznavalci ocenjujejo, da v deželi med Evfratom in Tigrisom danes še živi vsaj pol milijona kristjanov, morda tudi več. A kdo pravzaprav so ti ljudje? Kako neki so se znašli v državi, ki je na svetovnem zemljevidu verstev vedno obarvana zeleno, kar seveda označuje, da tam večinoma živijo muslimani? Ali iraški kristjani sledijo papežu v Rimu – ali pa imajo svojega lastnega verskega voditelja? Ali imajo nemara svoje svetnike, svojo teologijo, svoj sveti jezik? Kaj – če sploh karkoli – pomembnega so prispevali v duhovno zakladnico svetovnega krščanstva? Priznajmo, na večino teh vprašanj bi v Sloveniji – pa še marsikje drugje po stari celini – ne znali odgovoriti … Nam pa to sramotno beli liso nevednosti lahko zdaj pomaga zapolniti intrigantna knjiga, ki je pred nedavnim izšla pod založniškim okriljem Kulturno-umetniškega društva Logos; gre za delo Duhovni svet Izaka Sirskega, pod katerega se sicer podpisuje Hilarijon Alfejev, eden izmed škofov ruske pravoslavne cerkve. Med platnicami tega dela se namreč lahko poučimo, kot pove že naslov dela, o Izaku Sirskem, puščavniku, mistiku in teologu, enem najpomembnejših predstavnikov starodavnega bližnjevzhodnega krščanstva, ki ga za svetnika priznavajo ne le iraški kristjani, ampak tudi pravoslavci in katoličani. Zakaj je ta mož, ki je živel v sedmem stoletju po Kristusu, vreden naše pozornosti danes pa tudi kaj nam njegova intelektualna oziroma duhovna zapuščina pove o mezopotamskem krščanstvu, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili rusista, zgodovinarja in teologa, kustosa v Slovenskem šolskem muzeju ter predavatelja na ljubljanski Teološki fakulteti, dr. Simona Malmenvalla, ki je razpravo Alfejeva o Izaku Sirskem prevedel v slovenski jezik.   foto: upodobitev Izaka Sirskega v knjigi De perfectione vitae theoreticae, ki je izšla leta 1500 v Benetkah (Wikipedija, javna last)

In zakaj se celo danes še vedno zdi, da nam zgodba o metamorfozi Rima iz republike v cesarstvo, zgodba, v kateri nastopajo tako slavne osebnosti, kot so Cezar, Ciceron, Mark Antonij in Avgust, pravzaprav razkriva nekaj ključnega o nas samih, o družbi, politiki in identiteti Zahoda?Zdaj, ko je bil Donald Trump vnovič izvoljen za predsednika Združenih držav, se številni po svetu sprašujejo, ali so ameriški republiki šteti dnevi. A kako natanko republika propade? Kako družbeno-politične institucije, v katerih se lahko udejstvuje razmeroma širok, razmeroma heterogen krog ljudi, nadomesti režim, kjer se pravzaprav vsa oblast zgošča okoli enega samega človeka? Nemara najbolj znamenit primer take metamorfoze najdemo v starem Rimu, ki se je proti koncu prvega stoletja pred našim štetjem iz približno pol tisočletja stare republike preobrazil v imperij. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako in zakaj je rimska republika propadla? – Odgovore sta nam pomagala iskati dr. Gregor Pobežin, predavatelj na koprski Fakulteti za humanistične študije in raziskovalec na Inštitutu za kulturno zgodovino, ter dr. David Movrin, predavatelj na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete. foto: Karl Theodor von Piloty – Cezarjev umor, 1865, izrez (Državni muzej Spodnje Saške / Wikipedija, javna last)

Današnji godovnjak pa je živel v Rimu okoli leta 300. Bil je učitelj mučenke …

Kako zaton na zahodu in vzpon v tako imenovanih državah tretjega sveta, predvsem v podsaharski Afriki, spreminjata še vedno v Rimu zasidrano Katoliško cerkev, ki ima že danes večino vernikov na globalnem juguKatoliška cerkev je morala s svojim univerzalističnim stremljenjem k širjenju nauka med ljudi najrazličnejših ras, kultur in jezikov kljub centraliziranosti okrog figure papeža od nekdaj delovati kot široka koalicija, ki znotraj svojega okvira vsaj do neke mere dopušča različne prakse, poudarke in interpretacije. In vendar v njej spričo zgodovinskih okoliščin prevladujejo učenja, oblikovana na tleh zahodne Evrope. Če je bilo to še na začetku preteklega stoletja, ko sta v Evropi dejansko živeli kar dve tretjini svetovnih katoličanov, vsaj do neke mere razumljivo, pa je danes situacija precej drugačna, v Evropi je namreč le še okoli četrtina svetovnih pripadnikov te cerkve, glavnina vernikov pa se nahaja na globalnem jugu - v že dolgo močno katoliški Latinski Ameriki, vse bolj pa tudi v Podsaharski Afriki in celo nekaterih azijskih državah. Vse to pa seveda ne more ostati brez posledic za delovanje, nauke in tudi politiko Katoliške cerkve, ki se mora vsaj do neke mere odzvati na poglede, interese in težave, ki jih imajo ljudje tako imenovanega tretjega sveta in ki ne sovpadajo nujno s prioritetami vernikov v vse bolj sekularnih deželah Evrope in Severne Amerike. Kako torej ti premiki - ki se bodo glede na demografske in kulturne trende v prihodnjih desetletjih verjetno le še zaostrili - vplivajo na preoblikovanje Rimsko-katoliške cerkve? Kako bi se utegnili spremeniti ali pa se že spreminjajo njeno delovanje in učenje, njene prakse, rituali in nenazadnje tudi njeno opredeljevanje do aktualnih svetovnih problemov? To so nekatera od vprašanj, ki nas bodo zanimala v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo teologa in publicista Petra Kovačiča Peršina, novinarja ter dolgoletnega dopisnika iz Latinske Amerike in Rima Toneta Hočevarja ter radijskega kolega, urednika Uredništva za religije in verstva, zgodovinarja dr. Tomaža Gerdena. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Papež Frančišek v družbi afriških cerkvenih dostojanstvenikov, Flickr Creative Commons (Catholic Church England and Wales)

Je res vsega kriva Luna? Izbirava in komentirava zanimivosti v novi publikaciji “Življenje z Luno”, ki jo je uredil Andrej Guštin. Knjiga vsebuje izbrane poljudne teme o Luni, njenem nastanku in povezavi z Zemljo, ter njenem vplivu na življenje. Knjiga je nastala ob razstavi o Luni, ki jo od konca oktobra lahko obiščete v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Na razstavi boste opazovali realistični model Lune velikosti človeka in se dotaknete prave Lune (oziroma lunarnega meteorita). Naslov epizode sva si izposodili po naslovu razstave: “Vsega je kriva Luna”! Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | “Vsega je kriva Luna” - razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije (PMS) knjiga “Življenje z Luno” (nakup možen na strani PMS) Dodatne zanimivosti: | Velikost objektov na obzorju in na nebu (preizkus s kupolo sv. Petra v Rimu in ne z Luno) People and the Sky (Anthony Aveni) Night skies of Botswana (Stephen O'Meara) The First Astronomers - How Indigenous Elders Read the Stars (Duane Hamacher) Astronomy: Sky Country (Karlie Noon & Krystal de Napoli) Risoroman (NASA) “First woman” Nasveti: | podkast Hevreka - intervju o razstavi #3 epizoda podkasta Portal v vesolje Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Podržite Pokretače na Patreon.com/belgarde i paypal.me/sgarcevic Tiosav Purić je istoričar i novinar koji je pokrenuo jedinstveni podkast "Višak istorije" koji se u svojoj prvoj sezoni bavi usponom i padom rimske repubilke. Pričali smo o Rimu, ali i o čemu istorija može da nas pouči. Beleške https://www.youtube.com/channel/UCGqTNecu-axb29RFDkMmHhQ https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%A2%D1%80%D0%B0%D1%98%D0%B0%D0%BD_%D0%A1%D1%82%D0%BE%D1%98%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B https://www.cambridge.org/us/universitypress/subjects/classical-studies/ancient-history/religions-rome-volume-1?format=PB&isbn=9780521316828 https://rt.rs/tag/Tiosav-Puric/

Joanna Ludbrook from Chicken and Frog Bookshop in Featherston reviews Rimu: The Tree of Time An Amorangi and Millie Adventure by Lauren Keenan published by Huia Publishers

Milica Ćirović, šampionka Jugoslavije u plesu, na punoj stipendiji u Milanu je završila ekonomiju. Međutim, ubrzo shvata da to nije ono što želi i upisuje od nule umetnost u Rimu. U Rimu otkriva svet senzualnosti i odlučuje da baš to bude njena niša u koučingu. Pre dve godine, pred lasiranje njenog programa doživljava nesreću i završava u komi. Nakon brojnih operacija, lansira svoj program, aplicira za jedinu dostupnu master stipendiju u Rimu i uspešno je dobija. Sve intervjue možete pogledati ovde ⁠⁠⁠⁠https://youtube.com/playlist?list=PL8H5ZhcyY66orp4i1AEEb91W6DwY6qyAQ&si=N_Dvdma1fSsWOO8q

Pred jutrišnjimi volitvami v Evropski parlament in odločanjem na treh referendumih se je opolnoči začel volilni molk. Do konca jutrišnjega glasovanja je prepovedano vsakršno nagovarjanje volilcev. Volilnega molka nimajo povsod, so pa ponekod že odprli volišča. Danes tako volijo v Italiji, na Češkem, Slovaškem, v Latviji in na Malti. V oddaji tudi: - Volodimir Zelenski v Parizu podprl idejo o vojaških inštruktorjih - Za začetek tekmovalnega dela Borštnikovega srečanja skoraj šesturna predstava - Kristjan Čeh v Rimu postal evropski prvak v metu diska

39 - "Niko nije toliko dobra učinio svojim prijateljima, niti zla svojim neprijateljima" Lucije Kornelije Sula (138-78 p.n.e.) rimski je vojskovođa i političar, poznat po svojoj ulozi u kasnoj Rimskoj Republici. Sula je rođen u patricijskoj porodici koja je bila siromašna. Uprkos tome, Sula je uspeo da se probije zahvaljujući svojim sposobnostima, harizmom, veštinom komunikacije, pregovaračkom veštinom i vojnoj hrabrosti.

Afer polni zadnji tedni za vlado niso rožnati, obenem pa ima pred seboj številne napovedane, a še neuresničene reforme. O tem, kaj se dogaja z zdravstveno, so ta teden govorili v Državnem zboru; zdravniki medtem še vedno stavkajo. Stavkovna določila pri nas ureja zakon, ki je po desetih letih nujno potreben prenove, menijo sindikati. V oddaji tudi: - Predsednica Pirc Musar ob obisku Bosne in Hercegovine pozvala k izvedbi reform za približevanje Uniji. - Izraelske sile prenaseljeno Rafo na jugu Gaze obstreljujejo iz zraka in napovedujejo širitev kopenskih napadov. - Nezadovoljni italijanski kmetje odpovedali množični protest v Rimu, do jutri pričakujejo srečanje s kmetijskim ministrom.

It's time for that special talk… about the rimu (Dacrydium cupressinum) and its special friend and lover the Kākāpō. This bird bases its entire existence around this tree, and the feelings just may be mutual. Completely Arbortrary is produced and hosted by Casey Clapp and Alex CrowsonSupport the pod and become a Treemium MemberFollow along on InstagramFind Arbortrary merch on our storeFind additional reading on our websiteCover art by Jillian BartholdMusic by Aves and The Mini-VandalsSee Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.