Podcasts about kmalu

Backrooms temelji na viralni zgodbi, ki se je začela konec prejšnjega desetletja razvijati na podlagi najdene fotografije. Ta prikazuje prazen pisarniški oziroma trgovski prostor s spuščenimi stropi in neonsko osvetljavo, vse v rumenkastih odtenkih in odprto daleč naprej, kot da prostoru ne bi bilo konca. Objavo na spletnem omrežju je spremljalo srhljivo besedilo o izgubljenih dimenzijah, v katere lahko padeš kot v hroščasti videoigri in kjer zmeraj nekaj preži nate. Zmes boleče vsakdanje podobe in tega lovecraftovskega izhodišča je v naslednjih letih navdihnila številne ustvarjalce, ki so pisali zgodbe, programirali videoigre in snemali kratke filme. Najuspešnejši med zadnjimi je bil Kane Parsons, ki je pri šestnajstih, torej še v srednji šoli, posnel kratki film Backrooms o snemalcu, ki vpade v tak prazen prostor in tava od sobe do sobe, dokler ga na koncu ne začne loviti nekakšna pošast. Film je bil uspešnica in ima danes 84 milijonov ogledov, Parsons pa je nadaljeval s serijo povezanih filmčkov, po večini dolgih le minuto ali dve. Kmalu ga je opazil Hollywood in tako je Parsons pri dvajsetih dobil priložnost posneti Backrooms kot celovečerni film. Pri tem so se mu kot producenti pridružili številni uveljavljeni avtorji grozljivk, z Jamesom Wanom, Osgoodom Perkinsom in Shawnom Levyjem vred. Tako je dobil 10 milijonov dolarjev proračuna ter ga izkoristil za kompleksen in morbiden set ter zvezdniško zasedbo, ki vključuje nominiranca za oskarja Renate Reinsve in Chiwetela Ejioforja. Film izredno učinkovito dopolni podobo, vzdušje in neugodje kratkih filmov ter razširi obete, ki jih je bilo mogoče slutiti že iz izvirne spletne objave fotografije. Zgodba je zastavljena v duhu serij, kot je Območje somraka, kjer spremljamo običajno življenjsko zgodbo, v kateri se zgodi odmik v resničnosti. Tukaj imamo ločenca Clarka, faliranega arhitekta, ki se trudi s trgovino s pohištvom, v kateri tudi živi in kamor nikoli ne vidimo zaiti niti ene stranke. Neke noči v kleti odkrije prehod skozi steno in ta ga pripelje v skriven, očitno neskončen svet. Sprva je videti, kot da bi se njegova trgovina še nadaljevala, le da je vsaka soba po svoje napačna. Nekatere so videti kot v hiši iluzij, druge imajo tapecirane strme klančine, iz tretjih vodijo drobna vrata kot v omaro. Clark izkoristi svoj čut za prostor in celo kartira neki del, toda ko hoče vse to razložiti svoji terapevtki, hitro dojame, da je tik pred odločitvijo, da bi ga dala hospitalizirati. Tako si najde pomočnika, opremijo se s kamero, da bi šli še globlje in dlje. In stvari se seveda zalomijo. Glede na to, kako prazni so ti filmski prostori in da je prav ta odsotnost vsebine in funkcionalnosti tisto, kar jih naredi tako srhljive, je prav zanimivo, kako zelo polni so raznih detajlov, ki namigujejo na nekaj več, vendar tega nikoli ne razkrijejo v podrobnost. Tako je, denimo, v nekaterih prostorih postavljen kartonski model, ki v več jezikih predvaja zvočni zapis iz sonde Voyager, ki drvi skozi medzvezdni prostor. Še bolj povedne oziroma sugestivne so različne samo delno uspešne kopije izgubljenih ljudi in predmetov. Backrooms: Brez izhoda pušča odprta vrata za različne interpretacije same funkcije prostora, usode likov in pomena celotnega dogajanja, tako da številni obsesivni oboževalci že preučujejo vsak kader in namig, da bi lahko uzrli kakšno nit, ki bi jih privedla do višjega pomena. Toda obstaja tudi druga šola. To so tisti, ki film cenijo prav zaradi nedoločnosti in pomenske neoprijemljivosti, zaradi načina, kako z vizualnimi in zvočnimi podobami ustvari presunljivo vzdušje. Zaradi surove pisarniške podobe je vse skupaj boleče blizu grozi, ki jo marsikateri občutijo, ko pomislijo na službo. Na tem mestu je ponovno treba omeniti vzporednico s kozmično grozo v delih H. P. Lovecrafta, ki so nastala pred stotimi leti. Ključni povod tako za Lovecraftovo pisanje kot za navdušenje nad njim je izviral iz znanstvenih dognanj o neznatnosti človeka v primerjavi z neznanskostjo vesolja. In podobno se zdi, da bi v današnji dobi lahko dejali, da je uspeh filma Backrooms in drugih sorodnih del, kot je serija Severance, prav tako povezan s ključnim prelomom v družbi. In najočitnejša tarča se zdi vse neizprosnejši vzajemni odnos med človekom in njegovim delovnim mestom ter porastom brezpredmetnosti samih sebi namenjenih služb, ki jih je antropolog David Graber poimenoval Bulšihti. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Dejan Kaloper. Iz oddaje Gremo v kino.

Drugi poudarki oddaje: Šostvo v Železnikih v tem letu zaznamuje tri okrogle jubileje V Prlekiji si prizadevajo razvijati trajnostni turizem Ta konec tedna v Pivki mednarodni festival miniatur "Svet v malem"

Kmalu se bodo začeli sprejemni preizkusi za tiste, ki bi se želeli vpisati v glasbeno šolo. V tokratni oddaji smo izvedeli, kako potekajo, kako izbrati pravi inštrument, kakšna disciplina je potrebna in kako je z nadaljevanjem glasbene kariere po končani nižji glasbeni šoli. Ker je bila naša gostja ravnateljica Glasbene šole Matije Tomca Marta Močnik Pirc, ki je tudi učiteljica solo petja, smo se posvetili tudi tej tematiki.

Iransko-ameriški pogovori o prekinitvi ognja so zastali, kljub pozivom in grožnjam z obeh strani. Ameriški predsednik Donald Trump znova svari pred posledicami za Teheran, če ta ne bo kmalu sklenil dogovora; iranski zunanji minister Abas Aragči pa opozarja, da so pripravljeni na vnovičen neposreden spopad z ZDA, če pogajanja ne bodo prinesla sprejemljivih rezultatov. Medtem so posledice zaprtja Hormuške ožine za ves svet vse občutnejše. Drugi poudarki oddaje: - Nekdanji britanski zdravstveni minister Streeting napovedal kandidaturo za vodenje laburistov in vlade. - Kobilarna Lipica v pričakovanju sredstev za naložbo v obnovo bazena. - Slovenski hokejisti na svetovnem prvenstvu elitne skupine premagali Čehe.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Zbirka Enakonočja Aleša Učakarja je poezija velike eksistencialne razprtosti in ranljivosti pesnika, ki gre vase in v jezik intimno, a z zrelejšim soočanjem z moralnim propadom družbe in bivanjsko tesnobo. Pri ustvarjanju ga žene zanesljiv občutek, da ima njegovo početje smisel. Videti je, da pisanje pesmi zanj ni nekaj varnega in obvladljivega, še manj le prijetno opravilo v prostem času. Je razgaljanje samotnega premišljevalca pred bralci, predvsem pa pred samim seboj. Je meditacija lirskega glasnika, ki v zadnji pesmi fermijev paradoks v zadnjem verzu samemu sebi dahne: »kje vendar sploh je kdorkoli?« Kmalu po prvi prozni objavi Veliki Mhrann iz leta 1996 je Učakar s pesniško zbirko Mesta tihe sreče vstopil v svet poezije. Pesmi so prežete s subtilno melanholijo in razmišljanjem o osamljenosti in krhkosti medsebojnih odnosov. Pesniškemu prvencu, zasnovanemu na ravnovesju med svetlobo in melanholijo in intimnem iskanju miru in sreče, je šele po četrt stoletja sledila zbirka pesmi Naposled, katere del zlovešče opisuje moralni propad družbe, kjer človek podobno kot v Orwellovem romanu 1984 postane sofisticiran stroj za evtanazijo duše. Lirski subjekt pri tem ohranja svojo prepoznavno noto raziskovanja notranjih svetov in tihih trenutkov, kot se kaže v pesmi Čarobno jutro, kjer ugotavlja, da mora včasih kako jutro nahraniti vsa nadaljnja, s svojimi presenetljivimi strastmi pojiti poznejša hrepenenja ter s svojo nezasluženo srečo dojiti njihovo vsakdanjost in starčevsko čemernost. A če ta zbirka pomeni pesnikov obračun s svetom, potem mu naslednja prinaša pomiritev s seboj in premik od zunanje kritike k notranji harmoniji, kjer sprejme, da bivanje vedno niha med skrajnostmi. V tretji zbirki z zelo povednim naslovom Enakonočja valovi niz štiridesetih skrbno izbranih in urejenih pesmi v prostem verzu (napisanih s samimi malimi črkami in skoraj brez ločil), ki raziskujejo krhko ravnovesje med osebnimi čustvi in širšim bivanjem. Zbirka ni intelektualistično hermetična, ni zastavljena kot ena izmed konstitutivnih liričnih zasnov 20. stoletja, pesnikova čustvena nota je bralcu dosegljiva. Treba ji je ne le prisluhniti, ampak tudi poiskati bistvo njenega poetičnega sporočila. Pri poglabljanju v posamezne pesmi je zgovoren vsak detajl, ki tudi izza na prvi pogled jasnega motiva ponuja presenetljive obrate. Pesmi lahko z nekaj besedami prikličejo v našo zavest cele romane, vesolja spominov avtorja, ki nima strogo vnaprej določene smeri, temveč se odpira na vse strani bivajočega in se manifestira v širokem emocionalnem razponu, vključujoč negativna in pozitivna čustva. Že uvodna kitica v prvo pesem človek in reka bralca popelje v intimni svet, ki pa ni le idealiziran, temveč ga zaznamuje tudi krhkost. Sprimeva se, pravi, v trenutku odpre telo zmehčane, zrele pore. Sprostijo se obljube in skomine, kriki, potajeni vzdihi. Seževa si v medžilje in se prelijeva. V pesmi ostanki dneva pa avtor spretno prehaja med občutki zastrtosti vase in stanji popolne, mirne sreče: »na kak tak dan / bi samo molčal / zaprl zapahe / in molčal / presahli so slapovi / preutrujene reke / naveličani grobovi / ujet v vračanje vedno istega // in prideš mimo / dih tvojih bokov / na moji pesmi / in verzi padajo / iz partiture / in dan se nagne / viseče zavese / razpirajo / kar bi moralo ostati prikrito / in tak dan / miroljubno / mine.« Pesnik, čigar kašelj je kot bolhe redni spremljevalec v pesmi prokrastinacija, čaka na marec, ki nikoli ne pride, a ga na koncu, ko je opustil že vse upe, le odkrije. In ima znova še leto dni časa. Če je bilo čakanje v prejšnji zbirki mučno, polno tesnobe in občutka, da zamujamo zadnji vlak pred katastrofo, postane v tej zbirki bolj kontemplativno, potrpežljivo. V pesmi hipna zaznava smo neposredna priča osupljivim zaznavam, ki se izogibajoč se soncu plazijo vzdolž časa in čez stoletja tišine prehajajo v komaj verjetno dozdevnost. V prejšnji zbirki je bila tišina grozeča in težka, tu je domala zdravilna, saj je prostor, v katerem pesnik končno lahko prisluhne svojim mislim in najde mir sredi svetovnega kaosa, odrešujoč. Svet, v katerem živimo, je krut in neusmiljen, zdi se, da je obrnjen na glavo. Aleš Učakar ga opazuje z vsemi značilnostmi časa, v katerem biva, ko na koncu pesmi chiaroscuro zapiše: »To je ta naš svet, premalokdaj ga obžari oko, da se razpeni v brezdanje nebo.« Čustveno doživetje ponuja le priložnost, da premisli svoje osebno doživljanje. Resničnost ne more zares prodreti v pesem, večinoma se le sprehaja po površini, saj pesnik šele po doživetju išče smisel v lastni izpovedi. Nastanek pesmi in sama pesem sta navadno skrivnost, ki se ji lirski subjekt lahko približa le v globoki kontemplaciji s seboj. Ne le, da izostri čustva in z enigmatičnim besedilom vzpostavi kompleksno besedilo, ki tudi od bralca zahteva pozorno branje, temveč vanj vpne tudi drugačno, izvirno, v lirično govorico uprizorjeno pripoved. V mnogih tradicijah je enakonočje magičen čas spodbujanja k povezovanju z naravo in notranjo preobrazbo. Simbolizira popolno ravnovesje med svetlobo in temo, dnevom in nočjo. Označuje prelomno točko v naravi, ki prinaša harmonijo, prenovo in enakopravnost nasprotij – jin in jang. Pomladno enakonočje simbolizira rast in novo življenje, jesensko pa hvaležnost in opuščanje starega. V tem kontekstu naslov zbirke namiguje na trenutek mirovanja ali prevešanja, kar se v pesmih zrcali skozi motiviko čakanja in minevanja časa. V prejšnji zbirki je bil pesnik ranljiv, podvržen bolečini in propadu kot svet okoli njega, v tej je vzpostavil ravnovesje. Navidezno prikrita erotika v pesmi vrata tvojega doma se vrne kot uteha, ki vsaj za trenutek zapolni bivanjsko praznino: ko »zavesa obarva stanovanje v dom … da lahko pridem k tebi tudi na vlažen dan / in da mi ni treba oditi, kadar bi raje ostal.« Primerjava med zbirkama Naposled in Enakonočja razkriva zanimiv pesniški obrat, kjer se Učakarjev temačni nihilizem preobrazi v iskanje krhkega miru. Od kaosa k redu. V obeh zbirkah uporablja nekatere ključne motive, ki pa v vsaki knjigi dobijo drugačen pomen. Pri prvi prevladuje mrak, svetloba je varljiva ali ugaša pod težo civilizacijskega propada, kar simbolizira konec in brezizhodnost. V drugi sta v dialogu svetloba in tema. Ni več boja za prevlado, temveč sprejemanje, da ena brez druge ne obstajata, saj motiv sončnega obrata postane simbol za trenutek, ko se obe sili srečata v mirovanju. V zadnji pesmi fermijev paradoks avtor črpa iz zgodovine spomina, iz položaja, ki simbolizira premor, umik in prostor za drugačen pogled. Njegovi poetični razmisleki razumljivo odpirajo premislek o vsem, kar v današnjem turbulentnem času sprejemamo kot samoumevno. Pri upesnjevanju drobcev zgodb, ki so tematsko tako sodobno aktualne kot univerzalno človeške, hodi po tenki napeti vrvi, kjer prihajajo na površje najbolj ekspresivne podobe in čustva. Vsaka pesem v zbirki Enakonočja prinaša ogromno, treba je le do zadnjega verza potovati po njej in jo odkrivati kot neraziskano pokrajino. »Kje vendar sploh je kdorkoli?«

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS je globoko zaskrbljeno zaradi glasovanja v Evropskem parlamentu o novi zakonodaji o vračanju. Besedilo, dogovorjeno na podlagi poročevalca, poslanca Azmanija, je nastalo kot kompromis, ki so ga podprle različne politične skupine. Kmalu se bodo začela tristranska pogajanja, v katerih bodo sodelovali Svet, Evropski parlament in Evropska komisija, njihov izid pa bo končno besedilo uredbe, kot jo je prvotno predlagala Evropska komisija. JRS Evropa je že od začetka zakonodajnega postopka izražalo zaskrbljenost glede tega zakonskega akta. Zdaj so globoko zaskrbljeni zaradi nekaterih določb, ki bodo povzročile trpljenje in kršitve človekovih pravic. Izjavo je v oddaji predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Pomurju zaradi demografskih sprememb ustanavljajo demografsko skupino. - Zdravstveni dom Postojna se pripravlja na vzpostavitev satelitskega urgentnega centra. - V Novi Gorici razburjenje zaradi predvidene pripojitve kulturnega doma zavodu GO!2025. Napovedujejo celo referendum. - Arboretum Volčji potok vabi z razstavo cvetja.

Nicolasa Hermana so v času tridesetletne vojne v 17. stoletju ujeli Nemci. Obtožili so ga vohunjenja in ga obsodili na vislice. On pa je svojim krvnikom mirno izjavil, da se smrti ne boji, ker je njegova vest čista. Bil je tako prepričljiv, da so mu verjeli in ga izpustili. Herman je čez nekaj let vstopil v red bosonogih karmeličanov v Parizu, kjer je dobil meniško ime brat Lovrenc od Vstajenja. Kmalu po njegovi smrti so njegovi sodobniki zbrali njegove misli v knjigi, ki zaradi predanosti in zaupanja, navdihujejo še tri stoletja pozneje. Tudi Robert Prevost, zdajšnji papež Leon XIV. je rekel, da je to knjiga, ki ga je življenjsko zaznamovala. Besede meniha, ki je bil samostanski kuhar in čevljar, nagovarjajo tudi nekrščanske kroge. Zakaj raste zanimanje za to knjigo, ki je z naslovom Življenje v božji navzočnosti nedavno izšla v ponatisu s papeževim predgovorom pri založbi Salve?

Združene države Amerike in Iran naj bi dosegli napredek v pogovorih o podaljšanju prekinitve ognja. Kmalu naj bi se začel tudi nov krog pogajanj o trajni rešitvi, mediatorji pripravljajo kompromisni predlog za tri občutljiva področja: Hormuško ožino, jedrski program in povračila vojne škode. Ameriški predsednik Donald Trump meni, da se bo vojna kmalu končala. Ostali poudarki: Cene energije se kljub bližnjevzhodnemu konfliktu ne bodo zvišale toliko kot leta 2022, meni direktor Elesa Birokracija in protekcija domačih podjetij težavi slovenskih gospodarstvenikov v Avstriji V Borovnici ljudje od noči čakali za vpis k novi družinski zdravnici

Da je danski humor nekaj posebnega, je najbrž jasno že vsem ljubiteljem skandinavskega filma, a ko svoje ustvarjalne moči združijo režiser in scenarist Anders Thomas Jensen ter igralca Nikolaj Lie Kaas in Mads Mikkelsen, ta pojem dobi povsem nov pomen. Razsežnosti njihove, milo rečeno, neobičajne domišljije presežejo vsakršna pričakovanja in vedno znova – Zadnji viking je že njihov šesti skupni celovečerec – premaknejo mejo še sprejemljivega malček naprej. Osrednja zgodba, o kateri je težko povedati veliko, ne da bi razkrili preveč, se tokrat vrti okoli dveh bratov. Prvi, Anker, je kriminalec, ki se po petnajstih letih vrne iz zapora, drugi, Manfred, že tako nekje na avtističnem spektru, pa je medtem razvil še disociativno motnjo identitete in se ima za Johna Lennona, pri čemer vztraja z izjemno destruktivnimi potezami, saj se ob rojstnem imenu recimo impulzivno zabriše skozi okno v drugem nadstropju. Njuno sodelovanje je tako že od začetka obsojeno na kopico črnohumornega kaosa, a popolnoma neizogibno, saj Manfred/John edini ve, kje je zakopan Ankerjev ukradeni denar. Kmalu se jima pridružijo še štirje stanovalci psihiatrične klinike, ki trdijo, da so člani skupine Beatles ali Abba – odvisno od trenutka –, za petami jima je pohlepni in nasilni Ankerjev pajdaš, pot pa jih vse skupaj vodi v njuno rojstno hišo, v kateri seveda ne gre brez zloveščih asociacij in spominov. Če bi gledalec želel poloviti prav vse dogajalne niti, bi si film najbrž moral ogledati večkrat zapored, vendar to za čuda filmu prav nič ne škoduje. Kakor tudi ne pestra mešanica žanrov, ki se v divjem ritmu prepletajo od dobesedno pravljičnega okvira zgodbe pa vse do brutalno črne komedije z elementi kriminalke in krvave psihološke drame, v čemer je Jensen enostavno vrhunski. Posebej navdušujoča je dramaturgija samega dogajanja, saj gledalca kar nekajkrat prebrisano zavede in šele čisto ob koncu spretno razkrije vse manjkajoče koščke sestavljanke ter osvetli zgodbo s čisto novega zornega kota. Mojstrsko sta svojo nalogo opravila tudi Nikolaj Lie Kaas kot Anker in predvsem izjemni Mads Mikkelsen kot Manfred/John – absurdnost njunih likov preprosto nima pomanjkljivosti. Film Zadnji viking je bilo na lanskem Liffu mogoče videti v sekciji Predpremiere, čeprav bi se prav lahko znašel tudi med Ekstravagancami, saj kljub zelo univerzalnemu sporočilu o bratski ljubezni in številnim presežkom sodi med tovrstne filmske posebneže, ki zahtevajo nekoliko bolj specifične gledalce. Piše: Gaja Pöschl Bere: Maja Moll

V Sežani že leto dni po zadnji podražitvi. Drugi poudarki: - V projekt Severnojadranske vodikove doline vključena tudi Ilirska Bistrica. Kako ji bo uspelo pri energetski oskrbi in česa se lahko nauči? - Kmalu obnova ceste med Vodicami in Mostami. - Murskosoboški otroci vedo, da je odpadno lahko uporabno. Kaj so ustvarili iz odpadnih telefonov? - Mladinski pevski festival v Celju praznuje že 80 let.

Potem ko se je drugi cikel mariborskega participativnega proračuna zaradi občinskih finančnih težav zavlekel za dve leti, mestni odločevalci zdaj zagotavljajo, da je uresničevanje projektov le pri koncu. Kmalu naj bi se začel tudi nov krog izbiranja projektov, proces pa želijo z novimi digitalnimi rešitvami še približati občanom.

Končni izidi državnozborskih volitev bodo znani dopoldne, uradni pa najpozneje čez en teden. Včerajšnji pogovori predsednikov strank pri predsednici republike pričakovano niso prinesli odgovora, kdo bo oblikoval vlado. Druge teme: - Goriva bodo dražja, točenje odslej brez omejitev - ZDA še naprej grozijo Iranu, ki zanika pogajanja - Nacionalno preverjanje znanja letos s spremenjenimi pravili

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Hrastniku bodo v dveh letih zgradili 84 najemnih stanovanj. - Na Belvederju nad Izolo bodo uredili krožišče in sanirali vozišče. - V Knežaku pripravili predstavitev Regijskega parka Snežnik. - Na Ajdovskem lani našteli skoraj za tretjino več kaznivih dejanj.

Današnja feministična scena v Sloveniji je začela nastajati sredi 80. let prejšnjega stoletja, ko so se pojavile prve avtonomne ženske skupine. Konec leta 1984 je začela delovati ženska sekcija pri Sociološkem društvu v Ljubljani. Kmalu zatem pa je nastala feministična skupina Lilit, ki je konec 80. let seznanjala slovensko in jugoslovansko javnost z raznolikostjo ženskih identitet, govorom o enakosti spolov in novimi aktivističnimi pristopi. Sekcija Lilit, ustanovljena je bila pri ŠKUC-Forumu, si je med drugim prizadevala za obstoj varnega ženskega prostora, ozaveščanja javnosti o položaju žensk, za povezovanje žensk v regiji in za pomoč ženskam, ki so žrtve intimnopartnerskega nasilja. Ob mednarodnem prazniku žensk smo v oddaji Sledi časa spregovorile o zgodovini tega edinstvenega ženskega gibanja, pod pokroviteljstvom katerega je nastal tudi prvi SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ki obstaja še danes. Svoje spomine bosta strnili prevajalka Mojca Dobnikar in pisateljica Suzana Tratnik. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.

Tina Modotti, ki se je pred 130 leti rodila v Vidmu v Italiji, danes velja za pomembno ustvarjalko moderne fotografije 20. stoletja. In vendar je njen inteziven in dovršen umetniški opus nastajal le dobrih sedem let. Kmalu zatem je kot članica mehiške komunistične partije postala prepoznavna figura revolucionarnega gibanja – in fotografijo je povsem opustila. Kot najstnica se je preselila v Združene države Amerike in se preizkusila kot gledališka in filmska igralka, njen ustvarjalni in politični preobrat se je zgodil v Mehiki dvajsetih let prejšnjega stoletja. Tam je vstopila v krog umetnikov in intelektualcev, med katerimi sta bila tudi Diego Rivera in Frida Kahlo. Ključno vlogo pri njenem razvoju je imel ameriški fotograf Edward Weston. Po izgonu iz Mehike se je vključila v delo Mednarodne rdeče pomoči. Njena pot jo je vodila v Sovjetsko zvezo in nato v Španijo, kjer je med državljansko vojno delovala v podporo republikanski strani. Povsem se je posvetila političnemu organiziranju, revolucionarnemu in humanitarnemu delu, zato se k fotografiji ni več vrnila. Posebno zanimivo je, da je del svoje zapuščine – fotografije in drugo gradivo – v Moskvi zaupala tržaškemu Slovencu, revolucionarju in povojnemu politiku Ivanu Regentu. Prav po zaslugi teh vezi ima tudi slovenski prostor pomembno, čeprav pogosto prezrto mesto v zgodbi Tine Modotti. gost: dr. Miklavž Komelj, poznavalec njenega dela, ki je izbrskal umetničino zapuščino v Sloveniji  fotografija: Wikipeida, Tina Modotti by Jane Reece c. 1919

Oddaja Sledi časa bo tokrat nekoliko drugačna. Pa ne le zaradi državnega praznika, temveč tudi zato, ker je slovenski kulturni prostor pred kratkim izgubil velikega človeka. 2. februarja, le dober mesec pred svojim 90. rojstnim dnem, je umrl Miroslav Košuta, pesnik, dramatik, eden ključnih varuhov slovenske besede v tržaškem prostoru, sicer pa nekaj časa tudi novinar na RTV Ljubljana. Kmalu potem, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je bil Miroslav Košuta gost oddaje Razkošje v glavi, ki vam jo v spomin in poklon pesniku ponujamo v poslušanje.

Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.A danes znanstveniki ne raziskujejo več le proteinov, ki jih je ustvarila narava, temveč vse pogosteje tudi takšne, ki jih načrtujejo povsem na novo. Med njimi je tudi dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki raziskuje umetne proteinske strukture in razvija prve popolnoma načrtovane proteinske motorje, nekakšne nanorobotke, zgrajene iz proteinov. Decembra je za svoje delo prejel prestižna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev raziskovalne poti, ki mu bodo v naslednjih letih omogočila, da to drzno idejo razvije še korak dlje. Kako sploh načrtujejo proteine, zakaj so proteinski motorji tako velik izziv in kam vse lahko to področje vodi v prihodnosti, je pojasnil v tokratnih Podobah znanja. Ajasja Ljubetič je kot strokovni sodelavec pripomogel tudi k nastanku serije o proteinih v okviru poljudnoznanstvene oddaje Frekvenca X na Valu 202. Vabljeni k poslušanju oddaj, v katere je vključen tudi intervju z Nobelovcem Davidom Bakerjem. Prvi del: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174912338 Drugi del: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174914397 Tretji del: https://podcasti.si/frekvenca-x/ep/proteini-gradniki-zivljenja-33-pred-nami-je-izjemno-obdobje-raziskovanja-ved-o-zivljenju/ Foto: Kemijski inštitut

Gospa Veronika Šlander že vse življenje rada piše, tako da je bil tudi odgovor na vprašanje, s čim si bo zapolnila čas v pokoju, tako rekoč na dlani. Kmalu se je pridružila skupini za pisanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana, ki ga organizira v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in nosi naslov Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca, namenjen pa je starejšim od 60 let, se je zgodba Trnova pot do doma Veronike Šlander uvrstila med deset najboljših. Da pa ni pisanje edina ljubezen gospe Veronike Šlander, boste izvedeli v pogovoru z Lucijo Fatur.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Podražitev parkiranja pred bolnišnico v Izoli razburja uporabnike - Lovci v Braslovčah morajo zaradi odločitve inšpektorja porušiti kozolec. - Izzivi Regijskega parka Pohorje. - V Logatcu zbirajo sredstva za nakup snežnega topa.

Kmalu bo minilo leto dni, odkar je bila javnosti predstavljena ena izmed različic klepetalnega robota Grok. In v zadnjih dneh je vnovič pestro. Grok kot umetna inteligenca, pogovorni program, podoben ChatGPT-ju, zna odgovarjati na vprašanja, razlagati zapletene teme in analizirati informacije. Razvilo ga je podjetje xAI Elona Muska. Grok ne deluje le kot sogovornik. Zna tudi ustvarjati in spreminjati fotografije ter videoposnetke. To pomeni, da lahko ustvari povsem nove prizore ali spremeni obstoječe posnetke tako, da delujejo resnično. Prav zaradi tega strokovnjaki opozarjajo na nevarnost zavajanja in poudarjajo, da je treba takšne vsebine vedno dodatno preverjati. Tematiko nam bo podrobneje razložil dr. Vitomir Štruc, ki je eden tistih, ki v laboratoriju za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko skušajo prepoznati globoke ponaredke.

Najprej so bili sonce, dež, grom in strela, potem je bil ogenj ... Kmalu so prišli ljudje, ki so ogenj zanetili in sedli okrog njega. Sedeli in modrovali so na prostem, pod milim nebom in v jamah, v katerih je ostalo veliko sledi dima. Ognjišče se je velikokrat razvnelo v požar, kot zgodbe, ki so razplamtevale domišljijo in razvezale jezike, prepletale polifonijo glasov v pletenice dolgih pripovedi. Zgodba ujetega sonca, gorčega ognja in ukradene lune se je nadaljevala. Ker je bilo ljudi strah, so prižgali bakle, zato da bi v temnih nočeh na zemlji zasijala ognjeno topla in srebrno modrikasta mesečina. Potem so gradili domove in vanje prinašali luč in ogenj: z oljenkami, s svečami, petrolejkami. Prišlo je stoletje plinskih svetilk, žarnic, električnega toka, zatem stoletje odvisnosti od električne energije in pojava svetlobnega onesnaževanja. Seveda zgodbe še ni konec ... Sogovormik: zgodovinar Uroš Dokl, ki je napisal knjigo Kako je bilo, ko še ni bilo elektrike (ilustracije Toni Buršić, Založba Aristej)  fotografija: Wikimedia Commons

Drugi poudarki: - V Posavju je brezposelnost majhna, a skrbi neugodna struktura brezposelnih; gospodarstveniki pa za prihodnje leto niso optimistični. - Mariborski Hotel City ima novega lastnika. Kupilo ga je ljubljansko podjetje HCMB, ki v Mariboru na hotelskem področju ni novinec. - "Dialog treh pokrajin" so v Pomurskem muzeju naslovili razstavo, ki govori o manj znanih, a pomembnih posameznikih iz Pomurja, Posavja in z Ribniškega. - So grafiti estetska družbena kritika ali vandalizem?! Odgovor morda ponudi razstava v Notranjskem muzeju Postojna.

Slovenija je brez guvernerja Banke Slovenije že 11 mesecev, kar je tudi rekord med državami z evrom, glavni vzrok pa politično merjenje moči med predsednico republike in vlado. V prihodnjih minutah naj bi izvedeli, kdo so novi mogoči kandidati za guvernerski položaj. Drugi poudarki: - V Londonu se začenjajo pogovori Ukrajine in njenih evropskih zaveznic o najnovejšem besedilu ameriškega mirovnega predloga. - Po ameriških kritikah v novi strategiji nacionalne varnosti v Berlinu odgovarjajo: Združenim državam je cilj vmešavanje v evropske notranje zadeve. - Policisti v prazničnem decembru pozivajo k odgovornemu uživanju alkohola ter k previdnosti pri uporabi petard.

Celjski nogometaši v četrtem krogu konferenčne lige gostujejo v Olomucu na Češkem. Celjani so po treh krogih neporaženi in so med vodilnimi moštvi tega tekmovanja. Kmalu pa se bo začela sezona regionalne lige v košarki na vozičkih, v kateri bo naslov branila slovenska ekipa.

V teh temačnih jesenskih dneh ponavljamo oddajo o očem skriti energiji – o elektriki in elektrifikaciji Slovenije. Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica in tako rekoč za vedno pregnala temo z naših domov. Kmalu so z elektiko tudi poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti.

8. septembra je minilo sto let, odkar se je v Ljubljani rodil Štefan Planinc, akademski slikar in dolgoletni profesor na akademiji za likovno umetnost. Velja za enega najpomembnejših slovenskih slikarjev fantastične in nadrealistične figuralike, bil je tudi mojster knjižne ilustracije. Leta 1948 je ob delu in šolanju na gimnaziji v Ljubljani obiskoval slikarsko sekcijo Kulturno-umetniškega društva Franceta Marolta, ki jo je vodil Marij Pregelj. Potem se je vpisal na akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral pri prof. Gojmirju Antonu Kosu. Študij je končal na slikarski specialki pri prof. Mariju Preglju. Od leta 1974 je poučeval na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot docent in od leta 1984 kot redni profesor. Za svoje delo je prejel veliko nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo in Jakopičevo nagrado, leta 2008 pa nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Štefan Planinc je leta 1985 v studiu Radia Slovenija posnel razmišljanje o svojem življenju in ustvarjanju.

Javni holding Maribor bo čez nekaj dni upihnil peto svečko. Ob obletnici pripravlja od 25. avgusta do 5. septembra na mariborskem Glavnem trgu dan odprtih vrat oziroma predstavitev vseh podjetij iz skupine. Ob tej priložnosti smo gostili direktorja Andreja Rihterja; med drugim je razkril, kakšno je poslovanje holdinga in posameznih podjetij in kako bodo v prihodnje poskrbeli za boljši javni servis.

Notranje ministrstvo bo predvidoma v prihodnjih dneh podpisalo pogodbo s podjetjem Leonardo za nakup dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. Kot je na nekatere pozive k razveljavitvi razpisa za nakup odgovoril minister Boštjan Poklukar, so bili postopki izvedeni pregledno in zakonito. Kot je dodal, pritožbe na javno naročilo ni bilo in da je zadeva pravnomočna, poudaril pa je še, da je bila stroka maksimalno upoštevana v svojih zahtevah. Na odločitev se je sicer zvrstilo več kritik, prijavo je v zvezi z razpisom dobila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je zato uvedla predhodni preizkus. Več po teh poudarkih oddaje. Druge teme: - Med razpravami o varnostnih jamstvih za Ukrajino se nadaljuje ruski vojaški pritisk na državo. - V napadih Izraela v Gazi doslej ubitih več kot 2 tisoč čakajočih na pomoč. - Sinji Vrh nad Ajdovščino do petka gosti 31-o likovno kolonijo Umetniki za Karitas.

Kmalu bo minilo dve leti od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo in povzročile ogromno škodo, ta pa še ni v celoti sanirana. Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da so za obnovo skupno namenili milijardo 174 milijonov evrov, med drugim tudi za odškodnine lastnikom hiš. Še več denarja, dve milijardi evrov in pol, je za sanacijo predvidenega do leta 2028. Počasneje pa napreduje vzpostavitev protipoplavne zaščite, ukrepom, kot so zadrževalniki vode, pa nasprotujejo nekateri kmetje in civilne pobude. Drugi poudarki: - Izrael v Gazi napadel stavbo z osebjem Svetovne zdravstvene organizacije. - Nemčija in Danska za vzpostavitev centrov za vračanje zavrnjenih azilnih prosilcev iz Evropske unije. - Povprečna plača ob pomanjkanju kadrov še naprej raste.

Začelo se je v petem razredu, po ločitvi staršev. “Bil sem dokaj prepuščen samemu sebi,” pravi. V iskanju nečesa, kar bi mu zapolnilo praznino, je našel svet videoiger. Kmalu so ga strateške igre, kot je Age of Mythology, potegnile vase. Postale so več kot zabava; bile so način bega pred težavami in vir dopamina, ki ga v svojem vsakdanu ni našel.21.097 ur. Toliko časa je Črt preživel za računalnikom in z video igrami. Po svojih izračunih bi v tem času lahko opravil tri študije, se naučil 35 jezikov ali pa postal mojster v igranju klavirja. “To je seveda tudi 2,4 let mojega življenja, konstantnega, budnega stanja in igranja video iger,” dodal. Kar se je začelo kot prijeten hobi, se je sčasoma sprevrglo v uničujočo rutino. Več v podkastu.Podpri Strašno hude. Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva. To lahko storite tako, da kliknete tu.

Šla je skozi izčrpavajočo ločitev, se drugič poročila, zatem pa se ji je v kratkem obdobju svet postavil na glavo. Zaradi hude poškodbe kolena je bila prisiljena končati kariero učiteljice smučanja. Med okrevanjem je izvedela, da ima raka na dojki. Kmalu zatem je prestala še operacijo črevesja. Obenem pa je njen mož dobil diagnozo: Parkinsonova bolezen.Njena gorenjska trma in privzgojen odnos do življenja sta jo gnala prek obupa. Da bi se čustveno in telesno sestavila, se je odpravila na 4000 kilometrov dolgo kolesarjenje od jezera Tahoe v Kaliforniji, kjer živi, do La Ventane na mehiški obali, kjer imajo družinsko počitniško hiško. Kolesarila je pri temperaturah pod ničlo in pri 40 stopinjah, po makadamu nacionalnih parkov in po asfaltu tik ob prehitrih priklopnikih, spotoma pa premagala blizu 50.000 metrov višine. "Vožnja po samotni cesti, kjer mi ni bilo treba paziti na promet ali kar koli drugega, je omogočala, da so mi glavo polnile misli in spomini. Spominjala sem se. Predelovala. Odstranjevala bolečine iz preteklosti. Premikanje naprej po cesti je bilo moja odrešitev." Zapiski: osebna spletna stran, knjiga Naj se vrti, Alenka Vreček na Instagramu.

Pesniško zbirko Tiho romanje k zadnji pesmi, ki je izšla leta 2010, je Ciril Zlobec označil kot temno, a morda od vseh njegovih najbolj vitalistično zbirko, saj je "preizkušena skozi smrt najdražjega človeka in kljub temu prisega na življenje." Kmalu, 4. julija, bo minilo 100 let od rojstva pesnika, ki ga je vseskozi spremljala metaforika rojstnega Krasa, akademika, prevajalca, novinarja, politika in urednika. Zlobec je nekaj let soustvarjal tudi naš radijski program in leta 2010 ga je na pogovor o zbirki, pisani "s srčno krvjo", povabil Marko Golja.

Kmalu po sprejeti zavezi na vrhu zveze Nato k zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP-ja je premier Robert Golob dejal, da se je Slovenija za zdaj zavezala le k dvema odstotkoma letos in trem v petih letih. To namreč po njegovih besedah predvideva nedavno spremenjena rasolucija o razvoju in opremljanju Slovenske vojske.Vtis je, da gre za posreden odgovor koalicijskima partnerjema, ki nista navdušena nad Golobovim strinjanjem z današnjo haaško izjavo. Drugi poudarki oddaje: - Američani vztrajajo, da so z napadi v Iranu zavrli njegov jedrski program za desetletja - Akademiki in podjetniki napovedujejo belo knjigo slovenskih inovacij - Odbojkarji za četrto zmago na petih tekmah letošnje lige narodov odpihnili Turke

Kmalu bo začela veljati nova pravica – do dolgotrajne oskrbe, ki bo za uporabnike brezplačna. Kdo je do nje upravičen, kako se pravica uveljavi, kdaj jo bodo začeli izvajati, koliko ur na teden je bo posameznik lahko pridobil in kolikšen prispevek bomo zanjo plačevali vsi zaposleni in upokojeni?

Kmalu bo minilo 13 let uporabe zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja. V tem času je bilo pravnomočno odvzetega za manj kot dva milijona evrov premoženja. Malo. Da bi ti postopki postali učinkovitejši, je vlada pripravila novelo zakona, ki pa ne prinaša bistvenega, tj. znižanja meje za sprožitev finančne preiskave. Ta ostaja pri 50 tisoč evrih, čeprav se je tožilstvo zavzemalo za znižanje na 30 tisoč, pravosodna ministrica celo na 10 tisoč evrov. Odpravlja pa se izključna pristojnost okrožnega sodišča v Ljubljani za obravnavo tožb te vrste. Zakaj so postopki neučinkoviti, katere so ključne težave in ali jih novela zakona lahko odpravi? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Aleksandra Spasojevič, sekretarka, ministrstvo za pravosodje; Helena Miklavčič, generalna sekretarka, vrhovno sodišče; Barbara Lipovšek, državno tožilstvo; Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik.

Zdravo! V tokratni epizodi se najprej z nostalgijo ozremo na različne načine shranjevanja podatkov – od disket in papirja do sodobnih trdih diskov. Kmalu pa se spomnimo, da je prav danes »najbolj depresiven ponedeljek v letu« in upamo, da ga ob poslušanju naših (rahlo zmedenih) razglabljanj o življenju, vesolju in sploh vsem preživljate vsaj malce bolj veselo. Med drugim se poigravamo z idejo, ali bi prihodnje tehnologije morda lahko omilile negativna čustva ali celo pomagale pri zdravljenju depresije. Omenimo tudi smučarske skakalnice, solze, Marvina, pajke, metamorfoze, morje in še marsikaj. Če potrebujete pomoč ali le pogovor, se obrnite na nekoga, ki mu zaupate – in ne pozabite, da tudi na najsivšem dnevu lahko najdete kanček svetlobe.

Po seji ekonomsko-socialnega sveta bo kmalu jasno, koliko bo znašala nova minimalna plača. Tako delodajalci kot delojemalci so ob tem kritični do predloga nepremičninskega davka. Sindikati imajo več pripomb tudi na osnutek zakona o visokem šolstvu, ki med drugim spreminja financiranje visokega šolstva. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski varnostni kabinet vladi predlagal potrditev dogovora o prekinitvi ognja v Gazi - Rusija in Iran bosta predvidoma v prihodnjih urah sklenila sporazum o strateškem partnerstvu - Jeklarska skupina SIJ s Savdsko Arabijo sklenila sporazum o 1,5 milijarde evrov vredni naložbi

Poslanke in poslanci že več kot šest ur razpravljajo o predlogu opozicijskih SDS in NSi za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Očitajo ji kršenje poslovnika, ustave in zakonov ter neprimerno vedenje. Urška Klakočar Zupančič je vse očitke zavrnila, v bran ji je stopila koalicija. Kmalu se bo začelo tajno glasovanje o predlogu za razrešitev, ki pa je ni pričakovati. Poslanke in poslanci bodo v nadaljevanju seje odločali o predlogu predsednika vlade Roberta Goloba, naj nova ministrica za digitalno preobrazbo postane Ksenija Klampfer. Drugi poudarki oddaje: - Napoved premiera Goloba glede nepremičninskega davka sproža pomisleke in vprašanja - Združeni narodi pozivajo k čimprejšnji preiskavi zločinov Asadovega režima v Siriji - Viri ukrajinske obveščevalne službe potrdili vpletenost v umor ruskega generala

V tokratni epizodi štartamo z debato o modrem in belem e-Golfu, v kader padeta kit in lonec petunij, kar pričara pravo štoparsko žurersko vzdušje, medtem ko se prepotenim mislim prileže finska savna. Ključni pripomoček za preživetje v galaksiji je zopet zvita brisača, željo pa tokrat pošljemo daleč, daleč stran. Kmalu za tem, ko se spomnimo preteklih podvigov, ugotovimo, da je kaos v nas samih ter se zatečemo h knjigam za samopomoč, za konec pa vam želimo da se imate lepo in da se imate radi ... in da tokrat mislite nase in kupite vsa darila zase!

Kakšno priznanje slovenski znanosti pomeni skorajšnje polnopravno članstvo Slovenije v CERN-u? Slovenski znanstveniki s to vodilno svetovno institucijo na področju fizike osnovnih delcev sodelujejo že več desetletij in so prispevali tudi k njenim najpomembnejšim odkritjem. Polnopravno članstvo pa v CERN-u ni je priznanje njihovemu delu in omogočanje nadaljnjega razvoja, pač pa tudi priložnost za slovenska podjetja. Kako gospodarsko sodelovanje s CERN-om še povečati? Tudi o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jure Gašparič, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije; Samo Tuma, predstavnik za gospodarsko sodelovanje v CERN-u; prof. dr. Borut Paul Kerševan, Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za matematiko in fiziko; Marjana Majerič, Gospodarska zbornica Slovenije.

V parlamentu je predlog novega plačnega zakona, ki bo javnim uslužbencem prinesel višje plače in hkrati nekoliko spremenjene pravice oziroma poti do njih. Katere spremembe se obetajo, koliko bo stal nov plačni sistem in kaj kljub dveletnim pogajanjem še vedno ostaja nespremenjeno, o tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: Klemen Boštjančič, minister za finance; Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarja na Ministrstvu za javno upravo; Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja; Jakob Počivavšek, vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Več kot 140-im državam, ki so priznale Palestino, so se danes pridružile Norveška, Irska in Španija. Vse poudarjajo, da je odločitev del mirovnih prizadevanj. Kot je ob tem dejal španski premier Pedro Sanchez pri priznanju palestinske države ne gre le za zgodovinsko pravičnost in potrditev legitimnega prizadevanja Palestincev, ampak je to nujno za dosego miru. Drugi poudarki oddaje: - Evropski obrambni ministri v Bruslju o dovoljenju Ukrajini, da lahko orožje iz članic Unije uporabi za napade na rusko ozemlje. - Slovenski zdravniki kot prvi na svetu potrdili koristnost zdravljenja bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma s katetrsko ablacijo. - V Narodni in univerzitetni knjižnici pred nocojšnjo akademijo ob 250-letnici odprli razstavo o vsem, kar so delali do zdaj in s pogledom v prihodnost.

Zadnje dni nas je pretresla novica, da ima eden najvidnejših in najvišjih sodnikov v državi – SP! Predsednica parlamenta, tudi sama sodnica, a brez SP-ja, se je tako razhudila, da je zahtevala, da sodnik odstopi. O nezdružljivosti sodniške službe s čemerkoli drugim, je govorila. Ker menimo, da nasprotniki sodniških SP-jev nimajo prav, danes nekaj o teoriji in praksi te priljubljene zaposlitvene oblike. Kot vemo, so SP-ji povsod. Spodbuja jih država, tako da je nenavadno, ko jih ta ista država preganja. SP-ji so tako sedanjost kot prihodnost zaposlitvenih strategij v Sloveniji, kar so prepoznali tudi snovalci kurikulumov za osnovne šole, ki so prigodno pesmico o SP-ju vtaknili v učbenik za tretji razred devetletke. Tako se otroci že od malega seznanijo s fantastičnim svetom samostojnega podjetništva, tako da ko odrastejo, ne bodo presenečeni, ko pristanejo med SP-ji in na ta način pomagajo k podjetniškemu vzponu naše mlade demokracije. Pesmica, natisnjena v učbeniku, gre tako… (odmev) Dolga leta S (es) sam je taval po puščaviPolni administrativnih ovir inbirokratskih podložnosti jeiskal svet poslovnih priložnosti ... S je bil že resno zafrustriran,mislil je da bo emigriral,v Dubaj ali vsaj v Banja Luko,ko srečal sebi je podobno dušo. P slonel je na ograji,sam pred centrom za zaposlovanje.Kot S tudi P hotel je živetiposlovne svoje sanje. Tako sta se spoznala.Drug v drugem podjetniški potencialprepoznala …Se združila, a iz principa nista firme ustanovila. Kmalu sta se iz S in P v »espe« preimenovala.Zviška gledata na d.o.o-je,in to, kar bilo je eno, je postalo dvoje. Vprašanje SP-jev je še pred vprašanjem zaposlitvenih strategij filozofsko vprašanje. Torej; espe je odvisen od ure dneva. Tako lahko imamo normalen, ali 24-urni espe in pa popoldanski espe. Se pravi, da je človek dopoldne nekaj drugega, popoldne pa je samostojni podjetnik. Malo čudi, da je od vseh delov dneva le popoldne dobilo čast samostojnega podjetništva … Dopoldne sicer ne bi bilo logično, ker smo ljudje takrat v službah, a večerni samostojni podjetnik se sliši prav tako legitimno, da ne govorimo o nočnem samostojnem podjetniku, oziroma nočnih samostojnih podjetnicah. Hočemo povedati, da je samostojno podjetništvo oblika bivanja in dela, v katero si lahko ujet poljubno časa, v poljubnem delu dneva, vse do takrat, dokler to počneš samostojno in podjetno. Nekateri teoretiki samostojnega podjetništva sicer trdijo, da »espejevstvo« ne bi smelo obstajati, saj je za podjetništvo edina primerna in do vseh deležnikov mnogo bolj transparentna oblika – družba z omejeno odgovornostjo, ali d. o. o. po domače. Kakorkoli, vrnimo se k bistvu … popoldanski SP je postal tako rešilna bilka kot zasilni izhod, a tudi dežurni krivec za vse anomalije slovenske zaposlitvene politike. Je pa SP utelešenje starodavne slovenske navade, da se hodi v službo počivat, popoldne pa se dela. Dejstvo, da mnoga slovenska podjetja kot tudi zavodi prekinjajo redne zaposlitve in od dovčerajšnjih zaposlenih zahtevajo ustanovitev ene izmed oblik SP-ja, pove o socialnem vzdušju v Sloveniji več, kot pove o poslovnem okolju. Večina SP-jev namreč nima nič skupnega s podjetništvom, kaj šele s samostojnim podjetništvom. Gre za korektiv, po katerem si podjetja po pilatovsko umijejo roke in delavce s pozicije moči prisilijo, da so sami odgovorni za svojo usodo v trenutku, ko zaposlovalcu ne ustrezajo več. Kultura espejev je le stopničko višje od sužnjelastniške kulture agencijskih delavcev. Obstaja pa še ena možnost. Da je oni ustavni sodnik s popoldanskim SP-jem samo raziskoval protiustavne elemente v tej zaposlitveni praksi in bi, ko bo enkrat espe-je kot ustavno sporno prakso obravnavalo ustavno sodišče, lahko suvereno in argumentirano odločil. P. s. Post scriptum ali »dodatek« je po norem naključju tako v sintaksi kot v zaposlitveni praksi obratno sorazmeren z s. p.

Oči mednarodne javnosti so uprte na Bližnji vzhod, kjer poleg vojne v Gazi med drugim povzročajo zaskrbljenost vse bolj napeti odnosi med Izraelom in Iranom. Ameriški predsednik Joe Biden je v prepričanju, da bo Iran prej ali slej napadel Izrael, posvaril uradni Teheran, naj tega ne stori. Kot je dejal, bodo Združene države branile Izrael ob morebitnem napadu, ki ga je Iran napovedal kot povračilni ukrep po nedavnem izraelskem napadu na iranski konzulat v Damasku. V oddaji tudi: - Iz haitijske prestolnice od začetka marca zbežalo 95 tisoč ljudi - Socialni demokrati bodo na kongresu izbirali novo vodstvo stranke - Policisti pozivajo motoriste k obnovitvi znanja pred začetkom sezone

V Gazi ni človeka, ki bi imel dovolj hrane; med dvema milijonoma prebivalcev je skoraj tretjina na pragu najhujšega stradanja, svarijo v Svetovnem programu za hrano. Večina članic Unije ne podpira predloga, da bi zaradi očitkov o kršitvah človekovih pravicah pregledali in morda zamrznili sporazum z Izraelom. Druge teme: - Novi ukrepi Bruslja: sankcije tudi proti skrajnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu, dodatna pomoč Ukrajini - Novela zakona o financiranju občin: župani imajo več pripomb, pozdravljajo možnost dodatnega zadolževanja - Pitna voda v slovenski Istri ostaja žgoča tema. Za ureditev vodnega zajetja naj bi potrebovali še desetletje.

Iztoka je pred približno 15 leti izgorelost zaradi prenapornega dela v enem od večjih slovenskih podjetij prisilila k odločitvi, da v svojem življenju nekaj radikalno spremeni. Že od otroških let je gojil željo po obisku Brazilije, ki si jo je uresničil ob tej priložnosti. Sprva si je sicer nameraval vzeti nekaj mesecev za oddih in nujno regeneracijo, nato pa naj bi se vrnil na svoje prejšnje delovno mesto, tako so bili tudi dogovorjeni. Kmalu je ugotovil, da ga življenje v Južni Ameriki duhovno bolj izpolnjuje, predvsem pa manj obremenjuje. Zdaj opravlja delo turističnega vodiča po državah Južne Amerike.

Kmalu uredimo spletno trgovino za nov fejmrč, do takrat pa ga lahko kupite na predstavah ali pa nam pišite na naš mail podcast.fejmici@gmail.com Prihajajoče predstave: https://www.eventim.si/si/izvajalec/fejmici-sama-sta-najboljsa-2662/profile.html Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: warehousecollective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk