Podcasts about avstriji

Pred poslanci je danes zakon o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov, ki je del novega azilnega sistema Evropske unije. Medtem ko vlada poudarja učinkovitejšo obravnavo prošenj za azil, opozicija opozarja na kršenje človekovih pravic. V oddaji tudi: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar premierja Janeza Janšo pozvala, naj spremeni odločitev o praporščakih NOB in TIGR, ki niso vabljeni na državno proslavo - Deset let po bexitu dve tretji Britancev referendumsko odločitev obžaluje; medtem se je z Downing streeta poslovil že šesti predsednik vlade - Argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi po včerajšnjih dveh golih proti Avstriji postal najboljši strelec v zgodovini svetovnih prvenstev v nogomet

Slovenska manjšina v Avstriji letos obeležuje 50. obletnico zakona o narodnih skupnostih. Prizadeva si za modernizacijo zakona, vendar te kljub številnim obljubam vlade, še ni. Spremembe zakona bi poskrbele za reforme na področju dvojezičnega šolstva in uporabe slovenščine kot uradnega jezika. Premiki pa se vendarle kažejo na področju sodstva. Mineva tudi 71. let od podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci si želijo, da bi se lahko otroci slovenščino učili od jasli do univerze. Dober primer dvojezičnega izobraževanja je slovenska gimnazija v Celovcu, vrzeli pa nastajajo predvsem na področju dvojezičnega predšolskega varstva in po dvojezični ljudski šoli.

7. julija 1976 je bil v Avstriji sprejet Zakon o narodnih skupnostih in ob 50 – letnici veljavnosti tega zakona so se še okrepila opozorila, da je zastarel in da so nujne korenite spremembe. Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov bi morali zakon napisati na novo. Podatek, da več kot tretjina mladih, starih med 14 in 18 let, ne ve, da v Avstriji obstajajo avtohtone narodne skupnosti, ni spodbuden. "Gre za še en dokaz, da so spremembe zakona o zaščiti manjšin nujne", opozarja dr. Daniel Wutti, eden od avtorjev velike raziskave, profesor na celovški Pedagoški visoki šoli. Študija je zajela 15.000 mladih v Avstriji. Več kot 5000 z avstrijske Koroške, Gradiščanske in Dunaja pa jih je sodelovalo v raziskavi o odnosu do narodnih skupnosti. Kaj vse so spraševali mlade in kakšne odgovore so dobili? Kako so lahko rezultati uporabni za koroške Slovence in kako bi se morale na ugotovitve študije odzvati deželne in zvezne oblasti? Prisluhnite razmišljanjem dr. Daniela Wuttija!

Pol stoletja po uveljavitvi zakona o narodnih skupnostih, ki naj bi ščitil avtohtone manjšine v Avstriji, več kot tretjina mladih ne ve za njihov obstoj. To pomeni, da zakon ni ustrezen in je prenova nujna, poudarja doktor Daniel Wutti s Pedagoške visoke šole Celovcu, ki je sodeloval pri raziskavi. Umetnik Zdravko Haderlap pove več o Transformatorju, dvojezičnem prostoru spomina, ki so ga odprli v Železni Kapli in je namenjen različnim razstavam, kulturnim dogodkom in razpravam. Predstavljamo Sklad Mitja Čuk z Opčin pri Trstu, ki zelo uspešno skrbi za vključevanje in pomoč otokom, mladim in odraslim s težavami. Pridružimo se Bibliobusu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki že 25 let vozi knjige med bralce v Porabju. Slikarka z Reke Željka Podobnik pa spregovori o vtisih z letošnje 35. likovne kolonije za Slovence po svetu na Mostu na Soči, ki jo pripravlja Slovenska izseljenska matica. Foto (fb SIM):Željka Podobnik s svojo umetnino - Atelje Most

Italijanski režiser Francesco Sossai kot glavne teme svojega filma Še eno rundo, pa greva navaja alkohol, prijateljstvo in arhitekturo. Filmsko pripoved, ki bi jo lahko označili za križanca med Kaurismäkijevo delavsko stoičnostjo in italijanskimi komedijami iz šestdesetih let, ki pod humorjem skrivajo družbeno kritiko, je namreč navdihnila noč, preživeta v barih beneške nižine pred leti, ko sta s prijateljem po naključju srečala študenta arhitekture. Šlo je za eno tistih noči, v katerih se morda ne zgodi nekaj velikega, prelomnega, toda preplet drobnih, nenavadnih peripetij poskrbi za to, da si jo za vedno zapomniš. Na podobno odisejado brez pravega cilja, če za cilj ne štejemo osrednjega gonila pripovedi – iskanja zadnje pijače v večeru, po kateri je vedno želja po še eni, res zadnji pijači –, se odpravita tudi osrednja junaka filma – Carlobianchi in Doriano. Antijunaka srednjih let, ki sta nekdaj skupaj delala v enem izmed proizvodnih obratov v domačem kraju, danes povečini opevata spomine na devetdeseta leta, ko se je dalo tako ali drugače zaslužiti denar in ga tako ali drugače tudi zapravljati, med drugim v eni izmed javnih hiš v sosednji Avstriji. Ko se klatenju od bara do bara priključi študent arhitekture Giulio, ali pa ko mu, bolje rečeno, Carlobianchi in Doriano po naključnem srečanju kar ne pustita domov, njune zgodbe iz devetdesetih dobijo poslušalca, ki zanje, čeprav so bile izpričane že neštetokrat, sliši prvič in ki ju, ker se zaradi svoje mladosti obdobij, o katerih govorita, ne spominja, z zanimanjem posluša. Od pripovedi, ki v središče postavi naključno srečanje dveh starih mačkov, ki pogled usmerjata v pretekle zlate čase, z mladeničem, ki ima tako rekoč še vse pred sabo, bi gledalci lahko pričakovali, da bosta prva predala svoje življenjske modrosti drugemu, drugi pa bo na njuno presenečenje tudi njiju o čem poučil, toda Francesco Sossai se taki pripovedni zasnovi skoraj v celoti izogne. Čeprav Giulio večinoma posluša, stara mačka pa govorita, se njuno pripovedovanje pogosto konča z zamolki, ki ne ponujajo velikih razodetij, ali pa režiser poskrbi, da tisto, kar bi utegnilo zveneti kot sklepna življenjska modrost, preglasi diegetska glasba. Tako kot devetdesetih se mladi študent Giulio ne spominja niti finančne krize leta 2008. Leta, ki ga Carlobianchi in Doriano tu in tam, kot bi govorila o nečem zloveščem, o čemer naj se ne bi govorilo, omenita kot prelom, ki je zaznamoval njuni življenji, pa tudi beneško nižino sploh. Sossai beneško nižino v filmu namreč slika kot samosvoj karakter, neločljiv od junakov; kot območje nekdaj cvetoče, danes pa propadle industrije, območje avtocest in spremljajočih liminalnih prostorov – parkirišč, podvozov, postajališč, predvsem pa barov, še zadnjih prostorov skupnosti. Beneška nižina, ki jo slika Sossai, je, kot rad poudari v intervjujih, del nevidne Italije. Je prostor, ki se na idealiziranih, digitalno obdelanih turističnih razglednicah Benetk skriva med trgom sv. Marka in Dolomiti, ki se dvigujejo za njim. Ko eden izmed nemških turistov v baru v filmu reče, da si je prišel pogledat Italijo, še preden bo ta uničena oziroma – kot pokroviteljsko poudari – še preden jo Italijani sami uničijo –, mu Carlobianchi odgovori, da je za to žal že prepozen. Čeprav ima film Še eno rundo, pa greva na prvi pogled nastavke filma ceste, gre v resnici predvsem za film pokrajine, ki zaznamuje osrednja junaka in iz katere se kljub nenehnemu prestavljanju od ene točke do druge ne moreta premakniti. Prekladanje tjavendan, od bara do bara, se v Sossaijevem filmu namreč bolj kot za žanr klasična osvobajajoča pot v neznano zdi kot pripadnost prostoru, delno pa tudi ujetost vanj. Podobno zataknjenost pa film slika tudi na časovni ravni. Iz pripovedovanja osrednje dvojice se namreč zdi, da sta z mislimi še vedno skoraj izključno v času pred letom 2008, iskanje še zadnje pijače pa deluje kot popolna iluzija premikanja naprej v času. Dokler se noč ne konča, namreč še vedno obstaja možnost še tako majhne nepričakovane dogodivščine, ki za hip poživi izpraznjeno sedanjost. Piše in bere: Petra Meterc

Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Ars humana; tokrat vnovič v Studiu ob 17ih. Gostje: Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN; Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji; Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN.

Lara Maria Vouk je koroška slovenska filmska in gledališka igralka, ki nastopa tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem, producentka, scenatristka in pedagoginja. Gledali smo jo lahko v serijah Takšno je življenje in V dvoje. Za igro v seriji Poklicani Televizije Slovenija je dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona, ki je njeno prvo priznanje zunaj Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nastopala je v več slovenskih celovečernih filmih, med drugim v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, režiserke Ester Ivakič, in v filmu Žige Virca Zemljo krast. Letos na filmska platna prihajata še dva filma, v katerih igra. Kljub temu, da so ji filmske vloge bliže kot gledališke, Lara Maria Vouk sodeluje z več gledališči v Sloveniji in s celovškim Teatrom Rampa. Igrala je v več predstavah tega razvijajočega se profesionalnega gledališča koroških Slovencev. Med drugim smo jo gledali v predstavi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, komediji, kjer je enakost pripeljana do absurda diktature, in v predstavi Prihodi - odhodi, ki pripoveduje o pregonu. Že tretje leto nastopa s svojo monokomedijo Pokržnikov Luka, izbranimi teksti Janka Messnerja v narečju. V tej predstavi zaigra na harmoniko, kar ni presenečenje, saj je tudi glasba zelo pomembna v njenem izrazu. Navdušuje jo tudi sodelovanje z dijakinjami Slovenske gimnazije v projektu, ki bo predstavljen konec meseca. Kako pa je s filmskimi vlogami v Avstriji?   Foto: Voranc Vogel  

Nedelja, cerkveni tednik naših rojakov, letos praznuje stoletnico in ima velik pomen za Cerkev, družbo in sožitje na avstrijskem Koroškem. 100-letnica Nedelje je bila v središču nedavne dvojezično oblikovane novinarske konference v škofijski palači v Celovcu. Govorili so: škof Jože Marketz, izdajatelj tednika Janko Krištof in njegov glavni urednik Vincenc Gotthardt. Svoj pogled na tednik je predstavila tudi zunanja sodelavka Monika Novak Sabotnik. Vse te je slišati v oddaji. Nedelja je izjemna v več pogledih. To je tednik, ki je preživel nevihte časa in je eden redkih v Avstriji, ki ima tako dolgo tradicijo, berejo jo že štiri generacije. Tudi v časih individualizma in digitalizacije ustvarja skupnost, predstavlja tako povezavo s slovensko narodno skupnostjo kot s Katoliško Cerkvijo na Koroškem. Njena posebnost je, da odraža jezikovno, kulturno in umetniško ustvarjalnost slovenske skupnosti. Odlikujejo jo novinarska kakovost, verodostojnost in privlačna grafična zasnova. Že pred leti so postali vidni in navzoči v svetovnem spletu, zdaj pa tudi z mladimi ustvarjajo povezave na področju družbenih omrežij. Škof Marketz je v izjavi zapisal: Zaskrbljujoče stanje današnjega sveta nam narekuje, da ostaja poglobljeno iskanje miru in sožitja v luči evangelija naša trajnostna naloga. V prvi številki Nedelje 1926 je zapisana spodbuda in želja bralki in bralcu, da bi »tvoje srce vselej bilo polno svetega miru«. Naj nam Nedelja tudi v prihodnje pomaga pri iskanju tega miru za ta naš svet.

Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN in med ustanovnimi člani tega centra so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, Janko Lavrin, France Stele in drugi, njegov prvi predsednik pa je bil takrat Oton Župančič. Slovenski center PEN je že od svoje ustanovitve deloval kot nacionalna veja Mednarodnega centra PEN in je tako ena najstarejših slovenskih kulturnih in literarnih organizacij, ki je od svojega nastanka imela pomembno vlogo pri povezovanju z mednarodnim prostorom. Posebno mesto pri tem so odigrala Blejska srečanja, ki jih Slovenski center PEN organizira od leta 1967, na začetku v Piranu, pozneje na Bledu, in na katerih so sodelovali številni ugledni domači in tuji avtorji in avtorice. Letos Slovenski center PEN obeležuje sto let delovanja. Ob tem visokem jubileju v skupni mesečni oddaji, ki nastaja v sodelovanju našega programa, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec pretresamo angažma literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev ter predstavljamo njegovo delovanje nekoč in danes. V pogovoru sodelujejo Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN, Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji in Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN. Foto: Logotip Slovenskega centra PEN ob 100-letnici delovanja

Mini teater, premiera: 8. maj 2025 Radio Slovenija, informativne oddaje, Ars, 11. maj 2025 V Mini teatru je zaživela obnovitvena uprizoritev predstave Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča, ki je kot solo igra režiserja Roberta Waltla premiero doživela že novembra 1999. Zdaj je vlogo igralca in animatorja lutk ene najprepoznavnejših pripovedi Ivane Brlić-Mažuranić prevzel Tadej Pišek. Izstopajoča in velikokrat nagrajena predstava s ploskimi, dvodimenzionalnimi lutkami, ki jih je zasnovala Iva Matija Bitanga – tudi avtorica glasbe s songi, ki jih je po ljudskih motivih spesnil režiser – je bila v preteklih desetletjih uprizorjena skoraj 500-krat. Kot navajajo ustvarjalci predstave, si jo je doslej doma in po svetu ogledalo več kot 70.000 gledalcev, med drugim na festivalih na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Belorusiji, Iranu, na Poljskem, v Belgiji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Sloveniji. Več Magda Tušar

V Galeriji Kulturnega doma v Gorici so pred nekaj trenutki odprli dokumentarno razstavo »Divja 70. leta na Koroškem – Die wilden 70er in Kärnten«. Uvodoma so govorili: podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle, koroško-slovenski politik Mirko Messner in nekdanji senator iz Trsta Miloš Budin. Razstava osvetljuje burno in z dogodki nabito desetletje ter njegov vpliv na manjšinsko politiko in avstrijsko javnost, predstavljen z vidika slovenskih mladinskih akterjev in akterk. Hkrati odpira vprašanje, kaj od tedanjega dogajanja vpliva še danes, saj letos mineva 50 let od sprejetja zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Nocoj ob 20.30 pa Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta vabi v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Edvarda Kovača Trstenjakova vizija prihodnosti. Predavanje bo posvečeno 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slovenskega filozofa, psihologa in teologa prof. dr. Antona Trstenjaka. V Tržaškem knjižnem središču bo jutri zvečer predstavitev večjezične pesniške zbirke »Danes je ta dan kasneje« mag. Lidije Golc, spregovorila bo tudi književnica Majda Artač, za zvočnovizualno kuliso pa bo poskrbel mojster Lado Jakša.

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je ob 15. obletnici podpisa memoranduma o vprašanjih slovenske skupnosti, ki je bil 26. aprila 2011, opozoril na neizpolnjene obljube. Med njimi so dvojezični krajevni napisi, financiranje slovenske glasbene šole in nov zakon o narodnih skupnostih. Obljubljena je bila postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih na avstrijskih Koroškem, tedanji avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer je obljubil nov zakon o narodnostnih skupnostih, na katerega manjšine v Avstriji po 15 letih še vedno čakajo. NSKS je dodal, da je tedanji koroški deželni glavar Gerhard Dörfler obljubil, da bo dežela prevzela Slovensko glasbeno šolo. Do tega je prišlo šele v času deželnega glavarja Petra Kaiserja, vendar pa je takrat dežela prevzela le polovico od 720 učencev in 16 od okoli 40 učiteljev. Ozračje v deželi se je izboljšalo, ljudje se zbližujejo, slovenska kultura se obravnava kot darilo za Koroško. Še lepše pa bi bilo, če bi kot rezultat dobrega vzdušja prišlo tudi do proaktivnih zakonskih ukrepov, piše NSKS. Prav tako na Koroškem, čeprav je to izrecno zapisano v državni pogodbi, ni več mogoče govoriti o dvojezičnem sodstvu, to je mrtvo, saj je zadnji dvojezični okrajni sodnik iz Pliberka, Železne Kaple in Borovelj pred kratkim odšel v pokoj.

Ameriški predsednik Donald Trump je za jutri napovedal nov krog pogajanj z Iranom, a Teheran svoje udeležbe še ni potrdil. Kot so sporočili iz iranske vlade, se ne bodo pogajali, dokler Združene države blokirajo njihove ladje v Hormuški ožini, medtem ko je Trump svojo pogajalsko ekipo že poslal v Islamabad. Ni pa še znano, kdo bo vodil pogajalce iz Washingtona. Drugi poudarki: - Španija bo od Evropske unije zahtevala prekinitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom. - V otroški hrani v Avstriji odkrili podganji strup, o podobnih primerih poročajo iz Češke in Slovaške. - Celjski nogometaši tretjič postali državni prvaki.

Kako mladi teologi doživljajo vero ter prostor in čas, v katerem živimo? Kako odgovarjati na globlja življenjska vprašanja, iskati Boga in pred njega prihajati z iskrenostjo? Kaj pravzaprav mlade generacije danes iščejo na področju vere? Naš gost je bil dr. Martin Perčič, asistent in raziskovalec na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je doktoriral. Delal pa je tudi pri salezijancih v Avstriji kot pastoralni asistent. Foto: Janez Podlesnik

Od vzgibov za odhod na univerzitetni študij v Slovenijo pa do še vedno obstoječih nedorečenosti glede priznavanja slovenskih univerzitetnih diplom v Italiji oziroma Avstriji. To bodo med drugim predmeti razprave v marčevski izvedbi skupne mesečne oddaje Slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in programa Ars Radia Slovenija. Urednik in voditelj pogovora Pavel Volk bo v tržaškem studiu gostil Martina Poljšaka, ki je pred kratkim v Ljubljani magistriral iz novinarstva. V ljubljanskem studiu bo v pogovoru sodelovala predsednica Društva zamejskih študentov Rada Vizintin, iz celovškega studia pa se bo oglašala brucka ljubljanske medicinske fakultete Alina Kunčic.

Vpisi v šolsko leto 2026/27 kažejo, da je demografska zima za Benečijo zelo globoka, se pa vse več družin odloči, da se bodo njihovi otroci učili slovenščino, piše petnajstdnevnik Dom. Na dvojezičnem večstopenjskem inštitutu v Špetru sta k slovenščini vpisana 202 učenca, kar predstavlja 58,21 % šolarjev Nediških dolin. V Kanalski dolini je učencev slovenščine 284, v Terskih dolinah skoraj 250, v Tavorjani in Prapotnem skoraj 150, s tistimi v manjših krajih in v Vidmu pridemo skoraj do številke 900. Najvišjo raven znanja slovenščine dosegajo v Špetru, kjer jim znanje jezika omogoča nadaljevanje šolanja na višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu, v Sloveniji in tudi na slovenski gimnaziji v Celovcu v Avstriji. Dom ob tem spomni na beneške duhovnike, ki so pred 60-imi leti želeli prenesti tržaški in goriški model poučevanja tudi v videmsko provinco, a so doživeli nasprotovanje iz nacionalističnih vrst. Današnje zanimanje pa kaže, da so imeli še kako prav.

V Domu prosvete Sodalitas v Tinjah bodo čez dobre pol ure odprli razstavo Mirka Malleja »Mikrokozmične pokrajine in ornamenti«. Odprta bo do 15. aprila. V tinjskem domu bo jutri »duhovni umik za družine«, ki ga bo vodil duhovnik Martin Golob. V Kotmari vasi pa bo slovesno jutri popoldne. Krški škof Jože Marketz bo po zaključeni notranji obnovi farne cerkve blagoslovil novi oltar, delo kiparja in arhitekta Nantija Čertova, obnova baročnih klopi pa je delo kranjskega mizarja Domna Ovsenika. Prenos nedeljske svete maše na ORF po vsej Avstriji bo na četrto postno, imenovano tudi nedeljo veselja iz Pliberka, največje dvojezične župnije na avstrijskem Koroškem. Sveto mašo bo daroval mestni župnik, dekan monsinjor Ivan Olip, dvojezično bogoslužje bo olepšal župnijski cerkveni zbor z organistko Špelo Mastek-Mori. V nedeljo popoldne bo v Kulturnem centru na Trbižu pevska prireditev »Koroška in Primorska pojeta 2026«, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici pa bo revija pevskih zborov »Primorska poje 2026«. Mladi v odkrivanju skupnih poti in Društvo slovenskih izobražencev vabita na pogovorni večer »Naj naši mladi študirajo v Sloveniji?« Sodelovala bosta Nik Emil in Rada Vižintin, ta ponedeljek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

V dveh tednih bo znana odločitev vrhovnega sodišča o referendumu asistiranega samomora.Pogonska goriva nekoliko dražja, a občutno manj kot v Avstriji in Italiji. Trump zaradi skokovitega skoka cen nafte napovedal skorajšnji konec spopadov v Iranu.Kanal C0 je nevaren, je znova opozorila poslanka Anja Bah Žibert. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja je naznanila pristojnega ministra Bojana Kumra.Novinar Bojan Požar: Če imaš 90 odstotkov medijev na svoji strani, imaš pokrit hrbetVreme: V zahodnih krajih manjše padavine, na vzhodu bo večinoma sončno. Vetrovno bo.Dolenjski in belokranjski gospodarstveniki opozarjajo na nujnost izgradnje 3. razvojne osiJutri in v četrtek v Portorožu mednarodni kongres zadružništva »Dežela potrebuje podeželje«ŠPORT: Smučarska tekačica Tabea Dolžan v prvem nastopu na paralimpijkih igrah, 17. v sprintu.

Gostili smo Tjašo Šooš, ki na Dunaju zaključuje študij arhitekture, že pred tem pa je v Avstriji končala gimnazijo. V oddaji smo spregovorili o razlikah med izobraževalnima sistemoma, utripu in življenju na Dunaju, pa tudi gospodarskem položaju naše severne sosede.

Slovenska režiserka, večkratna prejemnica Borštnikove nagrade in nagrajenka Prešernovega sklada, se podpisuje pod več deset gledaliških in v zadnjem času tudi opernih predstav. Nekoč se je ukvarjala tudi s filmom, še pred tem - pri njenih rosnih 15. letih - pa jo je širša javnost nekdanje skupne država spoznala kot obetavno kantavtorico. Danes ne poje več, kot režiserka pa ustvarja večinoma v Nemčiji, Avstriji in Švici. Pred kratkim je kar nekaj prahu dvignila njena izjava o “lenih levičarjih”, ki da znajo svoj glas povzdigniti le tam, kjer jih to nič ne stane. S tem se je odzvala na nedavni incident na premieri ene njenih predstav v Bochumu, kjer je razjarjeno občinstvo napadlo igralca, ki je na odru upodobil fašista.

V Domu glasbe v Celovcu bo nocoj osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na avstrijskem Koroškem. Pripravljajo jo: Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Generalni konzulat v Celovcu in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. V večeru glasbe in poezije se bodo ob 60. obletnici rojstva spomnili pesnika in vrhunskega prevajalca Fabjana Hafnerja, ki je dvignil slovenščino na visoko jezikovno raven in še posebej učinkovito poskrbel za dvojezično književnost na Koroškem. Spomnili se bodo tudi 100. obletnice smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela. V ta namen je kitarist in skladatelj Janez Gregorič uglasbil za glas in kitaro pesem Franceta Prešerna »Strunam« in izbor Kosovelovih pesmi s Krasa in bo z njihovo krstno izvedbo razširil svoj opus samospevov preko meja koroške literarne pokrajine.

Janez Žakelj oziroma danes John Zakelj je bil rojen leta 1948 v taborišču v Avstriji, s starši je kot begunec leto pozneje pripotoval v Združene države, v Cleveland. Od leta 1970 živi v Saint Paulu, glavnem mestu zvezne države Minnesota, ki te dni polni naslovnice in družbena omrežja zaradi nasilnega delovanja agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE). Kako on in njegova hči Cecilia spremljata razmere? Kako spremenjena je ameriška družba pod Trumpovo administracijo, kakšno je vsakdanje življenje?

V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.

Mag. Mateja Lopuh je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, po raziskovalnem delu s področja humane genetike je v Parizu specializirala anesteziologijo in intenzivno terapijo. Svoje znanje je dopolnila s šolanjem s področja paliativne medicine v Nemčiji in opravila izobraževanje za pridobitev diplome iz specialnega zdravljenja bolečine v Avstriji. V Splošni bolnišnici Jesenice vodi Center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo. Je tudi državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe v Republiki Sloveniji pri Ministrstvu za zdravje in je vodja prve mobilne paliativne enote v Sloveniji. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki so ga zajele Združene države, je na poti v New York, kjer bo obtožen narkoterorizma, je potrdil ameriški predsednik Donald Trump. Po njegovem je šlo za napad, kakršnega niso videli vse od druge svetovne vojne. Kot je dejal, bo ameriška administracija zdaj upravljala Venezuelo, dokler ne bodo mogli izvesti varnega prehoda oblasti. Že pred tem je napovedal, da se bodo odločno vključili tudi v venezuelsko naftno industrijo. Drugi poudarki: - Po požaru v Crans-Montani kazenska preiskava proti upraviteljema nočnega kluba. - Zaposlene v javnem sektorju čaka nov način izplačevanja delovne uspešnosti. - Kaj je lani zaznamovalo slovenski narodni manjšini v Italiji in Avstriji?

Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na številnih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran, poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol boja koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju. Foto: Dobran Laznik

Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na premnogih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran - poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol borbe koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju. Foto: Dobran Laznik

Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na številnih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran, poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol boja koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju.

Letošnje leto si bodo naši rojaki v Avstriji zapomnili po tem, da je bilo po daljšem času družbenopolitično življenje zelo burno, manjšinskih vprašanj pa je raje več kot manj. Petra Kos Gnamuš poroča tudi o prvi vožnji po novi hitri železnici med Gradcem in Celovcem, pa o spominskem muzeju podružnice Mauthausna na avstrijski strani Ljubelja, o novi smučarski sezoni in o najatraktivnejšem božičnem sejmu na oni strani Karavank.

V župniji Marije vnebovzete v Clevelandu je ta ponedeljek zvečer potekala dekanijska adventna spokorna pobožnost. Duhovniki vseh župnij so bili na voljo za zakrament spovedi, da bi se verniki lahko na najboljši način pripravili na Jezusov rojstni dan, piše v župnijskem listu. Svoj prvi božič v večnosti pa bo obhajala sestra Štefana Osredkar, članica redovne skupnosti Notre Dame in hči župnije sv. Marije, ki je na drugo adventno nedeljo odšla k večnemu počitku. Rodila se je v Sloveniji 16. decembra 1944. Ko je njena družina ob koncu druge svetovne vojne pobegnila v Avstrijo, so jo pustili v oskrbi starih staršev, v pričakovanju, da se bodo čez nekaj tednov vrnili domov. Vendar se to ni zgodilo. Pri devetih letih se je združila z družino v Avstriji in se nato odpravila na pot, da bi začela novo življenje v Clevelandu. Med obiskovanjem srednje šole se je seznanila z redovnicami Notre Dame in sprejela božji klic. Znana je bila po svoji prijaznosti in tihi delovni etiki. Še novica iz župnije svetega Vida. Predsednica Oltarnega društva je župniku Janezu Retarju izročila darove, ki so bili to leto zbrani z mesečno prodajo krofov - 10 tisoč dolarjev. Namenili jih bodo za nadgradnjo cerkvenega ozvočenja in popravilo cerkvenih orgel.

S. Nikolina je za kuhalnico najprej poprijela, ko je pomagala mami doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Eno leto se je šolala pri sestrah na gospodinjski šoli v Avstriji. Nato je, da bi zaslužila za šolnino, kuhala v turističnem objektu ob Vrbskem jezeru. Vmes je dozorela odločitev za vstop k samostan, in sicer v red šolskih sester v Repnjah. Tam je nadaljevala kuharsko tradicijo sestre Vendeline, ki je bila tudi njena učiteljica v Avstriji. Leta 1975 je začela pripravljati kuharske tečaje in svoje bogato znanje posredovala več kot tisoč ženam in dekletom. Leta 1990 je začela pripravljati recepte za tednik Družina, od leta 2006 sodeluje z našim radiem.

Vlada je v državni zbor po nujnem postopku poslala nekoliko spremenjen interventni zakon na področju zdravstva. Nekatere spremembe so bile nujne, da bi se obravnava v državnem zboru sploh lahko začela, saj bi jo lahko blokiral eden od že vloženih zakonov. Danes bo interventni zakon na mizah članov Ekonomsko-socialnega sveta, ki bodo med drugim obravnavali zakon o zdravstveni negi in babištvu, o katerem vlada še ni odločala, in nekatere druge zakone. Drugi poudarki: - Veljati je začela shema skrajšanega delovnega časa; država bo pod določenimi pogoji pomagala podjetjem v 10 panogah. - Delegacija varnostnega sveta Združenih narodov po obisku Sirije pot nadaljuje v Libanonu. - Slovenije ne bo na evrovizijskem tekmovanju prihodnje leto v Avstriji, saj bo na njem lahko nastopil tudi Izrael.

V Mohorjevi hiši v Celovcu v teh trenutkih poteka praznovanje ob 60-letnici Katoliške akcije. Začelo se je z večernicami in nadaljevalo s predstavitvijo posameznih oddelkov organizacije in s kulturnim sporedom. Igralec Gregor Čušin je pripravil nastop z naslovom: „Upanje umre zadnje … Če sploh“; sodeloval bo še otroški in mladinski zbor iz Bajdiš. Delo Katoliške akcije je pestro in raznoliko. Vsakoletni otroški dan organizira Katoliška otroška mladina, Romanje živega rožnega venca je pomembna in odmevna duhovna ponudba, uspešna je Trikraljevska akcija, ki je znana po vsej Avstriji in ima svoje začetke v dvojezični župniji, kultura spominjanja je tudi težišče dela Katoliške akcije, Katoliška prosveta tedensko pripravlja celo vrsto prireditev po dvojezičnih župnijah. Tu sta še Referat za družine in Katoliška mladina. Pred mesecem dni je bila za predsednico znova izvoljena Ani Boštjančič, ki tej laiški organizaciji predseduje že od leta 2010 naprej.

Alpski smučarji in smučarke nadaljujejo sezono v Avstriji. V Gurglu bodo točke za svetovni pokal vnovič zbirali tekmovalci v tehničnih disciplinah, pomerili se bodo v slalomu. Slišali pa boste tudi 18-letnega dirkača Marka Kastelica, ki je že v svoji drugi sezoni postal prvak italijanskega GT4 prvenstva.

Danska, ki predseduje Svetu Evropske unije, je v zadnjih mesecih na skupno mizo prinesla zakon, ki bi veljal v državah članicah Evropske unije, poimenovan Chat Control. Gre za nadzor zasebnega klepeta, ki med uporabniki poteka prek različnih aplikacij (WhatsApp, Signal, Messenger …), tudi tistih, ki danes veljajo kot šifrirane, torej zaklenjene. Zagovorniki zakona pravijo, da bi z zakonsko podlago in stalnim vpogledom v vse vrste komunikacije med državljani Evropske unije lažje našli in ujeli kriminalce in teroriste, nasprotniki, med njimi tudi celotna strokovna javnost, pravi, da je zakon zelo slaba ideja brez pravih argumentov.Slovenija je proti zakonu in se pridružuje Avstriji, Slovaški, Češki, Poljski, Nemčiji, Nizozemski, Finski in Estoniji. Neodločene so Belgija, Italija, Romunija, Grčija in Latvija. Chat Control podpirajo Irska, Portugalska, Španija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Bolgarija, Danska, Švedska in Litva. Glasovanje v Svetu Evropske unije je z oktobra prestavljeno na december.Na pomembnost varnosti in zasebnosti na spletu, ki je v Evropi pogosto zgled drugim državam in ga zato moramo ščititi, opozarja vodja SiCerta Gorazd Božič. V epizodi sodelujejo tudi ameriški tehnološki novinarji: Dan Moren (Six Colors), Jacob Kastrenakes (The Verge) in John Siracusa (ATP.fm). Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:57 Uvod v Chat control 00:02:12 Gorazd: zgodba se ponavlja 00:07:56 Odločitev Slovenije 00:08:26 Podporniki, nasprotniki in ponovno glasovnaje o Chat Control 00:12:33 Dan Moren: osnove šifriranja 00:18:47 Jake Kastrenakes: tudi tehnološki velikani so proti 00:23:47 John Siracusa: zakaj tak razkorak med politiko in stroko 00:28:00 Kaj pa če nič ne skrivam? 00:31:33 Kaj se bo zgodilo na naslednjem glasovanju?

Ukrajinska pisateljica in esejistka Tanja Maljarčuk se je rodila leta 1983 v mestu Ivano-Frankivsk, šolala se je v Ukrajini, od leta 2011 pa živi v avstrijski prestolnici. Pri Cankarjevi založbi je v zbirki Moderni klasiki letos izšel njen roman Biografija naključnega čudesa; prevedla sta ga Primož Lubej in Janja Vollmaier Lubej. S Tanjo Maljarčuk se je avgusta, ko je obiskala Ljubljano, pogovarjala Tesa Drev Juh. Bralka Mateja Perpar, ton in montaža Robert Markoč. Foto: BoBo / Žiga Živulović ml.

Zdravo. Tokrat snemamo v “črni sobi”, brez glasbene podlage, v težkih pogojih, ki so podobni snemanju igralcev pred “green screenom” in tudi mi čutimo podobne vrste pritiske. Medtem ko se navajamo na nov studio, elegantno zdrsnemo v oglasni blok (prijazno vas povabimo na hvalazavseribe.si). Sledi poročilo iz Berlina: navijači na steroidih, medalja z leskom in taktični izračun, kako maraton preživiš z malo teka in veliko ponosa. Nato se čudimo letalski logiki iz Floresa, štejemo tovornjake in še vedno čakamo tisti famozni “šalter” za potnike, ki so zgrešili Avstralijo. Tudi o Zadnji priložnosti: Kiri, Moose (ne los!) in večno zamujajoči gospod Čondo, piščanci namesto koz ter soba, ki se izkaže za … hodnik. Komodo? Še ne še. Najprej spanje, naslednjič pa zmaji.

Rast slovenskega gospodarstva bo konec leta znašala manj kot odstotek, v poslabšani oceni poudarja Umar. To je pričakovano, pravi finančni minister Klemen Boštjančič, ki je dejal, da je ozadje povezano z zmanjšanjem industrijske proizvodanje v Nemčiji, Avstriji in Italiji, ki so ključni trgi za Slovenijo. Druge teme: - Omejevanje dela pri zasebnikih za direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana Antonije Póplas Susič ne velja, meni svet zavoda. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel se ne strinja, meni, da je zakon dokaj jasno zapisan, zdravstveni dom zato preverja tudi inšpekcija. - Razrešeni predsednik Republike Srbske Milorad Dodik ne sme več vstopiti v Slovenijo, je odločila vlada. Njen podpresednik Matej Arčon je sporočil, da obrazložitev ostaja tajna, prepoved pa da je začela veljati danes. - Katar svari, da je izraelski napad na predstavnike Hamasa uničil vsako upanje za talce v Gazi. Bodo najnovejši dogodki omajali podporo največjih zaveznic Izraela?

Ta konec tedna je na slovenskih cestah pričakovati gnečo. Ker se končujejo počitnice, ne le pri nas, temveč tudi v več drugih evropskih državah, je zastoje pričakovati predvsem od Hrvaške proti Avstriji in Italiji. Začetek novega šolskega leta pa zaznamuje tudi kadrovska problematika. Predsednica študentskega sveta Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Katja Krč rešitev vidi tudi v povrnitvi ugleda pedagoškega poklica. V oddaji tudi: - Evropski zunanji ministri danes o vojni v Gazi, izraelska vojska istoimensko mesto razglasila za vojno območje. - Ameriško prizivno sodišče večino Trumpovih carin označilo za nezakonite. - Slovenski košarkarji pred zahtevno tekmo z aktualnimi evropskimi prvaki Francozi. - Oblačno bo s plohami in nevihtami.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je to pomlad zaznamovala 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki pa še vedno niso popolnoma dosežene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih, ki bo ponovitev. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Po včerajšnjem strelskem napadu na srednji šoli v Gradcu se je danes v Avstriji začelo tridnevno žalovanje. Zastave so spuščene na pol droga, javne prireditve so odpovedali ali jih preložili. Prebivalci so počastili spomin na ubite z minuto molka ob 10-ih, že sinoči pa se je v središču Gradca zbralo več sto ljudi. 21-letni napadalec je ubil devet učencev in učiteljico, nato pa storil samomor. Drugi poudarki oddaje: - Iz Gaze znova poročajo o napadih izraelske vojske na Palestince, ki so čakali na razdeljevanje hrane; danes naj bi ubili več 10 ljudi. - Poljski premier Donald Tusk v parlamentu preverja zaupnico svoji vladi po porazu njenega kandidata na predsedniških volitvah. - Vročinski val, ki je zajel jugozahodno Evropo, se bo konca tedna dotaknil tudi zahoda Slovenije, kjer bodo možne temperature do 34 stopinj.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Iz sveta se vrstijo pozivi Indiji in Pakistanu k zadržanosti, potem ko sta državi včeraj izmenjali letalske in topniške napade, v katerih je bilo ubitih več 10 civilistov. Indijski analitik Rahul Bedi izpostavlja, da se državi kljub temu, da imata jedrsko orožje, praktično vsak dan obstreljujeta in izvajata teroristične napade, a najnovejši napadi po njegovem predstavljajo bistveno bolj resno zaostritev napetosti. V medsebojnem obstreljevanju Indije in Pakistana več 10 ubitih civilistov; mednarodna skupnost poziva k zadržanosti V Vatikanu danes na vrsti prvo glasovanje za novega papeža, a izvolitve še ne pričakujejo Državni zbor obravnava predlog deklaracije o slovenski manjšini v Avstriji; Dunaj poziva, naj v celoti izpolni obveznosti do manjšine Prejšnji mesec se je brezposelnost znižala na eno najnižjih ravni, povpraševanje po delavcih pa naj bi se umirjalo

Prvomajske počitnice so pri koncu. Sončno in vroče pomladno vreme je predvsem k morju zvabilo številne turiste, iz smeri Hrvaške proti Avstriji pa se zdaj vijejo dolge kolone pločevine. Najbolj obremenjena je primorska avtocesta, daljši zastoji so tudi na mejnih prehodih s Hrvaško. Ostali poudarki oddaje: - Putin prepričan o razpletu vojne v Ukrajini po ruskih željah. - Izrael pripravlja odgovor na napade jemenskih hutijevcev. - Slovenija ob dvigovanju izdatkov za obrambo želi krepiti domačo obrambno industrijo.

Da je vrag odnesel šalo, nam je pred kratkim sporočila evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje. Resor, priljubljen tudi med Slovenci, je namreč pripravil seznam zalog, ki jih moramo imeti pripravljene v primeru grozeče vojne. Komisarka nam je potrebščine naštela v posebnem video sporočilu, ki je bilo intonirano lahkotno, skoraj zabavno, kajti Evropejci lahko izgubimo domovino, imovino, celo življenja, le smisla za humor ne. Ker je danes primeren datum, da na vojne potrebščine pogledamo tudi bolj norčavo, analizirajmo posamezne sestavine, ki sodijo v vašo torbo za pod posteljo. A še prej moramo analizirati famoznih 72 ur. Prevedeno v dneve, so to trije dnevi. Se pravi, da imamo zalog za tri cele dneve, ki jih v Evropski komisiji imenujejo: »Prvi trije dnevi!« Pomeni, da bo za prvimi tremi dnevi, še več dni – če boste imeli srečo. Nikjer ni namreč pojasnjeno, kaj se zgodi po prvih treh dneh. Morebiti boste do takrat že osvobojeni, ali pa boste že okupirani, morebiti pa boste imeli ultimativno smolo. V vsakem primeru zalog iz paketa po treh dneh ne boste več uporabljali. Ampak zdi se, da so trije dnevi izbrani povsem birokratsko, ker pač toliko zalog lahko povprečen človek nosi s seboj, ali pa se evropskih uradnikov še vedno drži covidna izreka: »Prvi trije dnevi bodo ključni!« Drugi del analize je voda, kaj voda, reka na naš mlin. Kot vemo, ne obstajajo le evropska priporočila o zalogah za prvih 72 ur ruskega napada. Predvsem države na severu in vzhodu Evrope imajo s tem veliko veselje, tudi gospodinjstva v naši sosedi Avstriji so že dobila navodila pred rdečo nevarnostjo, Skandinavci pa izdajajo obsežne brošure. In v vseh teh tiskovinah, kot tudi v evropskem priporočilu komisarke Hadie, je eden glavnih predmetov ki absolutno ne sme manjkati v torbi – radio. Radio na baterije. Oh, kako nežno nas poboža takšna medijska pozornost evropskih apokaliptikov. Ne priporočajo vam, da s seboj tovorite televizorje, časopise in revije, še knjige ne ali interneta, facebooka, TikToka, laptopov, pametnih telefonov ... Ne! Zapoved evropske združene brambe je, da s seboj vzamete radio. To pa je to, kar mi že ves čas trdimo. Radio je bog in Val 202 je njegov prerok. Potem pa se ustavimo še pri enem zanimivem detajlu. Kot vemo, imamo priporočene izdelke v primeru katastrofe tudi v Sloveniji. Ampak slovenska priporočila so nekoliko drugačna. Druge države imajo zdravo mero robinzonskega čuta. Predlagajo kar nekaj orodja, recimo švicarski nož, svetilke, sveče, rezervna oblačila, polnilce za elektronske naprave in podobno. Slovenska priporočila pa se bolj kot ne osredotočajo na hrano. In to v podrobnosti. Švedi napišejo recimo osnovna živila, moko, sladkor, sol, Slovenci pa pišemo tudi recepte … »Rdeča pesa mora biti v kisu, zelje mora biti kislo, sok mora biti jabolčni, zraven gresta tako maslo, kot margarina, pločevinke pa so dobre tiste z ribami, testenine pa naj bodo polnovredne.« Mogoče se bomo Slovenci prisiljeni odreči svobodi, nikoli pa ne damo pridevnikov pred samostalniki gastronomije. Ob tem pa naše ministrstvo opozarja še na higienske pripomočke in zdravila. In medtem ko bodo severni Evropejci s švicarskimi nožki kopali predore iz okupiranih velemest, bomo Slovenci dobro jedli in ob kopici higienskih izdelkov tudi primerno dišali. Za konec pa moramo opraviti še socialno analizo zalog za primer vojne. Sicer se bomo vsi znašli v istem zosu, a v zaklonišču se le mora poznati, kdo je kdo. Če imate v Ljubljani troje stanovanj, rovokopača in deset albanskih sužnjev, če ste torej pripadnik slovenske elite, naslednjim vrsticam prisluhnite še posebej pozorno. Še opozorilo: naslednji odstavek vsebuje promocijska sporočila, ki pa v vojni nenadoma ne bodo več tako zelo pomembna … Že pri enostavnih stvareh, kot so zaloge vode, se lahko osmešite. Večina jih bo šla v zaklonišča s standardno dvolitrsko embalažo kakšne Zale, Ode, Izvira, ali bog pomagaj, s pollitrskimi mehkimi embalažami, ki so ostale od zadnjega silvestrovanja v podjetju. Za elito je sprejemljiva le voda ROI iz Rogaške, za dan zmage po 72 urah pa mogoče steklenica nemške vode Nevas za 100 evrov po steklenici. Glede pločevink pa … Coca cola je znamenje slabega okusa, Red bull znamenje panike in nuje, zato je priporočena konservirana pijača zeleni čaj v pločevinki, ali v skrajnem primeru konzervirani Nespresso. In seveda … Ona bo v zaklonišču sijala s smučarskim kompletom, on pa naj vztraja pri športni eleganci golf-igrišča. Naslednjič: Kako naj prvih 72 ur preživijo vegani? In pa: Ali lahko letalski alarmi pozdravijo ADHD vedenjsko motnjo pri otrocih.

Maja bo minilo 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki pa v najpomembnejših točkah ostaja neuresničena. Zaradi tega se v manjšini na Koroškem stopnjuje frustracija; motivacija predstavnikov manjšinskih organizacij, da bi si še naprej prizadevali za uresničitev zapisanih pravic, v enaki meri upada. Kaj predstavnike slovenske manjšine žene v prizadevanjih za ohranitev slovenske manjšine v Avstriji in tudi Italiji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev; Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji; Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji; Boris Jesih, poznavalec manjšinske politike. Avtorica, Marica Kušej, urednica dneva slovenskega sporeda ORF na frekvenci Radio Agora.

Tudi v novem letu ni videti konca sporu med vlado in Agencijo za energijo glede obračunavanja omrežnine za električno energijo po novem; del strokovne javnosti in politike razburja nakup dveh helikopterjev za reševanje; tudi s predlogom novega zakona o medijih ni zadovoljen nihče. Naši severni sosedje bodo, kot kaže, prvič dobili vlado, ki jo bo vodila skrajno desna desna stranka; ker se bodo na predčasne volitve odpravili tudi v Nemčiji, bomo poiskali odgovor na vprašanje, ali je podoben scenarij kot v Avstriji mogoč tudi v Nemčiji; svet pa s svojimi izjavam še dodatno razburjata novi ameriški predsednik Donald Trump in njegov tesni sodelavec, milijarder Elon Musk. Zazrli se bomo tudi v vesolje, saj je Slovenija z novim letom postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. To je le nekaj poudarkov iz Tedenskega aktualnega mozaika.

Koalicijska pogajanja med avstrijskima ljudsko in socialdemokratsko stranko so zaradi razhajanj glede ključnih točk propadla. Kot je še sporočil avstrijski kancler Karl Nehammer, ljudska stranka ne more podpisati programa, ki je naravnan proti gospodarstvu, konkurenci in učinkovitosti. Ponovil je tudi, da ni pripravljen na pogovore s skrajno desnimi svobodnjaki. Del njegove stranke je namreč naklonjen takšnim pogajanjem. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska opozicija vlado znova pozvala k sklenitvi dogovora o izpustitvi talcev. - Ukrajinski predsednik Zelenski: Rusija je v Kursku utrpela hude izgube. - Z letošnjim letom v novih stavbah prepovedana vgraditev plinskih kotlov.

V Nemčiji so sinoči potekale žalne slovesnosti za žrtvami petkovega napada na božičnem sejmu v Magdeburgu. Maše v mestni katedrali sta se udeležila tudi predsednik Frank-Walter Steinmeier in kancler Olaf Scholz. V luči napada so oblasti v številnih mestih po državi poostrile varnostne ukrepe na božičnih sejmih, podobno so napovedali tudi v Avstriji, Italiji in na Nizozemskem. Druge teme: - Tarče izraelskih napadov v Gazi vnovič tudi bolnišnici in šolsko poslopje. - Novi sistem dolgotrajne oskrbe bo v prihajajočem letu dokončno zaživel. - V prazničnem času so še posebej aktualni nasveti za peko potice.