Podcasts about avstriji

»Metoda je zelo prijazna pacientom in lahko si predstavljate, kako z njo od znotraj obsevamo tumorsko tkivo.«Radioembolizacija je posebna in učinkovita metoda za odstranjevanje rakavega tkiva. Prim. prof. dr. Martin-Michael Uggowitzer vodi Inštitut za radiologijo in nuklearno medicino v Deželni bolnišnici LKH Leoben na avstrijskem Štajerskem. Pravi, da so lani s postopkom radioembolizacije zdravili 15 bolnic in bolnikov s turskimi tvorbami v jetrih. Pričakuje, da bo letos ta številka še višja. Tovrstno terapijo v Avstriji ob Leobnu izvajajo še trije ali štirje medicinski centri, v Sloveniji pa ljubljanski Klinični center. Tako kot v Avstriji stroške radioembolizacije tudi v Sloveniji krije zdravstvena zavarovalnica. Podrobneje v Ultrazvoku.

Po včerajšnjem strelskem napadu na srednji šoli v Gradcu se je danes v Avstriji začelo tridnevno žalovanje. Zastave so spuščene na pol droga, javne prireditve so odpovedali ali jih preložili. Prebivalci so počastili spomin na ubite z minuto molka ob 10-ih, že sinoči pa se je v središču Gradca zbralo več sto ljudi. 21-letni napadalec je ubil devet učencev in učiteljico, nato pa storil samomor. Drugi poudarki oddaje: - Iz Gaze znova poročajo o napadih izraelske vojske na Palestince, ki so čakali na razdeljevanje hrane; danes naj bi ubili več 10 ljudi. - Poljski premier Donald Tusk v parlamentu preverja zaupnico svoji vladi po porazu njenega kandidata na predsedniških volitvah. - Vročinski val, ki je zajel jugozahodno Evropo, se bo konca tedna dotaknil tudi zahoda Slovenije, kjer bodo možne temperature do 34 stopinj.

V Avstriji so ob 10-ih dopoldne, ob uri, ko se je včeraj zgodil strelski napad na srednji šoli v Gradcu, v katerem je strelec ubil 10 ljudi nato pa sodil še sebi, z minuto molka počastili spomin žrtve. Policija medtem nadaljuje preiskavo, v stanovanju napadalca je našla odvržene načrte za bombni napad in nedelujočo bombo.

Avstriji se pred graško šolo, v kateri se je včeraj zgodil smrtonosen strelski napad, ves dan zbirajo dijaki in drugi, ki se s polaganjem rož in sveč spominjajo žrtev. Tam ostajajo pripadniki Rdečega križa avstrijske Štajerske. Kot je dejal njihov predstavnik Stefan Loseries, je ključna naloga danes vsem, ki se zbirajo v okolici šole, zagotovijo trenutek tišine, spomina in miru. Policisti medtem nadaljujejo preiskavo, nagiba za napad še ne poznajo. Druge teme: - Poljski parlament izglasoval zaupnico vladi - Bančniki na Brdu pri Kranju o izzivih negotovega geopolitičnega okolja - Tadej Pogačar po četrti etapi kolesarske dirke po Dofineji osmi v skupnem seštevku

Po včerajšnjem strelskem pohodu na srednji šoli v Gradcu se je danes v Avstriji začelo tridnevno žalovanje. Dopoldne so se poklonili žrtvam z minuto molka. V cerkvah so zadoneli zvonovi, na Dunaju so za minuto ustavili približno 900 vozil javnega prevoza. Radiotelevizija ORF je prekinila oddajanje programov. V oddaji tudi o tem: - Oblasti v Los Angelesu z vse bolj ostrimi odzivi na način zatiranja protestov proti izgonom priseljencev - Matere Srebrenice v Ljubljani: tudi 30 let potem je izvor zanikanja genocida še vedno v Srbiji - Ljubitelji pisane besede lahko do petka uživajo na novogoriškem festivalu NaMestoKnjige

V strelskem pohodu na gimnaziji v Gradcu v Avstriji je bilo dopoldne ubitih 10 ljudi, več je ranjenih, navaja avstrijska tiskovna agencija. Avstrijski mediji poročajo, da je napadalec streljal v dveh učilnicah. Mrtev je tudi osumljenec, najverjetneje učenec, ki naj bi po napadu naredil samomor. Streljal naj bi iz maščevanja, ker so ga ustrahovali in nadlegovali. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina in Rusija si izmenjujeta obsežne napade z brezpilotnimi letalniki - Zaradi represije nad protestniki zaostrovanje napetosti v ameriški politiki - Prvi korak k združitvi novomeških visokošolskih ustanov pod eno streho

Župan Globasnice na avstrijskem Koroškem in predsednik Stalne konference svetov avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji in predsednik tega organa za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik je poslal odprto pismo članom avstrijske vlade na Dunaju. V njem izraža zaskrbljenost in nerazumevanje nad napovedanim občutnim zmanjšanjem finančnih sredstev za avtohtone narodne skupnosti zaradi uskladitve proračuna. Upoštevajoč 70 let podpisa ADP, 80 let konca nacističnega terorja – in z mislijo na 50-letnico Zakona o narodnih skupnostih ta korak ni le „politično nerazumljiv, ampak predstavlja tudi hud udarec v obraz vsem, ki se vsakodnevno zavzemajo za ohranjanje in spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti v Avstriji. Člane zvezne vlade izrecno poziva, da to preprečijo in meni, naj se dogovorijo, da bo ob izboljšanju proračunskih razmer podpora narodnim skupnostim usklajena z inflacijo in finančno okrepljena. Že prejšnji teden so bili do vladnih načrtov kritični pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Avstrijski parlament bo o proračunu za prihodnji dve leti po napovedih glasoval 18. junija. Pred tem bodo o osnutku razpravljali v pristojnih odborih in tudi na plenarnem zasedanju.

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je kritičen do napovedanega zmanjšanja podpor avstrijskim narodnim skupnostim, ki ga vlada na Dunaju načrtuje zaradi uskladitve proračuna. Krovna organizacija ne razume, da do zmanjšanja podpore narodnim skupnostim prihaja v jubilejnem letu podpisa ADP in zakona o narodnih skupnostih. Nerazumljivo je, da Avstrija po desetletjih zanemarjanja in dolgoletnem nepopolnem izvajanju zaščitnih določil 7. člena ADP in asimilacijske politike, zdaj načrtuje krčenje sredstev za narodne skupnosti, namesto, da bi dala viden signal in popravila škodo desetletij zanemarjanja. Narodni svet koroških Slovencev pripominja, da se od zadnje inflacijske prilagoditve podpor za narodne skupnosti sredstva, zlasti za priznane avtohtone narodne manjšine v Avstriji, niso več povišala, čeprav je prišlo do prilagoditve zaradi inflacije na vseh drugih področjih avstrijske družbe. In ugotavlja, da splošna družbena ureditev očitno ne velja za narodne skupine.

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

70 let po podpisu avstrijske državne pogodbe se vrstijo pozivi Avstriji, naj izpolni določbe 7. člena pogodbe in zagotovi ohranitev in krepitev slovenske narodne skupnosti, tudi z razširitvijo dvojezičnega pouka v urbanih središčih. 80 let po koncu 2. svetovne vojne, se koroški Slovenci spominjajo tudi vrnitve rojakov, ki so jih odpeljali z domov leta 1942. Na pregon in posledice opozarjajo z različnimi projekti, tudi za najmlajše. Projekt na dvojezični ljudski šoli v Pliberku je postal vzorčni primer negovanja kulture spominjanja v Avstriji. Ustavimo se v Monoštru, kjer se je zamejska gospodarska koordinacija na svojem rednem letnem srečanju posvetila trajnostnemu turizmu, pomembnemu tudi za slovenski jezik in identiteto. V Grožnjanu se pridružimo praznovanju 60-letnice mesta umetnikov, ki izgublja stik z umetnostjo. Na gradu Svetega Justa pa spoznamo slovenske alpiniste, tesno povezane s Trstom. Foto(KSŠŠD): vabilo na četrtkove demonstracije na Dunaju  

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o sreči, še ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Iz sveta se vrstijo pozivi Indiji in Pakistanu k zadržanosti, potem ko sta državi včeraj izmenjali letalske in topniške napade, v katerih je bilo ubitih več 10 civilistov. Indijski analitik Rahul Bedi izpostavlja, da se državi kljub temu, da imata jedrsko orožje, praktično vsak dan obstreljujeta in izvajata teroristične napade, a najnovejši napadi po njegovem predstavljajo bistveno bolj resno zaostritev napetosti. V medsebojnem obstreljevanju Indije in Pakistana več 10 ubitih civilistov; mednarodna skupnost poziva k zadržanosti V Vatikanu danes na vrsti prvo glasovanje za novega papeža, a izvolitve še ne pričakujejo Državni zbor obravnava predlog deklaracije o slovenski manjšini v Avstriji; Dunaj poziva, naj v celoti izpolni obveznosti do manjšine Prejšnji mesec se je brezposelnost znižala na eno najnižjih ravni, povpraševanje po delavcih pa naj bi se umirjalo

Pred bližnjo 70. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe so slovenske poslanke in poslanci pripravili deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji, predvsem pri rabi jezika. Iz besedila deklaracije izhaja, da kljub določenemu napredku, pravice naših rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem še vedno niso v celoti uresničene: predvsem na področju šolstva v slovenskem jeziku, dostopa do dvojezičnega sodstva in javne uprave. Potrebno bi bilo dvigniti kakovost šolstva in vanj vključiti predšolsko vzgojo ter zagotoviti možnosti za učenje jezika tudi izven območja poselitve slovenske narodne skupnosti. Nujno je tudi sprejetje novele zakona o narodnih skupnostih ter zakonsko zajamčeno jezikovno znanje v sodstvu ter javni upravi. Predlog deklaracije, ki sledi peticiji, ki so jo novembra 2023 predstavniki manjšine predložili Evropskemu parlamentu, je bil danes na dnevnem redu skupne seje odbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, predvidoma jutri popoldne ga bodo obravnavali še na izredni seji državnega zbora.

Prvomajske počitnice so pri koncu. Sončno in vroče pomladno vreme je predvsem k morju zvabilo številne turiste, iz smeri Hrvaške proti Avstriji pa se zdaj vijejo dolge kolone pločevine. Najbolj obremenjena je primorska avtocesta, daljši zastoji so tudi na mejnih prehodih s Hrvaško. Ostali poudarki oddaje: - Putin prepričan o razpletu vojne v Ukrajini po ruskih željah. - Izrael pripravlja odgovor na napade jemenskih hutijevcev. - Slovenija ob dvigovanju izdatkov za obrambo želi krepiti domačo obrambno industrijo.

Cerkev je bila skozi stoletja osrednji javni prostor govorjene in pisane slovenske besede. Že Brižinski spomeniki, ki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najzgodnejši dokument slovenske kulture, so povezani s cerkvijo. Nekatera besedila teh spomenikov se nanašajo tudi na veliko noč, najpomembnejši krščanski praznik. V času tega praznika skozi pogovor, ki je nastal v sodelovanju Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, razmišljamo, kakšna je bila vloga cerkve pri oblikovanju slovenščine in kakšen je bil pri tem njen pomen za slovensko besedo in slovensko kulturo v Avstriji in Italiji, pa tudi kako pomembno mesto ima tam cerkev pri ohranjanju slovenščine danes. Sodelujejo prof. dr. Edvard Kovač, Marko Tavčar in Andrej Lampichler.

V Celovcu, točneje pred spomenikom Valentina Omana na železniški postaji v Žrelcu, so se spomnili obletnice pregona in vrnitve slovenskih družin z avstrijske Koroške. 14. in 15. aprila 1942 so namreč nacionalsocialisti od doma pregnali 227 koroško-slovenskih družin, to je okoli tisoč rojakov. Ti so se na svoje domove vrnili šele po koncu vojne, torej pred 80-imi let. Prireditev Tisoč ljudi so pripravili pri Zvezi slovenskih pregnank in pregnancev. Kot priča časa je govorila znanstvenica Katja Sturm-Schnabl, ki se že desetletja ukvarja s temami spominske kulture, nacionalsocializma in slovenske manjšine v Avstriji. Zastopnica deželnega glavarja Gaby Schaunig se je po poročanju Slovenskega sporeda ORF zahvalila vsem, ki si prizadevajo za spominjanje ključnih trenutkov zgodovine. Poudarila je tudi, kako pomembno je zavzeti stališče in odločno spregovoriti ter stati za izrečenimi besedami: „Nikoli več!“.

Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.

Papežev molitveni namen za april 2025: Za pravilno uporabo novih tehnologij.Pred 20. leti je v Gospodovo hišo odšel papež Janez Pavel II.Slovenska frančiškanska provinca Sv. Križa ima novo vodstvo.V trikraljevski akciji v Avstriji zbrali več kot 20 milijonov evrov.P. Bahčič na slovenskem veleposlaništvu v Vatikanu o pomenu misijonarjev usmiljenja.

Da je vrag odnesel šalo, nam je pred kratkim sporočila evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje. Resor, priljubljen tudi med Slovenci, je namreč pripravil seznam zalog, ki jih moramo imeti pripravljene v primeru grozeče vojne. Komisarka nam je potrebščine naštela v posebnem video sporočilu, ki je bilo intonirano lahkotno, skoraj zabavno, kajti Evropejci lahko izgubimo domovino, imovino, celo življenja, le smisla za humor ne. Ker je danes primeren datum, da na vojne potrebščine pogledamo tudi bolj norčavo, analizirajmo posamezne sestavine, ki sodijo v vašo torbo za pod posteljo. A še prej moramo analizirati famoznih 72 ur. Prevedeno v dneve, so to trije dnevi. Se pravi, da imamo zalog za tri cele dneve, ki jih v Evropski komisiji imenujejo: »Prvi trije dnevi!« Pomeni, da bo za prvimi tremi dnevi, še več dni – če boste imeli srečo. Nikjer ni namreč pojasnjeno, kaj se zgodi po prvih treh dneh. Morebiti boste do takrat že osvobojeni, ali pa boste že okupirani, morebiti pa boste imeli ultimativno smolo. V vsakem primeru zalog iz paketa po treh dneh ne boste več uporabljali. Ampak zdi se, da so trije dnevi izbrani povsem birokratsko, ker pač toliko zalog lahko povprečen človek nosi s seboj, ali pa se evropskih uradnikov še vedno drži covidna izreka: »Prvi trije dnevi bodo ključni!« Drugi del analize je voda, kaj voda, reka na naš mlin. Kot vemo, ne obstajajo le evropska priporočila o zalogah za prvih 72 ur ruskega napada. Predvsem države na severu in vzhodu Evrope imajo s tem veliko veselje, tudi gospodinjstva v naši sosedi Avstriji so že dobila navodila pred rdečo nevarnostjo, Skandinavci pa izdajajo obsežne brošure. In v vseh teh tiskovinah, kot tudi v evropskem priporočilu komisarke Hadie, je eden glavnih predmetov ki absolutno ne sme manjkati v torbi – radio. Radio na baterije. Oh, kako nežno nas poboža takšna medijska pozornost evropskih apokaliptikov. Ne priporočajo vam, da s seboj tovorite televizorje, časopise in revije, še knjige ne ali interneta, facebooka, TikToka, laptopov, pametnih telefonov ... Ne! Zapoved evropske združene brambe je, da s seboj vzamete radio. To pa je to, kar mi že ves čas trdimo. Radio je bog in Val 202 je njegov prerok. Potem pa se ustavimo še pri enem zanimivem detajlu. Kot vemo, imamo priporočene izdelke v primeru katastrofe tudi v Sloveniji. Ampak slovenska priporočila so nekoliko drugačna. Druge države imajo zdravo mero robinzonskega čuta. Predlagajo kar nekaj orodja, recimo švicarski nož, svetilke, sveče, rezervna oblačila, polnilce za elektronske naprave in podobno. Slovenska priporočila pa se bolj kot ne osredotočajo na hrano. In to v podrobnosti. Švedi napišejo recimo osnovna živila, moko, sladkor, sol, Slovenci pa pišemo tudi recepte … »Rdeča pesa mora biti v kisu, zelje mora biti kislo, sok mora biti jabolčni, zraven gresta tako maslo, kot margarina, pločevinke pa so dobre tiste z ribami, testenine pa naj bodo polnovredne.« Mogoče se bomo Slovenci prisiljeni odreči svobodi, nikoli pa ne damo pridevnikov pred samostalniki gastronomije. Ob tem pa naše ministrstvo opozarja še na higienske pripomočke in zdravila. In medtem ko bodo severni Evropejci s švicarskimi nožki kopali predore iz okupiranih velemest, bomo Slovenci dobro jedli in ob kopici higienskih izdelkov tudi primerno dišali. Za konec pa moramo opraviti še socialno analizo zalog za primer vojne. Sicer se bomo vsi znašli v istem zosu, a v zaklonišču se le mora poznati, kdo je kdo. Če imate v Ljubljani troje stanovanj, rovokopača in deset albanskih sužnjev, če ste torej pripadnik slovenske elite, naslednjim vrsticam prisluhnite še posebej pozorno. Še opozorilo: naslednji odstavek vsebuje promocijska sporočila, ki pa v vojni nenadoma ne bodo več tako zelo pomembna … Že pri enostavnih stvareh, kot so zaloge vode, se lahko osmešite. Večina jih bo šla v zaklonišča s standardno dvolitrsko embalažo kakšne Zale, Ode, Izvira, ali bog pomagaj, s pollitrskimi mehkimi embalažami, ki so ostale od zadnjega silvestrovanja v podjetju. Za elito je sprejemljiva le voda ROI iz Rogaške, za dan zmage po 72 urah pa mogoče steklenica nemške vode Nevas za 100 evrov po steklenici. Glede pločevink pa … Coca cola je znamenje slabega okusa, Red bull znamenje panike in nuje, zato je priporočena konservirana pijača zeleni čaj v pločevinki, ali v skrajnem primeru konzervirani Nespresso. In seveda … Ona bo v zaklonišču sijala s smučarskim kompletom, on pa naj vztraja pri športni eleganci golf-igrišča. Naslednjič: Kako naj prvih 72 ur preživijo vegani? In pa: Ali lahko letalski alarmi pozdravijo ADHD vedenjsko motnjo pri otrocih.

Državni zbor bo po predvidevanjih podprl zakon, ki bo iz dokumentov o nakupih orožja med osamosvojitveno vojno umaknil stopnjo zaupnosti, tako pa bi le-ti postali dokumentarno gradivo, ki ga bodo morala ministrstva v 18-ih mesecih po sprejetju zakona izročiti Arhivu Republike Slovenije. Tudi v opoziciji se strinjajo, da bi morali biti vsi tovrstni dokumenti dostopni javnosti, zato predlagajo, da se odprejo tudi vsa gradiva od leta 1945, ki so za javnost še nedostopna. Preostale novice: Finančni zapleti za drugi tir, pristojni mirijo, da se projekt ne bo še podaljšal. - Unija odpravo sankcij proti Rusiji pogojuje z umikom ruskih sil iz Ukrajine. - Fajon z manjšino v Avstriji za oživitev slovenskega jezika.

V pogovoru, katerega izhodišče je izid monografije Slovenščina v Italiji (sozaložništvo Založbe Univerze v Ljubljani in SLORI – Slovenskega raziskovalnega inštituta), za skupno mesečno oddajo slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in našega programa razpravljamo o značilnostih sodobne slovenščine v Italiji, Avstriji in v sami osrednji Sloveniji. Kakšna je njena današnja podoba v skupnem kulturnem prostoru, kako nanjo vplivajo drugi jeziki in ali je umetna inteligenca priložnost za izboljševanje njene ravni med Slovenci v Avstriji, Italiji in navsezadnje tudi v Sloveniji – o tem z gosti, sodelujejo urednica omenjene monografije dr. Matejka Grgič, dekanija Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in soizdajateljica monografije prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar ter dr. Karl Hren, direktor Celovške Mohorjeve.

Z nami je bil znova politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Govoril je o razpletanju vojne v Ukrajini v luči spremenjene zunanje politike ZDA, o aktualnih izzivih Evropske unije, o izidu predčasnih parlamentarnih volitev v Nemčiji in končanju politične negotovosti v Avstriji.

Piše Milan Vogel, bereta Renato Horvat in Eva Lonygka Marušič. Slovensko etnološko društvo si poleg Glasnika, ki izide vsakega četrt leta, v svoji Knjižnici vsako leto ”prizadeva izdajati publikacije, ki odslikavajo široko polje sodobnega etnološkega in kulturnoantropološkega raziskovanja ter hkrati odražajo raznolikost tematik, pristopov, lokacij in drugih osišč vede,” je v uvodu zapisala urednica zbirke Ana Svetel. Tako so izšle različne tematske monografije ni tudi zborniki posvetovanj. Največ jih je s posvetov Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo, zadnji v zbirki pa je nastal po mednarodnem posvetu Borovo gostüvanje, Blochziehen, rönkhúzás 26. in 27. septembra 2022 v Monoštru na Madžarskem. Zbornik Vleka ploha in poroka z borom. Pustni šegi v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem so uredile Marija Kozar Mukič, Mojca Ravnik in Nena Židov. Pri organizaciji posveta so poleg Slovenskega etnološkega društva sodelovali tudi Slovenski etnografski muzej kot slovenski koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, Inštitut za narodopisje ZRC SAZU in Zveza Slovencev na Madžarskem. Na simpoziju naj bi raziskovalci predstavili svoje raziskave in nove ugotovitve o dveh najpogostejših pustnih šegah, ki ju poznajo skoraj po vsej Evropi, nekatere sledi po vodijo kar globoko v zgodovino. Organizatorji so skušali izvedeti več o izvoru, starosti ter razvoju vleke ploha in poroke z borom, o izvoru borovega gostüvanja, ki se je, kot pravijo urednice ”do danes pod tem imenom ohranilo v Prekmurju in Porabju, ter o povezavi te šege z mnogo širše razširjeno vleko ploha.” Posvet naj bi dopolnil ugotovitve prvega poročevalca o tej šegi v Prekmurju Borisa Kuharja, ki mu je o borovem gostüvanju med obema vojnama pripovedoval domačin Franc Bükvič. Vse tudi po tem zborniku ni povsem jasno, Bükvičeve pripovedi pa so droben, a avtentičen podatek ..., ”ki neposredno nakazuje vpliv stikov med prebivalci sosednjih pokrajin na razvoj teh šeg in nas opozarja, da bi morali bolje poznati prepletanje različnih kulturnih tradicij v načinu življenja prebivalcev na teh območjih”. Borovo gostüvanje kot šega poročitve dekleta ali fanta v vasi, kjer ni bilo nobene poroke, kar naj bi bilo sramota, ki jo je treba popraviti, je znano v Prekmurju in Porabju, vlečenje ploha pa je razširjeno vse prek Gradiščanske, Štajerske in Koroške na obeh straneh meje do Gorenjske in Kanalske doline. Oblike se med seboj razlikujejo, osnovni namen pa je enak: ohraniti rodnost in s tem življenje. Nosilci šege so različni, od fantovskih družb do društev, največkrat gasilskih, ki jim je to pomemben finančni vir. Šega se ne dogaja vsako leto, marveč le takrat, ko ni bilo prave poroke. Urednice so bistvo raziskav strnile takole: ”Prispevki pričajo o izredni pestrosti tradicije vleke ploha in poroke z borom, njeni regionalni raznovrstnosti, prilagodljivosti na socialne in zgodovinske okoliščine ter njeni vlogi v življenjih posameznikov in skupnosti. Zbornik na novo osvetljuje njun izvor in razvoj ter postavlja tudi mnoga nova vprašanja. Neposrednega odgovora na izhodiščno vprašanje o tem, kaj je Franc Bükvič videl na avstrijskem Štajerskem (nanj se namreč sklicuje B. Kuhar, op. MV), sicer nimamo, a na podlagi bogatega gradiva in spoznanj s posvetovanja v Monoštru bo odgovor na to in še mnoga druga vprašanja lažje najti. Upamo in želimo, da tudi v prihodnje v mednarodnem krogu raziskovalcev.” Dva prispevka sta namenjena nesnovni dediščini. Avstrijsko obravnava Cristina Blasetto, Nena Židov in Anja Jerin pa sta avtorici prispevka o vpisu šeg v Register nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, v katerem jih je bilo do oktobra lani od 123 enot kar 14 povezanih s pustno dediščino.

V slovaški prestolnici Bratislava so v soboto, 1. marca 2025, z vodenim ogledom avtorja odprli razstavo Ecce Homo koroškega Slovenca Valentina Omana. V galeriji Danubiana na obali Donave bo do 21. aprila 2025 na ogled doslej najobsežnejša retrospektiva - 140 del, ki so prerez 60-letnega ustvarjanja slikarja, ki letos z nizom razstav v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem obeležuje 90-letnico življenja. Omanov opus sega od minljivosti in transcendence do fragmentarne lepote človeškega obstoja. Ob njegovi značilni seriji Ecce Homo so prikazana tudi dela, ki reflektirajo vojne strahote v povezavi z Ukrajino in Bližnjim vzhodom. Skupinski vodeni ogled razstave sta za kolege veleposlanike organizirala veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan in Avstrije dr. Johannes Wimmer. Slovenci iz društva Slo Slo pa so si razstavo skupaj s predsednikom društva Borutom Meršakom prav tako ogledali z vodenjem avtorja Valentina Omana.

Še svežega po evropskem prvenstvu sem Aleša ujel in izprašal vse o Hyroxu, v katerem se odlično znajde. Nič čudnega, saj je izklesani trail tekač naravni talent tudi za Spartan race. Njegove zgodbe so odbite; kako je najprej shujšal 20 kilogramov, kako ga je povleklo v tek z ovirami in kako sedaj združuje urnike kar treh tekaških disciplin. Pa o egu, ki ga je pri 100ki potisnil na stran, disciplini, treningih, ubijanju musklfibra in prijateljih. Žulovec je izjemen!

Andrej Kvas je nekdanji nogometaš Maribora, ki je kot eden rednih na eni tekmi prve lige nasprotniku zabil štiri gole. Zdaj je delavno mesto igralca zamenjal s treneskim in se v tej vlogi preizkusil doma in preko meje v sosednji Avstriji.

Maja bo minilo 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki pa v najpomembnejših točkah ostaja neuresničena. Zaradi tega se v manjšini na Koroškem stopnjuje frustracija; motivacija predstavnikov manjšinskih organizacij, da bi si še naprej prizadevali za uresničitev zapisanih pravic, v enaki meri upada. Kaj predstavnike slovenske manjšine žene v prizadevanjih za ohranitev slovenske manjšine v Avstriji in tudi Italiji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev; Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji; Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji; Boris Jesih, poznavalec manjšinske politike. Avtorica, Marica Kušej, urednica dneva slovenskega sporeda ORF na frekvenci Radio Agora.

Smučarske skakalke bodo nastope na Ljubnem ob Savinji končale z drugo posamično tekmo. Nika Prevc se lahko pred domačim občinstvom še utrdi v vodstvu skupnega seštevka pred nadaljevanjem sezone v sosednji Avstriji. Moški del karavane je ta konec tedna nastopal na olimpijski skakalnici v Sapporu, v katerem sta bili zadnji tekmi pred prihajajočim svetovnim prvenstvom v Trondheimu. Biatlonsko svetovno prvenstvo v Lenzerheideju pa prinaša tekmi v zasledovanju.

• Policisti, ki so bili zadolženi za varnost udeležencev vrha Evropska unija Zahodni Balkan obsojeni na pogojne kazni. Nekdanji minister Aleš Hojs: Policija je v času protestov delo opravila strokovno.• Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič odigral ključno vlogo pri iskanju rešitev za invalidsko podjetje CSS v Škofji Loki.• Poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu Nejc Krevs za Radio Ognjišče: Dvomim, da so izraelski talci v Gazi še živi.• Avstriji se po propadu koalicijskih pogajanj obetajo predčasne volitve.• Vreme: Ponoči bo oblačno. Jutri bo na jugozahodu rahlo deževalo, drugod bo povečini suho.

V Saalbachu v Avstriji se bo danes začelo 48. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Tekmovalni spored se bo začel z ekipno paralelno tekmo, konec tedna pa bodo že preizkušnje v hitrih disciplinah. V oddaji podrobneje še o včerajšnji svečani podelitvi Bloudkovih priznanj, ki so jih prejeli najzaslužnejši športniki ter športni delavci za izjemne dosežke v preteklem letu.

Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Saalbachu bodo podelili prvi komplet odličij. Tekmovalni spored se je danes v Avstriji začel z ekipno paralelno tekmo. Ob razpletu prve preizkušnje in odzivih iz slovenskega tabora se posvetimo še hokejski reprezentanci, ki se odpravlja na prijateljski turnir na Poljsko.

Slovenski kulturni praznik obeležujejo tudi Slovenci v zamejstvu. V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem so prireditev pripravili že prejšnjo nedeljo. Naslovili so jo Slovenka doma in po svetu, govor je imela pevka svetovnega slovesa Bernarda Fink-Inzko. Osrednja proslava, pri kateri sodelujta obe krovni organizaciji Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza skupaj z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji, bo nocoj v centru iKult v Celovcu. Posvečena bo temi skupnega slovenskega kulturnega prostora. O tem bo govoril zgodovinar in publicist Janko Malle. Prireditev bo s pozdravom odprla generalna konzulka naše države v Celovcu, Maja Balant Slobodjanac, umetniško oblikovali pa jo bodo Vita Mavrič, vnukinja Vinka Möderndorferja z ansamblom ter Tomaž Ogris in Aleksander Tolmaier. Pripravljajo multimedijsko uprizoritev pesmi koroških avtoric in avtorjev.

Med slovensko narodno skupnostjo na avstrijskem Koroškem z velikim zanimanjem spremljajo pogajanja za sestavo nove avstrijske vlade med svobodnjaško in ljudsko stranko. Kako gledajo na to, da bi lahko že kmalu dobili črno modro vlado s kanclerjem Herbertom Kicklom na čelu?Pred vrati je slovenski kulturni praznik, kaj pripravljajo koroški Slovenci?

V Ošvijenčimu na Poljskem, na območju nekdanjega nacističnega delovnega in uničevalnega taborišča Auschwitz-Birkenau, je bila popoldne spominska slovesnost ob 80-ti obletnici njegove osvoboditve. V Auschwitzu je bilo umorjenih 1,1 milijona ljudi, živi le še 50 preživelih taboriščnikov. Desne politične sile v Nemčiji in Avstriji prigovarjajo svojim državljanom, naj se ne počutijo krive za zločine prednikov. Povsod, tako z leve kot desne strani, pa se znova krepi protisemitizem. Druge teme: - Vlada prejela več kot 500 pripomb na izhodišča nepremičninskega davka. - Na sever Gaze se vrača več sto tisoč Palestincev. - Italija znova začela premeščati prebežnike v Albanijo.

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.

V Avstriji se nadaljujejo pogajanja svobodnjaške in ljudske stranke o sestavi vlade. Kaj bi takšna vlada pomenila za položaj avtohtonih narodih skupnosti? Bi se lahko razmere poslabšale? O tem se pogovarjamo z ddr. Marianom Wakounigom, ki je lani prevzel vodenje Centra avstrijskih narodnosti na Dunaju. Gostimo vsestransko dejavnega Borisa Pangerca iz Doline pri Trstu. Literat, upokojeni profesor, nekdanji župan, dolgoletni pevec in oljkar je pod naslovom Vmesni čas izdal zbirko kratkih zgodb, v katerih uporablja tudi narečne besede. Narečje je temelj za učenje jezika, je prepričan in ponosen na mlade v Dolini pri Trstu, ki ga negujejo. Vsestransko dejavna je tudi porabska Slovenka Ilona Bartakovič, dobitnica najvišjega madžarskega priznanja za izjemne dosežke na narodnostnem področju. Prejela ga je za dolgoletno delo pri ohranjanju slovenske kulture in jezika na Madžarskem. Upokojena vzgojiteljica še vedno skrbi za malčke v vrtcu, ukvarja se z manjšinsko politiko in poje. V Slovenskem domu Bazovica na Reki pa si ogledamo komedijo Branislava Nušića Žalujoči ostali, s katero je navdušila domača gledališka skupina. Zakaj? Prisluhnite!Foto (zajem zaslona): Slovenski dom Bazovica s kratkim filmom vabi na ogled predstave

Alpske smučarke svetovni pokal nadaljujejo v Avstriji. Na nočnem spektaklu pod žarometi se bodo pomerile v slalomu, na startu bo pet Slovenk. V Rušah pa se je tradicionalno začela sezona svetovnega pokala v streljanju z zračnim orožjem.

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se s političnim analitikom in zgodovinarjem, profesorjem dr. Alešem Mavrom dotaknili političnih pretresov v več državah. Med drugim smo se ustavili v Avstriji, ki po jesenskih volitvah še nima vlade. V Nemčiji se pripravljajo na predčasne parlamentarne volitve, kot kaže, bodo doletele tudi Kanado. Po več kot dveh letih je novega predsednika dobil Libanon, seveda nismo mogli mimo skorajšnje prisege prihodnjega voditelja ZDA. Na kratko smo analizirali tudi izid predsedniških volitev na Hrvaškem.

Tudi v novem letu ni videti konca sporu med vlado in Agencijo za energijo glede obračunavanja omrežnine za električno energijo po novem; del strokovne javnosti in politike razburja nakup dveh helikopterjev za reševanje; tudi s predlogom novega zakona o medijih ni zadovoljen nihče. Naši severni sosedje bodo, kot kaže, prvič dobili vlado, ki jo bo vodila skrajno desna desna stranka; ker se bodo na predčasne volitve odpravili tudi v Nemčiji, bomo poiskali odgovor na vprašanje, ali je podoben scenarij kot v Avstriji mogoč tudi v Nemčiji; svet pa s svojimi izjavam še dodatno razburjata novi ameriški predsednik Donald Trump in njegov tesni sodelavec, milijarder Elon Musk. Zazrli se bomo tudi v vesolje, saj je Slovenija z novim letom postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. To je le nekaj poudarkov iz Tedenskega aktualnega mozaika.

Koalicijska pogajanja med avstrijskima ljudsko in socialdemokratsko stranko so zaradi razhajanj glede ključnih točk propadla. Kot je še sporočil avstrijski kancler Karl Nehammer, ljudska stranka ne more podpisati programa, ki je naravnan proti gospodarstvu, konkurenci in učinkovitosti. Ponovil je tudi, da ni pripravljen na pogovore s skrajno desnimi svobodnjaki. Del njegove stranke je namreč naklonjen takšnim pogajanjem. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska opozicija vlado znova pozvala k sklenitvi dogovora o izpustitvi talcev. - Ukrajinski predsednik Zelenski: Rusija je v Kursku utrpela hude izgube. - Z letošnjim letom v novih stavbah prepovedana vgraditev plinskih kotlov.

V Nemčiji so sinoči potekale žalne slovesnosti za žrtvami petkovega napada na božičnem sejmu v Magdeburgu. Maše v mestni katedrali sta se udeležila tudi predsednik Frank-Walter Steinmeier in kancler Olaf Scholz. V luči napada so oblasti v številnih mestih po državi poostrile varnostne ukrepe na božičnih sejmih, podobno so napovedali tudi v Avstriji, Italiji in na Nizozemskem. Druge teme: - Tarče izraelskih napadov v Gazi vnovič tudi bolnišnici in šolsko poslopje. - Novi sistem dolgotrajne oskrbe bo v prihajajočem letu dokončno zaživel. - V prazničnem času so še posebej aktualni nasveti za peko potice.

Komentiramo dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer Izrael stopnjuje napade na palestinska ozemlja in Libanon; izide državnozborskih volitev v Avstriji in novo vodstvo vojaške zveze NATO. Od domačih dogodkov tega tedna osvetljujemo nova ministrska kandidata, zaostrene razmere v zdravstvu in izzive na področju skrbi za starejše. O tem in še drugih dogodkih tedna v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Tadej Pogačar je včeraj v Zurichu osvojil še naslov svetovnega prvaka v cestnem kolesarstvu. Zanj je to že 86. zmaga in ena največjih in najpomembnejših v karieri. Druge teme: - Na parlamentarnih volitvah v Avstriji prvič zmagali skrajno desni svobodnjaki, a bodo težko sestavili vlado - Izrael znova silovito nad Libanon, v zadnjem dnevu ubitih več kot 100 ljudi, napadene tudi tarče v Jemnu - Pred začetkom študijskega leta opozorila o pomanjkanju subvencioniranih nastanitev

Izrael nadaljuje napade na Libanon, ubil naj bi še enega visokega poveljnika Hezbolaha. Tudi gibanje je proti Izraelu izstrelilo več raket, njegovi zavezniki v regiji pa obljubljajo nadaljevanje boja in povračilne ukrepe proti judovski državi. Druge teme: - Rusija kot jedrska sila zavrnila upe Kijeva na zmago v vojni. - Na volitvah v Avstriji se zmaga nasmiha svobodnjakom. - Količina zavržene hrane v Sloveniji lani višja kot leto prej.

Cilj ukrajinskih napadov v ruski regiji Kursk je po zagotavljanju Kijeva vzpostavitev tamponskega območja, in ne zavzetje ruskega ozemlja. Ob tem je vnovič slišati pozive ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Zahodu, naj okrepi dobavo orožja in streliva. Na domači fronti pa Ukrajina izgublja ozemlje v Doneški regiji. Drugi poudarki: - Svetovni dan humanitarnosti: ob vojnah in ujmah vse več ljudi potrebuje pomoč. - Začenja se obsežna prenova železnice med med Ljubljano in Kranjem. - Dnevi poezije in vina predstavljajo 21 pesnikov; dogodki tako v Sloveniji kot Avstriji in na Hrvaškem.

Evropskih volitev se je včeraj pri nas udeležilo rekordno število volivcev. Velika zmagovalka je SDS, ki bo imela štiri poslance. Gibanje Svoboda bo imelo dva poslanca, po enega pa Vesna, SD in NSi. Prvak stranke Janez Janša to vidi kot velik poraz vladajoče koalicije. Premier Robert Golob je z rezultatom zadovoljen. Druge teme: - V Evropskem parlamentu večino ohranile sredinske stranke. Okrepila se je skrajna desnica, ki je zmagala v Franciji, Avstriji in Italiji. - Na posvetovalnih referendumih volivci podprli preferenčni glas, pravico do evtanazije ter rabo konoplje v medicinske in osebne namene. - Na drugi tekmi finala lige NBA košarkarji Bostona kljub trojnemu dvojčku Dončića znova porazili Dallas.

Medtem ko mednarodna javnost poziva Izrael in Hamas naj sprejemeta predlog premierja v Gazi, ki ga je v petek predstavil ameriški predsednik Joe Biden, pa je predlog še dodatno zamajal že tako razdvojeno izraelsko vlado. Izraelska ministra za finance in nacionalno varnost sta namreč zagrozila s strmoglavljenjem vlade, če bi izraelski premier Benjamin Netanjhau sprejel predlog premirja v enklavi, ki bi vključeval konec vojne brez uničenja Hamasa. V oddaji tudi: - Ob vzponu desnice v Evropi, se tudi v Avstriji zmaga na evropskih volitvah obeta desni stranki - Na območju Babičev pri Kopru odprli pol hektara velik nasad domačih sort oljk - Madridski Real slavil 15-to zmago v nogometni ligi prvakov

Nastja je že med študijem zapustila Slovenijo ter odtlej prebivala v Avstriji, v Hongkongu, na Tajvanu in v Španiji. S partnerjem, ki ga je spoznala na Tajvanu, sta se pred leti, čeprav za nobenega od njiju to ni domače okolje, odločila vrniti tja, saj sta prav tam v času relativno pogostega preseljevanja po svetu stkala vezi z največ ljudmi. Tam, kot pravi, je zdaj pravzaprav njuna "družina". V intervjuju pripoveduje o nekaterih mogočnih postajah na svoji poti na Tajvan, o študentskih letih tam; med drugim o tem, kako je ujeta v sobo hotela preživela tritedensko karanteno med epidemijo koronavirusne bolezni, ter o marsičem, v čemer je Tajvan unikatna azijska država.