Podcasts about Morali

It's fair to say, this week's guest has made something of a name for himself these past couple of years with releases for the likes of Renaissance, Frau Blau, Monaberry and TAU, and for us here at Selador too. His current release for us is something that he and Dave Seaman collaborated on, 'Promise You' is out now, and you can hear it in this mix. Please welcome to the Selador Sessions... Aikon. Exclusively in the mix. Enjoy! Tracklist.. 1. TMPLE - Shakedown - One Tribe 2. Yotam Russu, Morali & Abrao - Suchi 3. Berkan - Weaver - One Tribe 4. Monkey Safari 'Tariq 5. Yamil - LEEF 6. K.eem - In Love 7. AIKON - ID 8. AIKON - ID 9. Amine K x WAHM 'Sundance' (Denis Horvat Remix) 10. Hardt Antoine - MAMA (Original Mix) 11. Aikon x Dave Seaman - Promise You 12. Damian Lazarus ft. Bloom Twins - Alive (Nick Morgan Remix) This show is syndicated & distributed exclusively by Syndicast. If you are a radio station interested in airing the show or would like to distribute your podcast / radio show please register here: https://syndicast.co.uk/distribution/registration

It's fair to say, this week's guest has made something of a name for himself these past couple of years with releases for the likes of Renaissance, Frau Blau, Monaberry and TAU, and for us here at Selador too. His current release for us is something that he and Dave Seaman collaborated on, 'Promise You' is out now, and you can hear it in this mix. Please welcome to the Selador Sessions... Aikon. Exclusively in the mix. Enjoy! Tracklist.. 1. TMPLE - Shakedown - One Tribe 2. Yotam Russu, Morali & Abrao - Suchi 3. Berkan - Weaver - One Tribe 4. Monkey Safari 'Tariq 5. Yamil - LEEF 6. K.eem - In Love 7. AIKON - ID 8. AIKON - ID 9. Amine K x WAHM 'Sundance' (Denis Horvat Remix) 10. Hardt Antoine - MAMA (Original Mix) 11. Aikon x Dave Seaman - Promise You 12. Damian Lazarus ft. Bloom Twins - Alive (Nick Morgan Remix) This podcast is hosted by Syndicast.

I ftuar në emisionin ” Back to the Beginning” ka qenë artisti i njohur, Elton Deda. Ai është një prej artistëve më të popullarizuar në vitet '90. Karriera e tij ndër vite ka qenë mjaft e suksesshme. Në një intervistë të veçantë me Kozeta Kurti artisti ka treguar detaje rreth jetës së tij, muzikës dhe jo vetëm…

Komprador Burjuvazi'nin Vitrindeki Kulübü TÜSİAD'ın kadim alışkanlığı yine nüksetti. Bir kez daha siyasete ve yargıya ayar vermeye kalktılar.

Izrael Palestincem, pregnanim s severa Gaze, v nasprotju z dogovorom o premirju, še vedno ne dovoli vrnitve na domove in je celo streljal na čakajočo množico. Izraelska vlada vztraja, da bi morala biti med talci, ki jih je včeraj izpustil Hamas, tudi civilistka. Na palestinski strani pa je sprožil ogorčenje tudi predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi Palestince iz Gaze preselili v Egipt in Jordanijo. Ostale teme: - Slovenija zamuja z uvedbo evropske zakonodaje na področju odpadkov - V Gorici dobro obiskana razstava o ameriškem velikanu poparta Andyju Warholu - Domen Prevc zmagovalec poletov v Oberstdorfu

Insatiable, Véronique a besoin d'avoir un agenda rempli et s'accroche à tout ce qui peut lui permettre d'être en prise avec la réalité.Sa carrière vertigineuse est marquée par son engagement et notamment sur  la visibilité des femmes avec sa Présidence du Women's Forum et la création de Forces Femmes en 2005.Pas gênée par son âge et pas prête à poser ses valises, Véronique reste active et même proactive avec cette volonté de laisser une trace et de transmettre.Nous sommes interrogées sur comment:Prendre sa partAccompagner le basculement de carrières dés 45+ dans des univers pas toujours accueillants.Réussir sa 2eme partie de carrière et de vieJ'ai adoré recueillir ses conseils tellement précieux.Mais au-delà de l'image de cette multipass dévorant la vie,  ce qui m'a touché le plus chez Véronique, c'est  sa profonde humilité et don honnêteté. Je vous livre ce témoignage comme un cadeau qui, je l'espère, vous ouvrira les yeux et le cœur.---------------------------------------------------------------------------Vous aussi faites le choix de l'optimisme.Rejoignez la communauté des cinquantenaires rayonnantes et décomplexées.Cet épisode vous a plu ?N'hésitez pas à le commenter, ajouter ⭐⭐⭐⭐⭐ , le partager et à vous abonner.Rendez-vous au prochain épisode - Tous les 1er et 15 du moisEt en attendant…Croquez la vie à pleines dents !Hébergé par Ausha. Visitez ausha.co/politique-de-confidentialite pour plus d'informations.

Massimo Giannini, editorialista e opinionista di Repubblica, racconta dal lunedì al venerdì il suo punto di vista sullo scenario politico e sulle notizie di attualità, italiane e internazionali. “Circo Massimo - Lo spettacolo della politica“ lo puoi ascoltare sull’app di One Podcast, sull’app di Repubblica, e su tutte le principali piattaforme.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Drugi poudarki iz oddaje: - Slovenija si prizadeva za uvrstitev med hokejsko elito, a po vsej državi deluje šest ledenih dvoran, ki imajo zaradi dotrajanosti vse več težav - Na gimnaziji v Ormožu bodo gradili tri milijone evrov vredne specializirane učilnice za zdravstveno nego -Med novimi regionalnimi kolesarskimi povezavami tudi dve na Celjskem

Termoelektrarna Šoštanj je vse globlje v rdečih številkah, predvidena izguba prihodnje leto bo od 150 do 200 milijonov evrov. Ker ob taki izgubi Tešu grozi stečaj, naj bi ga neuradno skupaj s Premogovnikom Velenje prenesli pod okrilje države. Zelo verjetno bi tudi okrnili obseg obratovanja Teša, je dejal minister Bojan Kumer. Gospodarstvenike pa skrbi, da bo manjši obseg obratovanja povečal energetsko odvisnost države. V oddaji tudi: - Novomeška civilna pobuda o reševanju romske problematike: vsi pristojni morajo narediti svoje. - Blejski strateški forum končan z razmislekom o glavnih svetovnih izzivih. - Le še 5 sekund loči Rogliča od skupnega vodstva na kolesarski dirki po Španiji.

To say it's been a crazy ride for Daphny Morali would be an incredible understatement. It all started as a kid with a blanket and a window. Then it was aerial acrobatics and the circus. Add a tandem skydive to the mix, and you have a pretty good idea of where this story goes. Jumping and flying in the tunnel in Israel, she was told that making it "big" in airsports was going to be difficult, and when she lost her tunnel sponsorship just prior to the world championships a few years back she would have probably agreed... but with one Instagram post, it all changed. Now living, coaching and competing out of Germany, Daphny has no doubt that her next airpsorts Lunatic lottery ticket is just around the corner. 

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba T2 aplikacija za smart TV: https://www.t-2.net/aplikacija-t-2-tv-za-smart-tv ----------------------------------------------------------- Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Marcu 7:1-231. Fariseii şi câţiva cărturari, veniţi din Ierusalim, s-au adunat la Isus.2. Ei au văzut pe unii din ucenicii Lui prânzind cu mâinile necurate, adică nespălate. –3. Fariseii însă şi toţi iudeii nu mănâncă fără să-şi spele cu mare băgare de seamă mâinile, după datina bătrânilor.4. Şi când se întorc din piaţă, nu mănâncă […]

Fizičarka Labrini Athanasopoulou in glasbenik Konstantinos Sachos sta par iz Grčije, ki je v Ljubljani odprl restavracijo s tradicionalno grško hrano. Eden je prišel v Slovenijo zaradi službe, drugi zaradi ljubezni. Vse se je začelo pri njiju doma s kuhanjem za prijatelje, ki so ju kmalu zatem začeli spraševati: »Zakaj ne odpreta restavracije?«Odprla sta prodajalno z olivnim oljem, nato pa še domačo taverno. Konstantinos pravi, da je hrana zanj vrsta umetnosti, kot glasba. Če eno in isto pesem zaigraš stokrat, bo tolikokrat zvenela drugače. V pogovoru z njima predvsem o hrani in kulinaričnih užitkih, grških tradicijah, glasbi in o uresničitvi želja v Sloveniji.

di Chiara Alessi con Matteo Origoni | Realizzato con il patrocinio del Comitato Provinciale polesano per le celebrazioni del Centenario della morte di Giacomo Matteotti| Nel quarto episodio di Dieci Giugno, il podcast di Chiara Alessi, scritto con Matteo Origoni scopriamo che cosa accadde il 10 giugno del 1924 e nei giorni immediatamente successivi con i primi arresti. Lo facciamo attraverso le deposizioni degli attori del delitto, le memorie della prima istruttoria condotta da Mauro del Giudice e le pagine dei giornali dell'epoca. Nel frattempo, in Parlamento, i compagni socialisti e la sinistra abbandonano danni vita alla Secessione dell'Aventino. Questo podcast è promosso dal Comune di Fratta Polesine e dalla Fondazione Cassa di Risparmio di Padova e Rovigo, e rientra nei Grandi Eventi della Regione del Veneto in occasione della mostra "Giacomo Matteotti. Una storia di tutti", a cura di Stefano Caretti in mostra a Palazzo Roncale di Rovigo fino al 7 luglio 2024.  Si ringraziano: Giuseppe Tasso, Sindaco di Fratta Polesine; Marina Cattaneo per la Fondazione Anna Kuliscioff; Maria Lodovica Mutterle per Casa Museo Giacomo Matteotti; Maria Volpato per Archivi di Stato Rovigo; Vincenzo Pirillo, Presidente del Circolo Culturale Saragat Matteotti. Un ringraziamento particolare per le loro puntuali osservazioni ad Anna Steiner e a Stefano Caretti, autore con Marzio Breda per l'editore Solferino del volume “Il nemico di Mussolini”. 

Laurent Morali, CEO of Kushner Properties, joins host Patrick Dolan to discuss the current landscape of the office building and multi-family housing markets in New York City and beyond.Morali shares his insight on the state of the office market, demand trends and how lenders are handling maturing loans. We explore what amenities landlords are adding to attract tenants to office buildings and the challenges associated with converting office space for residential use. We also discuss the state of the multi-family housing market and the potential impact of sustained elevated interest rates.Listen and subscribe to the Securitization Insight podcast on Apple Podcasts, Spotify, or your preferred podcast app.

Na 55-ih upravnih enotah zaposleni znova stavkajo, tokrat že deveto sredo zapored. Večji del upravnih enot načrtuje neprekinjeno stavko do podpisa stavkovnega sporazuma z vlado. Ta trdi, da je omejena zaradi financ in zavez drugim sindikatom, hkrati pa napoveduje razširitev seznama nujnih nalog in storitev med stavko. V oddaji tudi: - Washington zaradi izraelskega napada na Rafo ustavil pošiljanje bomb Tel Avivu - Kitajski in srbski predsednik Ši in Vučić v Srbiji potrdila dobre medsebojne odnose - V ospredju tedna Rdečega križa človečnost in poziv mladim k vključitvi v organizacijo

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja. Se na avstrijskem Koroškem pri dvojezični vzgoji in izobraževanju obetajo pozitivne spremembe? Kaj se dogaja po zadnji seji Foruma za dialog, pojasnjuje Nanti Olip, vodja sosveta slovenske narodne skupnosti, ki deluje pod okriljem urada zveznega kanclerja. Z doktorico Barbaro Riman, vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se pogovarjamo o pouku slovenščine v hrvaških osnovnih in srednjih šolah ter možnostih za širitev. Pri najdejavnejšem porabskem slovenskem društvu - društvu upokojencev - pa preverjamo, ali so se vrnili v ustaljene tirnice. Kaj se dogaja z mlajšimi člani? Delajo, pravi predsednica Marijana Fodor. 

Primarijka Josipina Ana Červek je vso svojo aktivno delovno dobo posvetila onkološkim bolnikom ter uvedla številne nove metode zdravljenja. Med drugim je uvajala medikamentozno hormonsko zdravljenje bolnic z rakom dojk, ustanovila pa je tudi oddelek za akutno paliativno oskrbo. V zadnjih letih svoje profesionalne kariere je uvajala zdravljenje s kanabinoidi. Njeno delo je pogosto odstopalo od standardnih principov.

Véronique Morali est la quatrième invitée de Pinkies. Son parcours est exceptionnel tant sur le plan des expériences professionnelles qu'universitaires. Diplômée de Science Po Paris, l'ENA et l'ESCP, elle est l'une des rares femmes à entrer à l'Inspection générale des finances. Elle est aujourd'hui Présidente du Directoire de Webedia, Chairman de JellyFish, Présidente de Fimalac Développement. Elle est aussi Présidente de Forces Femmes, l'association qu'elle a créée pour accompagner les femmes de plus de 45 ans dans leur démarche de retour à l'emploi ou de création d'entreprise.Véronique nous prouve que les préjugés sont tenaces mais pas insurmontables. Découvrez dès maintenant son histoire inspirante et son parcours exceptionnel sur toutes vos plateformes d'écoute préférées.CréditsMusique : Madani ZemourProduction : Bababam Hébergé par Acast. Visitez acast.com/privacy pour plus d'informations.

Nella puntata di oggi analizziamo i sei film appartenenti al ciclo dei racconti morali di Éric Rohmer, nell'ordine: La fornaia di Monceau (1962), La carriera di Suzanne (1963), La mia notte con Maud (1969), La collezionista (1967), Il ginocchio di Claire (1970), L'amore il pomeriggio (1972).

Per un Sei Nazioni che finisce, ce n'è subito un altro che arriva.Tiriamo le somme sull'edizione maschile 2024, togliendoci anche un paio di sassolini dalle scarpe: dalla consacrazione azzurra passando per lo status dell'Irlanda, fino ai possibili Mvp._________________________⠀⠀⠀⠀⠀⠀Canale Ovale è prodotto da Vita Sportiva, realtà editoriale di approfondimento sportivo nelle diverse vesti digitali, nonché una rete di podcast.L'obiettivo di VS è contribuire alla creazione e alla diffusione di una vera Cultura Sportiva.⠀⠀⠀⠀⠀

Tudi za tretjino slabše gibalne sposobnosti šolarjev in dijakov, ki bodo drastično zmanjšale njihovo uspešnost predvsem v slabše plačanih in storitvenih poklicih, slabši so učni dosežki, vse več otrok je kljub gibanju zasedenih, mnogi so treniranje športov zamenjali za igranje igric, štejemo že vsaj štiri izgubljene generacije, ki primanjkljajev v gibalni sposobnosti ne bodo več nadomestile, ker se ne šolajo več. Vse to so posledice upada gibalnih sposobnosti pri šolarjih in dijakih, povzročene z ukrepi zapiranja in prilagajanja dela v šolah med epidemijo. Ki tudi skoraj dve leti po normalizaciji pouka nikakor niso odpravljene. Na dokazane negativne posledice in nujnost ukrepanja smo že večkrat opozorili, zdaj je s tem seznanjena tudi mednarodna strokovna javnost, saj je bila študija objavljena tudi v eni najstarejših strokovnih medicinskih publikacij - ugledni reviji Lancet. Podatki so posebej zaskrbljujoči za dijake, predvsem tiste iz dve- in triletnih poklicnih programov, opozarja eden od soavtorjev študije, prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport.

V Münchnu se je konec tedna končala 60. Svetovna varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope. Tudi sicer na različnih diplomatskih nivojih vodenja EU, zveze Nato in v razpravah med državami kaže, da je EU pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti. Ali res obstaja velika nevarnost vojaškega spopada držav EU z Rusijo, kar naj bi tesno povezalo države v EU? Koliko denarja za obrambo namenja Slovenija? Ali drži, da vse več držav uvaja obvezno služenje vojaškega roka in ali bi ga morala uvesti tudi Slovenija? O tem v pogovoru s komentatorjem Robertom Škrjancem, svoja mnenja o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka pa so povedali tudi poslušalci.

“Chi ha ha tempo non aspetti tempo” ,"Tempus fugit" e così via…Eh già, il tempo è un elemento prezioso che non può essere sprecato, deve essere vissuto al meglio in ogni suo istante.E in questa lettera di Seneca a Lucillo possiamo leggere e apprendere che l'importanza del tempo è sempre stata un importantissimo tema, forse ancora irrisolto, di riflessione filosofica.Tutte le musiche sono Creative Commons: grazie a Jason Shaw per la sigla

»Še vedno ponoči razmišljam o svojem domu in ga sanjam. Morali pa se bomo navaditi, če na isti lokaciji ne bomo mogli več živeti,« pripoveduje Renato Vastl s Poljane na Koroškem, ki se bo moral izseliti. Trenutno je na seznamu 348 objektov po Sloveniji, daleč največ v Zgornji Savinjski dolini. Prav zdaj se predstavniki vladne službe za obnovo po poplavah individualno pogovarjajo z lastniki objektov na ogroženih območjih. Težko pričakovane so cenitve objektov. Kako bodo določili razlivna območja, kdo lahko ostane in kdo ne, kakšno je stanje na treh najbolj znanih slovenskih plazovih, ki ogrožajo vasi in ključne cestne prometnice ter še vedno kažejo zobe. Kako bomo dolgoročno bivali v teh okoljih? Gostje Studia ob 17.00 so bili: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah; Rok Fazarinc, gradbeni inženir, hidrotehnik, ki sodeluje pri številnih projektih protipoplavne varnosti na slovenskih vodotokih; Miloš Bavec, direktor Geodetskega zavoda Slovenije; Majda Potočnik, županja Rečice ob Savinji.

Bronasta in železna doba sta brez dvoma čas številnih sprememb. »V bronasti dobi je Evropa prvič zelo povezana,« pravi arheolog izr. prof. dr. Matija Črešnar. Zakaj? Za bron potrebujete baker in kositer. »Bakrene rude je na evropskem kontinentu razmeroma veliko, kositra je pa razmeroma malo. Če so ljudje želeli izdelovati uporabne in tudi modne predmete iz brona, so morali biti prepleteni, premreženi. Morali so imeti stik s trgovino, ki jim je prinašala osnovne surovine.« Toda kljub stikom na precej dolge razdalje, pa denimo oblačila ljudi iz pozne bakrene dobe kažejo ne kažejo na kake zaznavne družbene razlike. To pa se v starejši kameni dobi močno spremeni. »V starejši železni dobi vidimo ogromne spremembe med tistimi, ki so pokopani malodane brez pridatkov ali povsem brez in drugimi, ki so pokopani s številnimi: včasih tudi več desetimi keramičnimi posodami, s konji, konjsko vprego in orožjem. To orožje lahko prihaja recimo iz zahodne Evrope, denimo dolgi železni meči, in tako naprej. Se pravi, je to čas, ko se ustvarjajo neke elite, ki so bile povezane s sočasnimi elitami širšega evropskega prostora.« Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala v novembru 2021.

Ove nedelje gostovali smo u Gornjem Milanovcu, snimili još jedan live podkast i polako skliznuli u ludilo komentarišući predizborne spotove koji su ove godine bili van svake kontrole. Hvala ljudima iz Udruženju "Uzinat" na gostoprimstvu i poklonima i svima vama koji ste se družili sa nama! --- Kripto voleti: Viktor BTC bc1q4estcdlypugcz5hnwd8z0gl64lmh6l2lsy23yt Nenad BTC 1AcKQwLtpnd9CmYD1N26tGtiBZaD8Jtb7M (ostali kada otvore) Od sada nas možete podržite i na YouTubeu: https://www.youtube.com/channel/UCbYH... Budite vi sponzor podkasta na Patreonu: https://www.patreon.com/njuz Kupite NJUZ majice: https://www.dechkotzar.com/sr/tag/njuz/ --- Audio podcasti: Deezer https://www.deezer.com/en/show/1736292 Soundcloud https://soundcloud.com/njuz-net Apple https://podcasts.apple.com/us/podcast... Spotify https://open.spotify.com/show/5M6FZXl... Google https://podcasts.google.com/feed/aHR0... Njuzovci na Instagramu: https://www.instagram.com/je.li.savetaa/ https://www.instagram.com/nenad.milos... https://www.instagram.com/graforidza/ https://www.instagram.com/viktorxmark... https://www.instagram.com/marko_drazic/ https://www.instagram.com/vvukovv/ #srbija #podkast #vesti #izbori2023 #najnovije #humor #smesno #zabava

Tutte le news sulla Juventus del 23 Novembre 2023! Per non perderti nulla ci troviamo ogni giorno dal lunedì al venerdì qui alle 20:00!

Govori se, da so se včeraj nogometaši pred zgodovinskim uspehom v tekmi proti Kazahstanu vzorno štemplali. Naprava je nameščena nekje v katakombah stadiona v Stožicah, tam v tistih prostorih, kjer borno rastlinje poganja iz betonskih tal; tako je Jankovičev spomenik končno dobil namembnost, saj se bodo morali v prihodnje štemplati tudi navijači – ker je navijanje, po črkopisu slovenskega uradništva prav tako delo. Po tekmi, ki po neki neumni logiki globalno najbolj razširjenega športa traja samo devetdeset minut s petnajst minut malice, je nogometaše obiskala inšpektorica. In to tista, ki je odvzela krške krave. Slišala je, da so nogometaši blatni in da delajo ter dajejo mleko v nevzdržnih življenjskih okoliščinah. Sploh pa, da ne delajo osem ur. In res! Bežigrad je bil včeraj blatna mlaka, hrup neznosen, skupina predstavnikov civilne družbe iz Poljske pa je pravico vzela v svoje roke. Tako so nogometaše po tekmi odpeljali na inšpektorat in šele po posredovanju predsednice republike so jih izpustili; ampak so z dopinškim testom vseeno preverili, koliko je pri katerem mastitisa. Slovenci smo se na nogometnem igrišču spopadli s Kazahstanci in zmagali. Izven njega pa smo se spopadli z birokrati in izgubili – oziroma izgubljamo. Poglejmo najprej teoretične osnove. Ko je včeraj ob veličastni zmagi nekdo navrgel, da je uspeh naših nogometašev ena redkih pozitivnih zgodb in da očitno v naši državi ni vse slabo in da se katastrofalno stanje vzdržuje namerno, ker nekomu to ustreza, je pravilno povzel skoraj vse; razen osnovne težave, ki je nacionalna shizofrenija. Zadeva je namreč precej preprosta; ena najbolj pogostih manter slovenske stagnacije ali nazadovanja je neurejenost države, neupoštevanje pravil in to, da se požvižgamo na zakone. Ter obvezno nadaljevanje … »Morali bi pogledati, kako se predpisov, pravil in zakonov držijo v Nemčiji ali Avstriji, da ne govorimo o Švici!« Se pravi v državah, ki so nam vzor in svetal cilj. Ampak v Sloveniji zakone imamo. In potem se najdejo čudaki, ki jih hočejo upoštevati. V večinskem primeru gre za birokrate, ki jih posledično besno ljudstvo razpne na križu. Kot se je zgodilo v primeru delavnega časa in odvzete govedi. Stopimo iz teorije še v prakso. Ko tuji, pogodbeni, prekarni in agencijski delavci delajo v sužnjelastniških razmerah – mimo vseh časovnih omejitev, brez malice, ali počitka – javnost skoči pokonci z besedami: »v Avstriji se to ne bi zgodilo!« In potem birokrat pomisli ter uvede evidentiranje delovnega časa in ta ista javnost skoči v zrak, češ da se je državi dokončno odpeljalo. Skoraj identična situacija je s kravami … Če bi medij objavil krave, ki tonejo v blatu, bi pravičniki skočili pokonci in jeli dokazovati, da v Nemčiji kaj takega ni mogoče. Ko pa te krave birokrati odvzamejo, postanemo govedarsko pravični do te mere, da Indijci delujejo kot sami mesarji. Kje je torej resnica? Kaj je prav in kako urediti zakone, če država nenadoma ni več takšna, kot si jo je zamislil očak Platon …? Po našem skromnem mnenju je problem v slovenskem uradništvu. V tem, od Marije Terezije zarejenemu, skozi zgodovino preziranemu, a tako zelo trdoživemu poklicu, ki so ga poskusili debirokratizirati vsi od Poncija Pilata do Tita, a uspelo ni nikomur. Birokrat, v njihovem cehovskem znaku je gospa s trajno ondulacijo in rolo omaro, je omejen že sam po sebi; z zakoni, nizko plačo in šefom. Ob tem pa jih je tako zelo povozil čas, da je to že nerodno. Poglejmo znamenito štemplanje. Pojem »delo« je zaposloval marksistično znanost skoraj stoletje in o tem, kaj delo je in kaj delo ni, smo se naučili skoraj vse. A medtem ko birokrati še zmeraj razumejo delo, kakršno je bilo ob zori industrijske revolucije, se je delo samo tako zelo spremenilo, da je neprepoznavno. Danes dela enostavno ni mogoče spraviti na skupni imenovalec; ni ga mogoče meriti z istimi vatli, ni mu mogoče določiti nobenega osnovnih parametrov. Delo nima ne vonja ne okusa, ne dolžine, ne trajanja in ne teže ali veljave. Sploh pa ne velja, da je delo vse tisto, za kar smo plačani … Nad tako široko človekovo dejavnost, ki je pogosto večja kot življenje samo, pogosto povsem nevidna, nezaznavna in fluidna kategorija, udariti s štemplanjem, je vsaj neumno, če že ne neodgovorno. Ter vsaj malo tudi komično, ko so izjeme, ki se ne štemplajo, vse po vrsti iz socialne skupine, ki jo poznamo kot družbeno elito. Seveda razumemo, da obstaja praktičen problem, ker je v zvezi z delom zaznati toliko nehumanih kršitev; a krivi niso delavci, katerih obveza bo štemplanje, temveč delodajalci, ki ustvarjajo in vzdržujejo človeka nevredne pogoje dela. Med delodajalci pa so, predvidevamo, pogosto tudi takšni, ki anonimno v zavetju svetovnega spleta besnijo, da živimo v državi, kjer se nihče ne drži pravil. Glede odvzema govedi pa ... njegova usoda je tragična že po definiciji in še tako suho ležišče je ne spremeni. Ne glede na to, koliko mleka je dala molznica v svojem življenju … na koncu bo končala v juhi.

L’intelligenza artificiale apre un’infinità di nuove prospettive, ma allo stesso tempo scatena timori sia legati alla perdita di posti di lavoro sia alla possibilità che un giorno possa diventare più intelligente dell’uomo. In realtà l’intelligenza artificiale può acquistare conoscenze e competenze linguistiche superiori alle nostre, ma non la coscienza o l’esperienza diretta e non è in grado di capire il senso di quello che ci comunica - commenta Riccardo Manzotti, autore con Simone Rossi del libro “Io & Ia. Mente, cervello e GPT ” (Rubbettino, 176 p., € 16,00).RECENSIONI“L’era dell’intelligenza artificiale” di Henry A. Kissinger, Daniel Huttenlocher, Eric Schmidt(Mondadori, 216 p., € 20,00)“Maniac” di Benjamín Labatut(Adelphi, 362 p., € 20,00)“Elon Musk” di Walter Isaacson(Mondadori, 780 p., € 27,00)IL CONFETTINO“La misteriosa prova del 9. Matematica in gioco” di Bruno Jannamorelli(Dedalo, 64 p., € 10,00)

Prebivalci naselja Struge v Zgornji Savinjski dolini, ki ga ogroža plaz, se naj dokončno preselijo, so jim popoldne na sestanku v Lučah zelo jasno povedali strokovnjaki. Območje je nevarno, zato bo 10 hiš uvrščenih na seznam objektov, ki jih bo treba nadomestiti, je pojasnil državni sekretar Boštjan Šefic. V oddaji tudi: - Premier Golob po sestanku koalcije: O rekonstrukciji vlade nismo govorili - Bruselj priporoča začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo - Pristojni še niso zabeležili podobnih zastrupitev s pijačo kot na Hrvaškem

Govorimo o nedavni aferi med predsednikom vlade in poslanko. Dogodki so pokazali, da je ta afera manj pomembna, kot smo sprva mislili. Pomembno je prepoznati pravega sovražnika in se osredotočiti na skupno dobro. Leta 2011 je bil panični lov na sovražnika izrazit. Ljudje so sledili rešitvam brez zavedanja stranskih učinkov. Lov na sovražnika se je intenziviral, vendar je zaloga rešitev izčrpana. Zdaj se moramo osredotočiti na iskanje novih in boljših rešitev. Sem zaskrbljen glede trenutnega političnega vodstva, ki se raje ukvarja z lovljenjem sovražnika kot reševanjem težav državljanov. Politike pozivam, naj se osredotočijo na skupno dobro. Skupaj lahko ustvarimo boljšo prihodnost z reševanjem resničnih težav državljanov in ustvarjanjem odprtega in enakega družbenega okolja.

Posle kratkotrajnog odsustva iz medija, predsednik Vučić ce vratio na male ekrane u velikom stilu i to sa novom korpom proizvoda. Pričali smo i o Danu zastave, srpskog jedinstva i slobode, te koje su to pesme i zašto izazvale skandal na dočeku sportista. Pogledajte kako je izgledala nedelja između fešn polisa i sendviča u zemlji koja je, izgleda, postala parizer.

Huda poplavna ujma naj bi po podatkih Karitasa prizadela več kot 4000 gospodinjstev, popolnoma uničenih naj bi bilo vsaj 121 hiš, hudo poškodovanih pa vsaj 2733 hiš. Analiziramo, ali je slovenska arhitekturna stroka res dovolj v stiku s celovitimi potrebami prostora. Pogovarjamo se z arhitektko in s profesorico na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Marušo Zorec, ki sodeluje pri vseh večjih prenovah stavb. Vremenske uničujoče posledice so jo močno prizadele, pravi in dodaja, da se tudi arhitekturna stroka sprašuje, kaj bi v preteklosti lahko naredili bolje, da bi bile posledice poplav manj uničujoče, in kako stavbe zaščiti v prihodnje.

Začenjamo na Brdu pri Kranju, kjer minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ekonomisti, predstavniki zdravstvenih zavodov in drugi strokovnjaki končujejo razpravo o dolgoročni vzdržnosti financiranja zdravstvenega sistema. Konferenca odpira dlje časa trajajočo razpravo, ki se bo do konca leta končala s konkretnimi predlogi vlade o financiranju zdravstva v prihodnje. Druge teme oddaje: - Med predlogi za krpanje finančne luknje povečanje doplačil iz žepa za zdravila in storitve - O ustavnih spremembah za hitrejše imenovanje vlade najprej četverica strokovnjakov - Občine pozdravljajo pripravljenost ministrstva pomagati pri vzdrževanju kulturne dediščine

Masa'da Aybike Boyacıoğlu ve Gürhan Çakıroğlu ikinci turda muhaliflerin moralini, Sinan Oğan ve Ümit Özdağ'ın kararının seçmenlerde etkisini konuşuyorlar.

V oddajo Obrazi sosednje ulice smo povabili aranžerko in scenografko Matejo Kapun. Njeno delo je ustvarjalno in zahteva veliko inovativnosti in izkušenj, Mateja pa poskrbi, da marsikatera izložba v Sloveniji izgleda estetsko dovršena.

Nje zog i vogel na solli nje audio te kiçes dhe ne smund ta refuzonim. Profeti ketu solli nje experiment shume interesant me 2 majmun per te sjelle temen e ketij podcasti. Na shkruani mendimin tuaj rreth eksperimentit. Gjithsesi tema e diskutimit ishte morali. Nese beson ne zot atehere moralin ta ka dhene babai yt shpirteror qe jeton ne qiell. Por nese ska zot a mendoni se kemi nje busull morali te bazuar ne mireqenien kolektive? Ti vetem degjo podcastin dhe abonohu ne Patreon sepse kemi nevoje per mbeshtetjen tende

Martin Marinč, ravnatelj osnovne šole Fara v bližnjem Kostelu, je pravi poznavalec teh krajev. Bil je med ustanovitelji občine Kostel, dobro pozna tegobe in lepote življenja tukaj ob Kolpi. Sloveniji pa je verjetno najbolj znan kot soustanovitelj in harmonikar pri Prifarskih muzikantih, ki letos praznujejo 35 letnico delovanja. V občinah Kostel in Osilnica v povprečju živi najstarejše prebivalstvo, nekaj čez 50 let so stari v povprečju. To v kraje ob Kolpi prinaša številne izzive, hkrati pa so zaradi lepote narave privlačni za obiskovalce in turiste.

Danes pa pričakovana, od obeh zvestih poslušalcev oddaje skoraj zahtevana analiza dogajanja na svetovnem nordijskem prvenstvu v Planici. Kot radi pribijejo ustavni pravniki, se o ustavi in športu piše s tresočo roko, kajti za resno analizo je šport in dogodki, ki so z njim povezani, prestreljen s preveč iracionalnim čustvovanjem; tako razumni v povezavi z njim težko naveže nekaj smiselnih stavkov. A ker je "poskusiti ni greh" tudi moto planiškega dogodka, se veselo zapodimo v analizo pod Poncami. Razočaranje je ogromno. Na vrhunskem in dobro organiziranem dogodku, ki odmeva v mednarodni športni javnosti, namreč ni gledalcev. Organizatorji so razočarani, ker nas ni in s tem kažemo slabo sliko ter klestimo zaslužek, mi smo razočarani, ker organizatorji za svoje razočaranje krivijo nas. Morali pa bi sebe. Podoba je, kot da ne gre za golo udeležbo pri nekem dogodku, temveč za izdajo. Kot bi Slovenci izdali svoje bistvo, kot bi se odpovedali krščanstvu, s tem, ko nas ni v ono ozko dolino. Najprej odsek za črnoglede … Prvenstvo je bilo rojeno pod nesrečno zvezdo. Ker smo dolga leta neuspešno poskušali s kandidaturo, je postalo prvenstvo na nek način simbol neuspeha. Hudiča; na enem od kongresov mednarodne smučarske zveze je eden prejšnjih predsednikov slovenske smučarske zveze potem, ko so zavrnili kandidaturo, celo grozil delegatom s fizičnim obračunom. Ko pa smo ga končno dobili, je prvenstvo prišlo s statusom skoraj izsiljenega dogodka, ki naj bi dokončno in za vse večne čase utrdil generično vez med zimskimi športi in Slovencem. Tako je težko pričakovani otrok Smučarske zveze, že od začetka zaprt v zlati kletki, postal nacionalni projekt najvišje kategorije. A žal je bil zgrajen na samih predpostavkah, da ne zapišemo stereotipih, kar pomeni, da bodo morali v prihodnje organizatorji športnih dogodkov v svoj štab nujno vključiti tudi družboslovje; pa tudi kakšen strokovnjak iz klinične psihologije bo prišel prav. Kakorkoli; stereotipi, na katerih so gradili prvenstvo, so bili naslednji: "Planica je duhovni center slovenstva, tekmovalci v smučarskih skokih so personificirani orli in Slovenija je bogata država!" Vsi ti stereotipi, kot je s stereotipi navada, nimajo nobene podlage v resničnosti. Gremo po vrsti; Planica konec marca je specifična zadeva. Slovenca zanima frčanje po zraku samo, če je daljše od dvestotih metrov, mimo športnih užitkov pa gre na finalu sezone in v tekmi v smučarskih poletih za mešanico med pogansko posvetitvijo pomladi, katoliškim romanjem in srečanjem anonimnih alkoholikov. Zanašati se, da je mogoče organizirati v enem letu dve Planici, je podobno utopično kot dvakrat, se pravi decembra in junija, praznovati slovensko državnost. Druga napačna predpostavka, na kateri so gradili organizatorji – ker gre za nacionalni projekt, smo to mi vsi – pa je teza o Slovencu, ki bo odštel štiriinšestdeset evrov za vstopnico. Organizatorji, ki so se po prvem tednu podelali v hlače, sicer ceno vstopnice krepko nižajo, a nekaj, kar je bilo visoko, je zdaj postalo nepregledno, tako da je šlamastika samo še večja. Kroži šala, s katero oglašujejo prvenstvo na Norveškem: "Pridite v Planico, cene so kot doma!" Ker ne gre le za vstopnino. Zaradi ukrajinske vojne in epidemije covida so slovenski gostilničarji nabavni ceni hrenovke in štručke dodali stoodstotno maržo, ker jim uspe eno vtakniti v drugo, Krajnskogorci pa že tako tradicionalno računajo zrak, razglede in duhovno tradicijo Kekčevih ukan. A kriviti organizatorje za visoke cene je samo ena plat medalje. Moramo globlje v materijo, če hočemo priti štiriinšestdesetim evrom do dna. O draginji v naši državi lahko razpredamo po cele dneve, lahko poslušamo kovače političnega kapitala, lahko citiramo makro in mikro ekonomiste, a šele ko smo se odrekli enemu slovenskih simbolov, ker je postal predrag, je napočil čas za streznitev. Civilizacija nam je prinesla prosti trg in konkurenco, ki teoretično oblikuje cene našega vsakdana. A le do določene mere; mimo trga nastopijo neekonomske kategorije, kot so pohlep, zvitorepost in preračunljivost. Vse našteto je že tradicionalno skoncentrirano v projektih, ki imajo oznako "nacionalni"! Pa naj gre za graditev železniške proge ali smučarske igre v Planici. Hočemo povedati, da fenomen, ki se je začel na ljubljanskem nepremičninskem trgu, končuje svojo žalostno pot na svetovnem prvenstvu v Planici. Fenomen, po katerem cene nimajo nobene povezave z resničnostjo – in kar je najbolj smešno … ideje, da je Slovenija bogata država, kjer državljani štiriinšestdeset evrov brezbrižno trosijo vse naokoli, pomagajo propagirati slovenske politične in gospodarske elite. Ne glede na kateri strani političnega spektra stojijo. Na eni strani imamo desničarske in nacionalistične elite, ki dedujejo in propagirajo lokavost slovenskega kmeta, na drugi strani pa tehnokratske elite, ki prisegajo na življenje nadzornih svétov, jadranskih marin in poslovnih kosil. Nekje vmes pa je še obrtniška logika čevapov, piva in tuljenja v noč. Zgodba o Planici je mit, ki je v mitomanskem narodu, kot smo Slovenci, na piedestalu. Začenši s tem, da velika večina danes najbolj zagrizenih planiških vernikov še nikoli ni slišala za Josa Gorca, resničnega očeta Planice; kot niso slišali za mnoge druge, danes brezimne ljubitelje športa in prostovoljne delavce, ki so se dolini skakalnic posvečali celotno preteklo stoletje. In prav v tem grmu tiči zajec. Planica se je rodila kot prostovoljni, zastonjkarski in ljubiteljski projekt! Unovčiti in jo tako narediti odvisno od denarja, je zanikanje njenega bistva.

V Egiptu se je začel osrednji del 27-te podnebne konference, dvodnevni politični vrh. Kot je ob tem dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, imajo pri blaženju podnebnih sprememb večjo odgovornost države, ki planet bolj onesnažujejo. Človeštvo se je po njegovih besedah znašlo pred odločitvijo: sodelovati ali propasti. Preostale novice: Bencin bo od jutri dražji za 5,2 centa na liter, dizel pa za 5,7 centa cenejši. NSi napovedala interpelacijo zoper kulturno ministrico Asto Vrečko, če bo združila muzeja novejše zgodovine in osamosvojitve. V Frankfurtu predčasno odstavili župana, ki pred tem ni odstopil kljub izglasovani razrešitvi v mestnem svetu.

Jeździć każdy może trochę lepiej lub trochę gorzej czyli pieśń o Jerzym Stuhrze

On ouvre la saison 6 avec un épisode plein de rythme, de paillettes et de balles bien frenchies, comme on les aime avec un épisode sur la Disco à la française.  En français, en anglais, en France ou ailleurs, la première french touch est résolument disco.  Et retrouvez des anciennes et nouvelles rubriques pour ponctuer ce formidable voyage à travers les époques. 

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži? "Počasi bo tudi njih treba nehati ščititi, češ da ne znajo in ne zmorejo in jasno povedati, da tega včasih nočejo", je na vprašanje, kako si razlagati, da ravnatelji v vsaj dveh primerih niso prijavili spolnega nadlegovanja na svoji šoli, povedala Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo. "Ker je to za njih naporno, ker se je treba izpostaviti in da obstajajo med nami ljudje, ki naj bi delali z ljudmi za njihovo dobro, a se niso pripravljeni osebno izpostaviti do te mere, da bi jim bilo rahlo neprijetno. Raje pustijo žrtve v položaju, v katerem trpijo spolno nasilje in zlorabo še naprej, kar je nesprejemljivo. V nevladnih organizacijah se s takimi zgodbami srečujemo zelo pogosto pravzaprav večkrat kot pa s primeri, ko sistem dobro zaščiti otroka ali odraslo žrtev." Katja Zabukovec Kerin Aktualna afera z izpovedmi o spolnem nasilju v kulturniških krogih je znova opomnila, da je spolno nasilje obsežno in se dogaja v vseh družbenih sferah in starostnih skupinah, žrtve in priče pa največkrat o tem molčijo. Kako prekiniti molk in ustaviti zelo visoko toleranco do spolnega nasilja v naši družbi, so minuli teden govorili v oddaji Studio ob 17h. Sogovorniki Tite Mayer so brez zadržkov opozarjali tako na odgovornost kot tudi na družbeni kontekst, v katerem so zelo raznolike oblike spolnega nasilja in predatorstva družbene sprejemljive, dopustne, celo pričakovane. Kako se temu upreti in kako lahko vsakdo k temu pripomore? Gostje: Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo;Neža Miklič iz Generalne policijske uprave;Iva Babič, gledališka igralka V oddaji Studio ob 17h sta sodelovala tudi Nika Kovač, predsednica Inštituta 8. marec, kjer že nekaj mesecev spodbujajo k delitvi pričevanj o spolnem nasilju v akciji "Nisem prijavila" in pa Janez Cerar, duhovnik, ki je sam doživel spolno zlorabo, o njej spregovoril in se, kljub močnemu uporu in sankcijam institucije, neumorno bori za vse žrtve spolnih zlorab v cerkvi. Njegovo zgodbo ste lahko slišali tako v oddaji Nedeljski gost kot tudi v dveh oddajah Vroči mikrofon z naslovom Krik žrtev.

Kakšna je vloga Združenih narodov v mednarodni skupnosti? So upravičene kritike o zastarelosti njenih struktur in nemoči organizacije, namenjene v prvi vrsti varovanju svetovnega miru in varnosti? Ukrajinska vojna je brez dvoma velik poraz svetovne diplomacije. O omejitvah in pomanjkljivostih, pa tudi o potencialih Združenih narodov in kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta gosti in voditelj Blaž Ermenc. Gostje: – dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik države, nekdanji politični svetovalec generalnega sekretarja OZN in nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – Roman Kirn, diplomat, nekdanji slovenski veleposlanik pri OZN, – dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja, – dr. Mateja Peter, predavateljica mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem.

Pred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo spregovorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj 100 letih od uvedbe 8 urnega delovnika, čas za spremembe na področju delovnega časa? o tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: - Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica z direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, - Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama. Osemurni delovnik je po skoraj 100 letih bolj ali manj preživet konceptPred nami so prvomajski prazniki, ko bodo zagoreli kresovi in ko bomo govorili o delavskih pravicah. V zadnjih letih velik poudarek dajemo varnosti in zdravju pri delu ter usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. To je mogoče izboljšati s skrajšanim delovnikom. Je po skoraj stotih letih od uvedbe osemurnega delovnika čas za spremembe na področju delovnega časa? O tem voditeljica Urška Valjavec in sogovorniki. Gostje: – Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, – Matej Feguš, predstavnik delodajalcev, direktor podjetja Donar, – Jakob Počivavšek, predstavnik sindikatov, predsednik Pergama.

Come possiamo essere vicini agli amici quando non condividiamo le loro scelte? E come si gestisce il loro successo quando vorremmo che fosse il nostro? Ne parliamo con Ilaria Gaspari, filosofa e autrice di diversi libri tra cui Lezioni di felicità. Esercizi filosofici per il buon uso della vita (Einaudi, 2019) e Vita segreta delle emozioni (Einaudi 2021)

Več kot 300 tisoč evrov plačamo samo za zdravje in zdravstvo v delovno aktivni dobi. Mesečno v povprečju 250 evrov za obvezno zdravstveno zavarovanje ter dodatnega stotaka iz žepa za dopolnilno zavarovanje ter ostale zdravstvene storitve, ki jih opravimo pri zasebnikih. Višja je naša plača, več vplačamo v javno zdravstveno blagajno in bolj pogosto iščemo pomoč pri zasebnikih. Da je javno zdravstvo v težavah, vemo že desetletja. Zakaj ga ne saniramo? Koronavirus je razgalil krhkost javnega zdravstva. Obeta se inflacija cen zdravstvenih storitev. Čakalne vrste se bodo samo še podaljševale. Kaj nas čaka po kovidu? Bomo morali tako kot za pokojnino, varčevati tudi za zdravje? Pogovarjali smo se z dr. Bojanom Popovičem, zdravnikom, pravnikom ter poznavalcem slovenskega zdravstva in njegovih težav. »Situacija, s katero se zdaj soočamo, je bila napovedana. To ni nekaj, kar preseneča. Zgodilo pa se je v najbolj brutalni obliki. Že leta 2014, ko smo pripravljali osnutke predlogov zdravstvene reforme, smo na to opozarjali. Takrat smo sicer mislili, da bodo problem finance, ampak zdaj se je izkazalo, da je ta epidemija,« pravi dermatovenerologom dr. Bojan Popovič, ki je tudi pravnik in pravni svetovalec na Fidesu ter odličen poznavalec slovenskega zdravstva. Kaj boste slišali v tokratni epizodi: - Težave v zdravstvu obstajajo že desetletja. Zakaj jih ne saniramo? - Zapiranje oddelkov in prelaganje posegov v prihodnost* - Nam grozi inflacija cen zdravstvenih storitev? - Koliko plačamo za zdravje in zdravstvo v delovno aktivni dobi?** - Koliko dejansko plačamo za storitve v javnem zdravstvu? Povezava do dostopa d naših podatkov ZZZS https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/e_storitve_zzzs - So storitve v javnem sektorju podcenjene in zakaj je pregled pri zasebniku 2 ali 3-krat dražji? - Zakaj preventiva lahko podaljšuje vrste in draži storitve? - Obiskovanje zdravnikov kar tako in Googlove diagnoze - Starejši smo več zdravstvenih storitev uporabljamo*** - Zdravje in koriščenje zdravstvenih storitev, pogojeno tudi z višino dohodka - Povečevanje neenakosti - Čakalne vrste – rekorderji pri določenih posegih med državami OECD. - Kam bodo šli izdatki za zdravstvo v prihodnosti, če vemo, da se Slovenija stara? - Smiselnost dragega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zakaj ga vlade želijo ukiniti **** - Poplava komercialnih zdravstvenih zavarovanj, a manjka kakovost - Alternativna medicina in stroški v višini avtomobila srednje cenovnega razreda - Pokojnina in zdravje – ponzi shema? Vse manj je vplačnikov - Kako varčevati za zdravje? Je rešitev podobna pokojninskemu zavarovanju? - Prihodnost zdravstva – kje so priložnosti za vlagatelje Podrobnejše informacije in podatke o izračunih in cenah storitev dobite na https://biznispace.com/sl/money-how/jama-brez-dna-bomo-morali-tako-kot-za-pokojnino-varcevati-tudi-za-zdravje-1707334 Piši mi na marja@biznispace.com IG: @marjamilic in @money_how_podcast YT: marjamilic Prijava na delavnico o investiranju: https://biznispace.com/webcast