Podcasts about rusiji

-Napoved gospodarske rasti je Banka Slovenije za letos spet znižala, kje so razlogi?-Resnica še ni odločila o sklenitvi partnerstva za uspešno Slovenijo.-Pogovor z novim predsednikom Združenja novinarjev in publicistov Luko Svetino.-Vodenje Gospodarske zbornice Slovenije ostaja v rokah Vesne Nahtigal.-Kaj pravijo voditelji G7 glede sankcij proti Rusiji?-Vreme- prihodnji dnevi vse bolj vroči, jutri proti večeru možna kakšna ploha.

Dvanajstega junija v Rusiji praznujejo svojo neodvisnost. Sploh v velikih mestih skušajo s praznovanji vzbuditi vtis navidezne normalnosti v času, ko ukrajinski brezpilotniki na videz brez pretiranih težav dosegajo cilje vse globlje na ruskem ozemlju. 1570 dni od začetka ruske invazije miru še ni na obzorju, lepo zveneče besede o pripravljenosti na mirovna pogajanja pa so le del stalnega arzenala uradnih izjav za javnost in bolj kot ne služijo zvračanju krivde na drugo stran. Je pa Rusija uspešnejša na področju športne diplomacije, leto 2026 pa omenjajo kot leto ohladitve dozdajšnjih športnih sankcij.

Saša Grujić — čovek koji je čak 20 godina gradio karijeru u ruskoj košarci i radio u velikim klubovima kao što su CSKA Moscow, Dynamo Moscow i Lokomotiv Rostov, novi je gost Jao Mile podcast-a. U ovoj epizodi pričamo o tome kako mu je upravo Zlatiborski kamp otvorio vrata Moskve i omogućio da izgradi neverovatnu međunarodnu karijeru.Prijave na ASG kamp https://asgbasketball.comZa više informacija DIGITALHALO na linkovima ispod https:// www.digitalhalo.cc https://www.instagram.com/digitalhalo.cc/00:00:00 Uvod00:03:50 Sve je krenulo iz Vlasotinca00:07:00 Profesor Nikolić00:18:00 Fakultet i kosarka00:28:10 Prelazak u Rusiju00:35:00 Praviti kamp00:45:00 Povratak00:53:40 NBA - dolazak01:00:00 F401:15:20 Posao pomoćnog trenera01:20:50 Košarkaški kampovi01:34:30 Logistika01:41:30 Rad sa decom01:49:00 SWISH APP saradnja01:54:30 Kakvo je stanje košarke u Rusiji?02:03:00 Šta ti je košarka donela u životu?02:11:40 Savet sa mlade02:24:00 petorka koju si treniraoPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Saša GrujićDatum:  20. Maj  2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast  #sasagrujic #asgkamp #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Gostili smo Pavla Fedorovskega, Rusa, ki je Slovenijo prvič obiskal pred skoraj petnajstimi leti, pozneje pa se preselil v Ljubljano. Je človek več profesij, poklicev in zanimanj – dramski igralec, novinar, računalniških programer, ustanovitelj platforme za podkaste, gostinec, pa tudi nasprotnik vojn, ki je to izrazil kot eden od pobudnikov protesta proti vojni v Ukrajini. V oddaji je spregovoril o razmerah v Rusiji in tem kako se je navadil na življenje v Sloveniji.

Koalicijske partnerice so v zadnjih dneh za zaprtimi vrati usklajevale kadrovski razrez nove vlade. Ta je, kot kaže, zdaj v sklepni fazi. Demokrati so za svoje ministrske kandidate že potrdili Anžeta Logarja, Tadeja Ostrca in Mihaela Zupančiča. Drugi poudarki oddaje: - V pogajanjih med ZDA in Iranom naj bi se vendarle zgodil preboj, podrobnosti še niso znane. - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas: Unija s pripravo novih sankcij proti Rusiji stopnjuje pritisk. - Kriminalisti v 42-ih hišnih preiskavah iščejo dokaze za sum več kot 20 primerov korupcije.

Se bo o vojaških napadih vse bolj samostojno odločala umetna inteligenca? In kako nove zmogljivosti te tehnologije spreminjajo tako vojskovanje kot zagotavljanje miru.V začetku letošnjega leta je spor med podjetjem Anthropic, enim izmed vodilnih ameriških podjetij na področju umetne inteligence, in ameriškim obrambnim oziroma zdaj vojnim ministrom Petom Hegsethom zelo nazorno osvetlil razsežnosti uporabe umetne inteligence za vojne namene ter smeri, v katere se danes usmerja njen razvoj in integracijo. Vztrajanje podjetja Anthropic pri varovalkah, da se njihov model umetne inteligence Claude, ki trenutno velja za najzmogljivejšega na trgu, ne sme uporabiti za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, se je namreč izkazalo za nepremostljivo oviro. V tolikšni meri celo, da je Pentagon Anthropic označil za tveganje za dobavne verige, kar je oznaka, ki je bila do zdaj rezervirana za tuja podjetja s tesnimi vezmi z ZDA sovražnimi državami. Še včeraj edini izbrani ponudnik velikih jezikovnih modelov za ameriško administracijo je tako čez noč dobil popolno prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za presenetljiv precedens, iz katerega pa lahko jasno razberemo, da je pri razmišljanju o mejah uporabe umetne inteligence v vojni kot tudi pri nadzoru ljudi širše prišlo do pomembnega obrata. Med drugim je postalo očitno, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti. Seveda intenzivnejša integracija umetne inteligence za potrebe ameriške vojske poteka že vrsto let. V okviru projekta Maven je na tem področju s Pentagonom sprva – od leta 2017 – sodelovalo podjetje Google, od 2020 pa je vodilni ponudnik tovrstnih storitev podjetje Palantir. Vmes se je zgodila revolucija generativne umetne inteligence, ki je izrazito poenostavila uporabo te tehnologije in odprla vrata za njeno široko integracijo v najrazličnejših smereh, tudi seveda za razne vojaške aplikacije. Ta pospešek se danes nazorno kaže marsikje po svetu, poleg ZDA izrazito tudi na Kitajskem, v Rusiji, Ukrajini, Izraelu in tako naprej. A s široko dostopnostjo zmogljivih modelov umetne inteligence se poleg vojaško tradicionalno močnih držav zdaj povsem nove možnosti za napredne oblike napadov odpirajo tudi manjšim igralcem z najrazličnejšimi ambicijami in nameni, kar utegne v pomembni meri premešati karte moči in razmerij v že tako vse manj stabilnem svetu. Kaj pomeni nova doba umetne inteligence skozi optiko vojaške tehnologije, načrtovanja napadov in zagotavljanja miru, bo v središču današnje Intelekte. Gostje v studiu so obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.Foto: Pixabay/Vilkasss

Nadaljuje se oboroževanje na obeh straneh. Ukrajina je v minulem tednu z Litvo podpisala sporazum o skupni proizvodnji dronov, Kijev je obiskal nemški obrambni minister Pistorius in napovedal razširitev sodelovanja, tudi s pomočjo umetne inteligence, v Rusiji pa spet rožljajo z novim medcelinskim orožjem. Kaj pomeni pospešeno oboroževanje in napenjanje mišic? Ta teden naj bi ruski predsednik Putin, zoper katerega je Mednarodno kazensko sodišče izdalo zaporni nalog, obiskal Kitajsko. Kaj si v Rusiji obetajo od tega obiska, glede na to, da je le nekaj dni prej bil v Pekingu tudi ameriški predsednik Trump?

Kako preuzeti kontrolu nad sopstvenim životom onda kada ti on nametne najtežu ulogu? U 369. epizodi podkasta Pojačalo, Ivan je ugostio istaknutu glumicu Milenu Radulović. Kroz jedan vrlo otvoren, emotivan i inspirativan razgovor, Milena nas vodi kroz svoje odrastanje, prve susrete sa umetnošću i neočekivane prepreke koje su je oblikovale kao osobu. Razgovarali smo o njenom glumačkom putu, od beogradskih pozorišta, preko velikih internacionalnih projekata u Rusiji, pa sve do uloga u Španiji. Milena nam je u razgovoru otkrila nevidljivu stranu glumačkog poziva koja zahteva ogromna fizička i psihička odricanja. Pored umetnosti, epizoda se dotiče i Milenine lične borbe za identitet nakon preživljene traume, njene snage da preuzme kontrolu nad sopstvenim životnim narativom i važnosti postavljanja svakodnevne sreće kao apsolutnog prioriteta. Teme u epizodi: - Smilies pitanje: Šta je htela da bude kad poraste? - Škola, telo i prvi kompleksi - Vannastavne aktivnosti - Posvećenost kao način života - Gimnazija i priprema za sudbinu - Talenat, nesigurnost i glumačka industrija - Kako je gluma ušla u život - Trauma i borba za identitet - Aktivizam kao uloga veća od svake uloge - Pravosuđe i pokazna vežba - Početak karijere - Od Moskve do Madrida - Projekti koji su obeležili karijeru - Fizička cena glume - Opera, telenovele i san o pevanju Realizaciju ove epizode podržali su naši prijatelji i sponzori: - Epson Srbija - https://www.epson.rs - Orion telekom - https://oriontelekom.rs - Smilies - https://smilies.rs Hvala na poverenju i podršci! Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4tGvIDc Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

Nogometaši Kopra so se tudi letos uvrstili v evropsko tekmovanje. Veliko zaslug za dobre predstave in drugo mesto na lestvici državnega prvenstva ima trener Zoran Zeljković. Igralcem je našel prave igralne položaje na igrišču, igra ekipe je atraktivna in učinkovita. Ljubljančan, ki je pred leti že deloval v Kopru, si je v največjem mestu slovenski Istre ustvaril dom. V trenerski karieri je deloval tudi v Latviji in Rusiji, pred seboj pa ima še visoke cilje.

Summit triju mora u Dubrovniku u znaku energetike i najave velikih investicija u Hrvatsku. Predsjednik Milanović protiv hrvatskog sudjelovanja u NATO-ovoj operaciji jačanja granice Europske unije prema Rusiji. Što se susjedstva tiče, kaže da Hrvatska tu nema neprijatelja, a da su oni koji govore o Hrvatskoj kao prijetnji – neozbiljni. Nastavljaju se anonimne dojave o postavljenim bombama po školama u Hrvatskoj. To je hibridni rat, tvrdi ministar obrane. Obilježena 165. godišnjica osnutka Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti.

Pravljica o čudežni brezi nas popelje v svet starca in starke, ki sta iz globoke revščine, ko nista imela niti trsk za podkurit, s pomočjo magije prišla do vsega – od polnih kašč doskrinj zlata. Toda ni se dobro končalo. Prisluhni udmurtski pripovedki Lepotica breza. In kdo so Udmurti? To je etnična skupina iz Udmurtske republike v Rusiji. Ime pomeni ljudstvo travnikov.Vir: Pastirica drobtinica, izbor ljudskih pravljic, izbrala Kristina Brenkova, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965, bere Nataša Holy

Državni zbor je potrdil SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi, ki med drugim zmanjšujejo število ministrstev z zdajšnjih 19 na 14. Kot pravijo predlagatelji, bo to povečalo učinkovitost katere koli prihodnje vlade. Odhajajoča koalicija pa je kritična do združevanja resorjev, med drugim gospodarstva in dela. Novi vladi se ob podpori parlamenta odpirajo vrata. Prvak SDS Janez Janša napoveduje, da bo v ospredju program, šele nato delitev resorjev. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob novi energetski krizi za zmanjšanje odvisnosti Evrope od fosilnih goriv. - Ukrajina napada naftne objekte v Rusiji, ta napreduje na frontni črti. - Pogačar po sprintu najhitrejši v prvi etapi kolesarske dirke po Romandiji.

Čarovnik iz Kremlja je politični triler, ki nas poda v svet Vadima Baranova, vsestranskega svetovalca Vladimirja Putina, glavnega junaka knjižne uspešnice Kremeljski mag italijanskega pisatelja Giuliana da Empolija. Gre za zgodbo o načinih politične manipulacije in povzpetništva v postsovjetski Rusiji, ki se je po Stalinovi smrti znašla na križišču dveh različnih političnih struj – kreniti v smeri ameriškega tipa demokracije ali po poti “klasičnega” ruskega avtoritarizma, ki ga je zasejal Stalin s svojo diktatorsko držo. Režiser filma in soscenarist Olivier Assayas, ki je skupaj s pisateljem Empolijem in filmskim režiserjem Emanuellom Carrèrejem začrtal scenaristično predlogo, nam že na začetku filma namreč nakaže, da tretje poti za postsovjetsko Rusijo enostavno ni. Avtogol pri izbiri novega predsednika naj bi si pravzaprav zabili ruski oligarhi v svoji naivni veri, da bo mladi uslužbenec obveščevalne službe precej bolj očetovski lik od dementnega Jelcina in “materinskega” Gorbačova, zagretega zagovornika prepovedi alkohola. Tovrstni oligarhi, ki močno spominjajo tudi na slovenske direktorske povzpetnike, ki so vznikali po slovenski osamosvojitvi kot gobe po dežju in sistematično uničevali eno tovarno za drugo, so čez noč zaslužili ogromne vsote denarja, si gradili vile na francoski obali in se ob vsaki priložnosti mešali v politiko. Tako ne preseneča, da je Putin s pomočjo Baranova z njimi obračunal na edini način, ki ga je pravzaprav poznal in za katerega je trdil, da ga državljani Rusije od Stalina naprej pričakujejo. Film gradi na nasprotju med ameriškim neoliberalnim kapitalizmom, ki ga žene gonja po denarju in ruskim suverenizmom, ki naj bi temeljil na geopolitični (pre)potentnosti in nietzchejanski volji po moči. Vendar pa pravi “nadčlovek” v filmu ni Putin, ki po nastopu predsedniškega mesta stopi v bran teritorialni obnovi nekdanje Sovjetske zveze, temveč njegov svetovalec. Ta se iz gledališkega režiserja in producenta resničnostnih oddaj prelevi v soustvarjalca ruske notranje in zunanje politike. Igra ga Paul Dano, ameriški igralec in režiser neodvisnih filmov in hollywoodskih uspešnic, ki s primesmi stoicizma in zenovske miline pokaže na protagonistovo sposobnost mediatorstva v še tako zahtevnih situacijah. V vlogi Vladimirja Putina nastopa Jude Law, ki se mu tokrat uspe povsem znebiti pretencioznih grimas, ki smo jih vajeni iz njegovih hollywoodskih filmov, tako da nam lik Putina že na začetku postane precej simpatičen prav zaradi njegove prizemljenosti, nesprenevedanja in odločnosti. Edino, kar zmoti že na začetku filma, je angleško-ameriška govorica, ki jo brezhibno govorijo praktično vsi “ruski” protagonisti. Glede tega v filmu še najbolje izpade ruski oz. latvijski igralec Andrei Zayats, edini igralec s slovanskimi potezami obraza in avtohtonim ruskim naglasom. Čeprav je Čarovnik iz Kremlja narejen v hollywoodski maniri s številnimi stranskimi igralci, ki na hitro vstopajo in izstopajo iz kadra, nam ostanejo v spominu določeni prizori – kot je npr. dialog med Baranovim in ruskim šahovskim mojstrom Kasparovom, ki mu v enem trenutku navrže, da je razlika med pravo in Putinovo demokracijo podobna razliki med navadnim in električnim stolom. Omenimo še pogovor med Baranovim in ameriškim novinarjem, ki mu v intervjuju želi povzročiti slabo vest s sklicevanjem na zrežirane teroristične napade v Moskvi in Kijevu, ki naj bi jih dirigiral Putin ob podpori svojega zvestega svetovalca. Film Čarovnik iz Kremlja se ne more pohvaliti z izvrstnim poznavanjem geopolitičnih razmer, saj jih vseeno motri z vzvišene pozicije ameriško-evropske naveze, ki pridiga o vrednotah demokracije, v istem trenutku, ko se pod njimi – ob zakrivanju oči pred ameriško-izraelskimi zločini na Bližnjem Vzhodu – na vseh nivojih do temeljev sesuva. Verjetno pa je njegova največja prednost v tem, da ga bodo gledalci iz Vzhodne in Zahodne Evrope ter Združenih držav Amerike gledali vsak na svoj način – skozi prizmo zgodovinskih in aktualnih političnih razmer v svoji državi. Recenzijo je napisala Miša Gams, bere Ajda Sokler.

Če so lahko na februarskih zimskih olimpijskih igrah ruski športniki nastopali le pod nevtralno zastavo, je bilo tokrat na paraolimpijskih igrah drugače in se jih je lahko Rusija udeležila tudi uradno. Kako so to sprejeli v Rusiji oziroma kakšni so bili odzivi v Rusiji? Rusija se naj bi letos udeležila tudi beneškega umetnostnega bienala, kar je sprožilo burne odzive in proteste številnih držav in umetnikov. Kaj najnovejši vojni konflikt na Bližnjem vzhodu pomeni za odnose Rusije z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? V minulem tednu sta prvič po štirih mesecih govorila tudi ruski in ameriški predsednik. Ali bi tema pogovora lahko bila tudi omilitev sankcij zoper ruski energetski steber? Marca je v Rusiji začel veljati zakon o zaščiti ruskega jezika, kaj to pravzaprav pomeni v praksi?

Ob četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino so v Kijevu ocenili, da Rusija ni dosegla svojih ciljev, izrazili pa so potrebo po vključitvi Evrope v mirovna pogajanja. Kijev so ob obletnici obiskale zavezniške delegacije, v Rusiji pa uradnih obeležb obletnice ni bilo.

Na severovzhodu države še vedno odpravljajo posledice petkovega snegoloma, pristojni ob tem pozivajo prebivalce, naj se ne odpravljajo v parke in gozdove. Ob težavah z zagotavljanjem pitne vode in daljinskega ogrevanja na območju Maribora lahko opazujemo prelaganje odgovornosti. Mariborski vodovod in Energetika za težave z zagotavljanjem eketrične energije krivita Elektro, tam zavračajo očitke. Ostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri EU začeli razpravo o 20. svežnju sankcij proti Rusiji. - V Mehiki se vrstijo pohodi maščevanja po včerajšnjem uboju vodje mamilarskega kartela. - Vložene prve kazenske ovadbe v aferi Dars.

Na predvečer četrte obletnice začetka vojne v Ukrajini evropske države niso uspele skleniti soglasja o 20-em svežnju sankcij proti Rusiji. Zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da so Kijevu vnovič zagotovili vso podporo, pozvala je k začetku pogovorov Unije z Rusijo. Druge teme: - Zakoni vojne so v konfliktih po svetu brutalno kršeni, opozarja visoki komisar Združenih narodov Volker Türk. - Brezstično plačevanje avtobusnih vozovnic pri nas prvič uvedeno na medkrajevni liniji. - Elektro Maribor po snegolomu zavrača očitke o slabi vzdrževanosti omrežja.

Minevajo štiri leta od začetka vojne v Ukrajini, ki ji ni videti konca kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem in sankcijam. Evropski zunanji ministri skušajo v Bruslju doseči dogovor o novem svežnju sankcij proti Rusiji in 90-milijardnem posojilu Kijevu. A Madžarska je napovedala, da bo blokirala dogovor zaradi spora z Ukrajino, povezanega s tranzitom nafte. Slovaška pa je zagrozila, da bo, če ji Kijev danes ne bo spet začel dobavljati nafte, ustavila nujno dobavo elektrike v Ukrajino. Drugi poudarki: - Na zasedanju sveta OZN za človekove pravice opozorila o njihovi ogroženosti. - Na Mariborskem še velja poziv prebivalcem, naj se ne zadržujejo v parkih in gozdovih. - Na počitnicah še šolarji z vzhoda države, na voljo številne brezplačne dejavnosti.

Jakšić i Milinčić „prevrću“ teme od pitanja da li Tramp i Putin pregovaraju preko glave Evrope, analize ruskog „rata iscrpljivanja“ i otpornosti njihove ekonomije, pa sve do uloge crkve i spornog mita o vekovnom prijateljstvu Srbije i Rusije. Razgovor kulminira pitanjem da li je za Moskvu Kosovo samo karta za razmenu sa Vašingtonom ili, kako Milinčić veruje, nepremostiv princip koji se ne prodaje...

V teh dneh je naša pozornost usmerjena zlasti v zimske olimpijske igre Milano Cortina, še ene, na katerih je Mednarodni olimpijski komite ruskim športnikom nastope dovolil le pod nevtralno zastavo. Kako igre spremljajo v Rusiji in kako je prepoved sploh vplivala na ruske športnike? Z moskovsko dopisnico Heleno Ponudič tudi o boju ruske dume proti zahodnim sankcijah na drugih področjih ter poteku vojne in pogajanj o njenem končanju le nekaj dni pred četrto obletnico začetka ruskih napadov na Ukrajino.

Večer bo zaznamovan z odprtjem 25-ih zimskih olimpijskih iger. Ogenj bodo hkrati prižgali v obeh gostiteljicah - Cortini d'Ampezzo in Milanu, kjer se bo odvilo osrednje dogajanje. Mimohodi športnikov pa bodo potekali še na dveh drugih olimpijskih prizoriščih - v Livignu in Predazzu. Tam bo zaplapolala tudi slovenska zastava. Druge teme: - Iran oživljena jedrska pogajanja z Združenimi državami označil za pozitivna. - Evropska komisija predlaga širitev sankcij proti Rusiji na področjih energetike in finančnih storitev. - V ljubljanski operi premiera Wagnerjevega dela Tristan in Izolda.

Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še IndijaIndija je od leta 2023 država z največ prebivalci na svetu. Ponaša se s petim največjim gospodarstvom, ki, zahvaljujoč predvsem razmahu storitvenih, farmacevtskih in visokotehnoloških industrij, zdaj že lep čas raste s skoraj 7-odstotno letno stopnjo. Obenem se zdi vlada v New Delhiju diplomatsko sila spretna, saj uspešno zasleduje lastno, avtonomno zunanjo politiko. Čeprav je članica Šanghajske skupine za sodelovanje in BRICS-a, dveh mednarodnih organizacij, v katerih ima najbrž največjo težo beseda Kitajske, z Združenimi državami vendarle uspešno sodeluje v kontekstu t. i. Quada, štirilateralne varnostne povezave, ki vključuje še Japonsko in Avstralijo. Prav pred nedavnim je, kot vemo, podpisala tudi prostotrgovinski sporazum z EU, od Rusije pa navkljub negodovanju Bruslja in Washingtona še naprej kupuje poceni energente in vojaške tehnologije. In ko smo že pri orožju: po ocenah strokovnjakov Indija premore slabih 200 jedrskih konic. Ali vse to pomeni, da jo že moramo postaviti ob bok Združenim državam Amerike, Ljudski republiki Kitajski in Ruski federaciji? Ali pa Indija vendarle še ni čisto prava velesila 21. stoletja? In če ni – kaj pravzaprav ovira njen vstop v klub najmočnejših? – Odgovore smo iskali v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili nekdanjo veleposlanico Republike Slovenije v Indiji, Darjo Bavdaž Kuret, pa ekonomista Saša Šmigića, strokovnjaka za kitajske in indijske trge pri družbi Generali Investments, ter našega radijskega kolega, poznavalca mednarodnih odnosov, dr. Tomaža Gerdena. Foto: Skorge / Pixabay

Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike, ki skupaj posedujeta 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu - omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Kljub temu, da sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev, povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše.

Če pri nas govorimo o prazničnem decembru, v Rusiji ekvivalent predstavlja praznični januar. Na praznik krsta (19.1.) je v zadnjih letih v Rusiji zelo priljubljeno kopanje v ledeno mrzli vodi. Rusija ima največ snega v zadnjih 148 letih. Ob tem impresivnem podatku, se sprašujemo, kako se z obilico snega spopadajo v Moskvi? Med prazniki je bilo tudi nekakšno zatišje glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Kakšna so zadnja sporočila iz Kremlja?

Vlada je potrdila predlog, s katerim želi omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Potrdila je tudi kandidate za veleposlanike, čeprav nekaterim nasprotuje predsednica države Nataša Pirc Musar. Premier Robert Golob je zatrdil, da so vsi prestali zahtevana preverjanja, ne verjame pa, da ima predsednica pooblastila, da bi vladi diktirala, o čem lahko odloča. Druge teme: - Predsednik vlade je danes tudi zavrnil poziv k preklicu javnega naročila za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco. Nevladniki opozarjajo na spodkopavanje digitalne suverenosti države. Navedbe, da bi morali vztrajati pri slovenskem modelu, pa je strokovni sodelavec pri pripravi razpisa Marko Grobelnik, zavrnil z besedami, da bi to bil razpis za najboljšo leseno žlico. - Proti korupciji se je treba bojevati skupaj s komisijo za njeno preprečevanje in ne proti temu organu, je predsednik komisije Robert Šumi poudaril ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji. K temu moramo po njegovih besedah prispevati vsi, saj stane vse nas. - Kijev naj bi danes Washingtonu predstavil posodobljen osnutek mirovnega načrta, ki ga je pripravljal skupaj z Evropejci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po krajši turneji na stari celini poudaril, da za predajo ozemlja Rusiji ni pooblaščen ne po ustavi ne po mednarodnem pravu.

Počinje obustava rada rafinerije NIS-a u Pančevu. Specijalni izaslanik SAD Steve Witkoff stigao u Kremlj na razgovore o američkom prijedlogu mirovnog sporazuma. Poslušajte priču o surovom mučenju koje su ukrajinski zatvorenici pretrpjeli u ruskom zatvoru, za koje krive ljekara "Doktora Zlo".

Tik pred odločanjem slovenskega regulatorja o tem, ali lahko hrvaška državna agencija Fina prevzame Ljubljansko borzo, se je oglasila vlada. Kot pravi njen podpredsednik Matej Arčon, so proti prevzemu, borzo pa so opredelili kot kritično infrastrukturo. Kaj bo na seji naredila agencija, še ni jasno. Drugi poudarki oddaje: - Ministrski zbor je potrdil tudi predlog novele zakona o RTV: ta natančneje opredeljuje državno financiranje manjšinskih programov ter uvaja sofinanciranje glasbene produkcije nacionalne medijske hiše. - Ob menjavi na čelu družbe Gen energija - vodenje prevzema Nada Drobne Popovič. V Posavju svarijo pred poseganjem v načrte Jedrske elektrarne Krško. - Ameriški diplomati v Kijevu predstavljajo mirovni načrt za Ukrajino; po nekaterih virih naj bi predvideval priključitev več ozemelj Rusiji. V Bruslju opozarjajo, da se morajo s pogoji miru strinjati Ukrajinci in Evropejci.

Ksenia Ašrafulina ni tipična Lizbončanka. Pred štirinajstimi leti se je v portugalsko prestolnico preselila iz Rusije, kjer je končala diplomatsko akademijo. Samoironično se predstavlja kot samozaposlena diplomatka. Zaradi težke družinske zgodbe – njenega očeta so ubili – je izgubila upanje v svojo domovino. Nosi majico z obrisom avtomobila, v katerega izpušni cevi je zataknjen nagelj – simbol portugalske revolucije, ki je leta 1974 strmoglavila avtoritarni režim. Z majico Ksenia izraža svoja dva glavna boja: za demokratične spremembe v Rusiji in za bolj zeleno, mobilnostno ter kolesarjem prijazno Lizbono.

Evropska komesarka Marta Kos najavila početak izrade ugovora o pristupanju EU i Crne Gore. U Srbiji reforme usporene; Skupština raspravlja o zakonu za gradnju na mjestu Generalštaba. Tužilaštvo optužilo Vučića za zloupotrebu ovlašćenja. Ukrajina napala petrohemijski pogon duboko u Rusiji.

Ana Sneeringer je priznana sodobna umetnica, ki je svoj likovni talent odkrila skoraj po naključju. Živela je v Sloveniji, Jordaniji, Franciji, Rusiji, Dominikanski republiki, na Nizozemskem, in v Indiji, z družino pa se je zdaj ustalila v Alabami v ZDA. Povsod se je vključevala v organizacije, ki so povezovale ženske, tudi zato imajo njene ženske figure na licu naslikan krog, ki simbolizira skupnost, povezanost. Pripoveduje o umetniški sceni v domačem mestu Montgomery, o življenju v zvezni državi, kjer je splav prepovedan, pa tudi o šolskem sistemu in strahu, da bi v šoli prišlo do strelskega napada.

Evropski voditelji bodo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Bruslju pozdravili z 19. svežnjem ukrepov proti Rusiji. Nove sankcije proti Moskvi je sinoči uvedel tudi Washington, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izrazil prepričanje, da bodo učinkovite. Sankcije so obsežne in usmerejene proti nafti, proti največjima ruskima podjetjema v panogi, ki sta med največjimi na svetu, je poudaril Trump. Drugi poudarki: - Vlada naj bi z interventnim zakonom omogočila samodejno vključitev več kot 20 tisoč stanovalcev domov za starejše v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Zakon za priključitev okupiranega Zahodnega brega Izraelu, ki mu premier Netanjahu sicer nasprotuje, prestal prvo glasovanje v izraelskem parlamentu. - Odbojkarji ACH-ja so kvalifikacije za ligo prvakov začeli z zmago; na Nizozemskem so proti domačemu Orionu izgubili le en niz.

Tik pred jutrišnjo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca je vlada sprejela interventni zakon o avtomatski prevedbi stanovalcev domov za starejše v sistem dolgotrajne oskrbe. Tudi če soglasja za prevedbo niso podpisali. V oddaji tudi o tem: Avstrijsko poročilo ugotavlja, da je bila racija pri Peršmanu delno nezakonita in nesorazmerna; zunanja ministrica Fajon upa, da takšnih incidentov ne bo več Evropska unija poenotena glede novih sankcij proti Rusiji, zatika pa se glede izkoriščanja zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini Zaradi spletnih prevar pri nas letos za 28 milijonov evrov škode; ob prelitju prevar v resnični svet so posledice lahko tudi fizično brutalne

Voditelji članic Sveta za sodelovanje arabskih držav Perzijskega zaliva bodo danes in jutri v Dohi razpravljali o odzivu na izraelski napad v Katarju. V ospredju razprave naj bi bilo povečevanje sodelovanja med državami za zaznavanje groženj in nakup dodatnih obrambnih sistemov. V Svetu namreč ocenjujejo, da so v ameriških oporiščih na območju zaznali prihajajoč napad, a kljub zavezništvu z zalivskimi državami niso ukrepali. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina napadla eno največjih rafinerij v Rusiji. - 110 tisoč ljudi na protestu proti migracijam v Londonu. - V Murski Soboti bodo ustoličili novega škofa.

Lakota v Gazi je zdaj tudi uradno potrjena. Združeni narodi so razmere označili za najhujšo stopnjo prehranske krize, humanitarne agencije pa svarijo, da strada več kot pol milijona ljudi. Ob tem so se znova zvrstili številni pozivi k takojšnji prekinitvi ognja in dostavi humanitarne pomoči. Kot je poudarila predsednica države Nataša Pirc Musar, mora biti človečnost na prvem mestu. Druge teme: - Trump znova zagrozil Rusiji, če v dveh tednih ne bo napredka glede ukrajinskega konflikta. - V Gornji Radgoni začetek mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra - Dobrodelni plezalni maraton Janje Garnbret. V 24-ih urah želi preplezati 100 smeri.

Medijsko odmevna srečanja ameriškega predsednika Trumpa z ruski predsednikom Putinom, nato pa še z voditelji Ukrajine in najpomembnejših članic Nata so minila brez konkretnega odziva Rusije. Kot nakazuje tudi Trump, se Ukrajina ne bo mogla izogniti prepustitvi izgubljenega ozemlja Rusiji. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je poudaril, da je za Kijev v pogovorih o ozemlju najprej pomembno vedeti, s kakšnimi varnostnimi zagotovili bodo preprečili, da bi Putin še kdaj poskusil napasti dele Ukrajine. Drugi poudarki oddaje: - Izrael zdaj ne kaže namena, da bi končal vojno v Gazi, na predlog premirja se še ni odzval. - Zasebni detektivi ugotavljajo, da je zlorab na področju bolniških odsotnosti zelo veliko. - Ob prometnih kolapsih očitno, da smo o sodobni železniški infrastrukturi začeli razmišljati prepozno.

Na Aljaski bo danes potekalo prvo osebno srečanje ameriškega in ruskega predsednika po začetku ruske invazije na Ukrajino. Ta bo tudi osrednja tema pogovorov, pri čemer Donald Trump pričakuje, da bo Vladimir Putin pristal na končanje vojne, sicer Rusiji grozi z zaostritvijo sankcij. Kremelj Trumpova prizadevanja za mir pozdravlja, podpisov kakršnih koli dogovorov pa ne pričakuje. Že po nekaj minutah bo jasno, ali bo sestanek uspešen, napoveduje Trump. Če bo, bo to dober obet za mir in novo srečanje, na katerem si želi tudi prisotnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Drugi poudarki oddaje: Za Srbijo še ena noč nasilnih protestov. Donacij iz naslova dohodnine v lanskem letu za skoraj 17,4 milijona evrov. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja številna romanja, na cestah pričakovati gnečo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki Nata opozoril, da Rusiji grozijo hude posledice, če se predsednik Vladimir Putin po njunem jutrišnjem srečanju na Aljaski ne bo strinjal s končanjem vojne v Ukrajini. Omenil je tudi možnost tristranskega sestanka: Če bo prvi sestanek uspešen, bo hitro sledilo srečanje med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Če bosta želela, bom prisoten tudi jaz, je dejal Trump. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Srbijo zajel nov val protivladnih protestov, ponekod spopadi s policijo, več aretiranih - V gospodarstvu in politiki po slabem prvem četrtletju, v drugem pričakujejo gospodarsko rast - Evropski nogometni superpokal osvojili nogometaši PSG-ja

Evropski predstavniki bodo danes ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred petkovim srečanjem z njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom skušali prepričati, naj pri dogovarjanju upošteva interese Ukrajine in Evrope. Predstavnica Bele hiše za odnose z javnostmi Karoline Lewitt je pred vrhom na Aljaski povedala, da bo Trump prisluhnil stališčem samo ene strani, ki je vpletena v vojno. Po njenih besedah bo to pripomoglo k boljšemu razumevanju in s tem iskanju načinov za končanje vojne. V oddaji tudi: - Izraelski premier prepričan, da sporazum s Hamasom ni več mogoč - Delovni inšpektorji začeli nadzore dela na prostem ob visokih temperaturah - Ponoči je bil na nebu viden vrhunec meteorskega roja perzeidov.

Jedan od najjačih potresa ikad na istoku Rusije pokrenuo cunami i evakuacije širom Pacifika. Vijeće naroda Republike Srpske odbilo veto Kluba Bošnjaka na uvođenje 'pomoćne' policije. Poslušajte i priču o  zakonu o crnogorskoj tajnoj službi, koji je predviđao prisluškivanje bez kontrole.

Na konferenci Združenih narodov o palestinskem vprašanju je bilo slišati pozive k rešitvi dveh držav. Ta je po besedah generalnega sekretarja Svetovne organizacije danes bolj oddaljena kot kdaj prej, a rešitev vidi v močni politični volji in pogumu. K takojšnjemu ukrepanju je pozvala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki: - Trump napovedal skrajšanje roka Rusiji za premirje v Ukrajini - Katere so pasti zakona o lastniških zadrugah? - Ob porastu uporabe drog skrbi predvsem hkratna uporaba različnih substanc.

Petrol bo najpozneje do četrtka znova odprl bencinske črpalke Petrína, Solčáva, Črni Vrh in Podkóren, ki jih je začasno zaprl, češ da so nedonosni. Krajani, ki so se na novico o zapiranju odzvali z ogorčenjem, so nad preobratom presenečeni, a so z njim seveda zadovoljni. Petrol pa medtem od vlade pričakuje zagotovitev dolgoročno vzdržnih razmer za poslovanje. Druge teme: - Opozicija: dolgotrajna oskrba ta hip le na papirju; premier Golob: storitev se uvaja postopno. - Evropski zunanji ministri brez ukrepov proti Izraelu; še danes pa morda nove sankcije proti Rusiji. - Nedavne padavine v Pomurju nekoliko omilile škodo zaradi suše in vročine.

NATO obećava kontinuiranu podrške Ukrajini, deklaracija bez otvorene osude Rusije. Zbog sankcija Rusiji i pada cene, u BiH se ne vadi sirova nafta. Šta u Severnoj Mitrovici kažu o planovima za izgradnju dva mosta preko Ibra? Da li crnogorsko preduzeće Plantaže pod svojim imenom prodaje strana vina?

Istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka vode nas danas kroz jedan od najburnijih i najtragičnijih perioda ruske istorije - Građanski rat koji je iz temelja preoblikovao ne samo Rusiju, već i čitav svet i odneo, po nekim procenama, i do 10 miliona života.

V novicah od začetka ruske invazije na Ukrajino večkrat poročamo o gospodarskih sankcijah proti Rusiji. Je pa vojna v Ukrajini povzročila spremembe tudi na mnogih drugih področjih, na primer kulturnem in jezikovnem. Kakšen je odnos do ruščine v državah, ki se počutijo vojaško, pa tudi kulturno ogrožene od svoje velike sosede? Vprašanje, na katero odgovarja tokratno Jezikanje.

U novoj epizodi Njuz Podkasta EP191, spremamo se za Brisel (Wild Rover, irski pab!) i Sarajevo (20. jun), dok analiziramo goruće teme: hapšenja studenata u Novom Sadu, najavljene blokade raskrsnica, i večitu misteriju biračkih spiskova. Da li će neko konačno srediti haos sa prijavljenima na fantomskim adresama? Pratimo i predsednika Vučića na turneji po Rusiji – šta se stvarno dešavalo iza zatvorenih vrata i da li je hotelski pogled bio vredan drame? Otkrivamo sve o novom "Pokretu za narod i državu" (i potencijalnim, sočnijim dodacima imenu, npr. seks). Ne propuštamo ni bizarnu presudu Marku Marjanoviću (Kristal Met Dejmonu) i najavu Thriller Festa! Podržite nas – posetite naš SHOP! Novi cegeri, šolje i stikeri čekaju na vas

Miodrag Škrbić gost je kod Vladimira Stankovića u 176. epizodi podkasta Biznis Priče

Na intersekciji podcasta Dopisi iz Diznilenda i ExKurs Podcast nalazi se Peder, Pop i Pravnik Podcast. Miljan (Peder) kao poveznica između Vukašina Milićevića (Pop) i Nemanje Paleksića (Pravnik). Sve teme iz oba podcasta i one kojima u njima nema mesta, ovde, na jednom mestu. Vidimo se (i čujemo), za sad, dvaput mesečno. U današnjoj epizodi, Miljan pati skoro pa od upale pluća i jadikuje nad time što ga je Fejsbuk obrisao. S tim u vezi, pričamo o tome zašto smo dopustili da toliko budemo zavisni od velikih kompanija koje na dugme mogu da nam ugase pristup privatnim podacima, kontaktima i sjećanju. Zatim se standardno bavimo studentskim pokretom i šta nas očekuje dalje. Centralno mjesto zauzima pitanje Patrijarhova posjeta u Rusiji, ali pričamo i o predstojećem izboru novog pape. Odgovaramo i na neka pitanja publike, a u rubrici „Iz riznice pjesmica vladike Fotija“ ponovo čitamo dvije pjesmice - obe prigodne - „Kad si zdrav“ za Miljanovo zdravlje i „Rusija“, jer je valjda jasno po sebi zašto. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Nikola Jeftic je svoju košarkašku priču krenuo iz Mladenovca a stigao je nastupiti u Urugvaju, Argentini, Jordanu, Iranu, Finskoj i na kraju sveta u Rusiji. Swish Talent Combine 12-13 April

Ameriško-ukrajinski pogovori v Savdski Arabiji o končanju vojne v Ukrajini in sodelovanju med državama pri tem so bili nepričakovano uspešni. Pogajalci so se dogovorili, da bodo Rusiji predlagali 30-dnevno premirje in skorajšnji začetek mirovnih pogajanj. Združene države Amerike so obnovile obveščevalno sodelovanje z Ukrajino, pa tudi ustavljeno vojaško pomoč. V oddaji tudi: - Evropska komisija predlaga enoten evropski sistem vračanja migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Uniji. - Podatki policije kažejo na povečevanje medvrstniškega nasilja; hkrati se krepi ozaveščenost družbe o tej problematiki. - Košarkarji Olimpije po porazu v Carigradu končali evropsko sezono v četrtfinalu.