Podcasts about rusiji

Ob četrti obletnici začetka ruske invazije na Ukrajino so v Kijevu ocenili, da Rusija ni dosegla svojih ciljev, izrazili pa so potrebo po vključitvi Evrope v mirovna pogajanja. Kijev so ob obletnici obiskale zavezniške delegacije, v Rusiji pa uradnih obeležb obletnice ni bilo.

Na severovzhodu države še vedno odpravljajo posledice petkovega snegoloma, pristojni ob tem pozivajo prebivalce, naj se ne odpravljajo v parke in gozdove. Ob težavah z zagotavljanjem pitne vode in daljinskega ogrevanja na območju Maribora lahko opazujemo prelaganje odgovornosti. Mariborski vodovod in Energetika za težave z zagotavljanjem eketrične energije krivita Elektro, tam zavračajo očitke. Ostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri EU začeli razpravo o 20. svežnju sankcij proti Rusiji. - V Mehiki se vrstijo pohodi maščevanja po včerajšnjem uboju vodje mamilarskega kartela. - Vložene prve kazenske ovadbe v aferi Dars.

Na predvečer četrte obletnice začetka vojne v Ukrajini evropske države niso uspele skleniti soglasja o 20-em svežnju sankcij proti Rusiji. Zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da so Kijevu vnovič zagotovili vso podporo, pozvala je k začetku pogovorov Unije z Rusijo. Druge teme: - Zakoni vojne so v konfliktih po svetu brutalno kršeni, opozarja visoki komisar Združenih narodov Volker Türk. - Brezstično plačevanje avtobusnih vozovnic pri nas prvič uvedeno na medkrajevni liniji. - Elektro Maribor po snegolomu zavrača očitke o slabi vzdrževanosti omrežja.

Minevajo štiri leta od začetka vojne v Ukrajini, ki ji ni videti konca kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem in sankcijam. Evropski zunanji ministri skušajo v Bruslju doseči dogovor o novem svežnju sankcij proti Rusiji in 90-milijardnem posojilu Kijevu. A Madžarska je napovedala, da bo blokirala dogovor zaradi spora z Ukrajino, povezanega s tranzitom nafte. Slovaška pa je zagrozila, da bo, če ji Kijev danes ne bo spet začel dobavljati nafte, ustavila nujno dobavo elektrike v Ukrajino. Drugi poudarki: - Na zasedanju sveta OZN za človekove pravice opozorila o njihovi ogroženosti. - Na Mariborskem še velja poziv prebivalcem, naj se ne zadržujejo v parkih in gozdovih. - Na počitnicah še šolarji z vzhoda države, na voljo številne brezplačne dejavnosti.

Jakšić i Milinčić „prevrću“ teme od pitanja da li Tramp i Putin pregovaraju preko glave Evrope, analize ruskog „rata iscrpljivanja“ i otpornosti njihove ekonomije, pa sve do uloge crkve i spornog mita o vekovnom prijateljstvu Srbije i Rusije. Razgovor kulminira pitanjem da li je za Moskvu Kosovo samo karta za razmenu sa Vašingtonom ili, kako Milinčić veruje, nepremostiv princip koji se ne prodaje...

V teh dneh je naša pozornost usmerjena zlasti v zimske olimpijske igre Milano Cortina, še ene, na katerih je Mednarodni olimpijski komite ruskim športnikom nastope dovolil le pod nevtralno zastavo. Kako igre spremljajo v Rusiji in kako je prepoved sploh vplivala na ruske športnike? Z moskovsko dopisnico Heleno Ponudič tudi o boju ruske dume proti zahodnim sankcijah na drugih področjih ter poteku vojne in pogajanj o njenem končanju le nekaj dni pred četrto obletnico začetka ruskih napadov na Ukrajino.

Večer bo zaznamovan z odprtjem 25-ih zimskih olimpijskih iger. Ogenj bodo hkrati prižgali v obeh gostiteljicah - Cortini d'Ampezzo in Milanu, kjer se bo odvilo osrednje dogajanje. Mimohodi športnikov pa bodo potekali še na dveh drugih olimpijskih prizoriščih - v Livignu in Predazzu. Tam bo zaplapolala tudi slovenska zastava. Druge teme: - Iran oživljena jedrska pogajanja z Združenimi državami označil za pozitivna. - Evropska komisija predlaga širitev sankcij proti Rusiji na področjih energetike in finančnih storitev. - V ljubljanski operi premiera Wagnerjevega dela Tristan in Izolda.

Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še IndijaIndija je od leta 2023 država z največ prebivalci na svetu. Ponaša se s petim največjim gospodarstvom, ki, zahvaljujoč predvsem razmahu storitvenih, farmacevtskih in visokotehnoloških industrij, zdaj že lep čas raste s skoraj 7-odstotno letno stopnjo. Obenem se zdi vlada v New Delhiju diplomatsko sila spretna, saj uspešno zasleduje lastno, avtonomno zunanjo politiko. Čeprav je članica Šanghajske skupine za sodelovanje in BRICS-a, dveh mednarodnih organizacij, v katerih ima najbrž največjo težo beseda Kitajske, z Združenimi državami vendarle uspešno sodeluje v kontekstu t. i. Quada, štirilateralne varnostne povezave, ki vključuje še Japonsko in Avstralijo. Prav pred nedavnim je, kot vemo, podpisala tudi prostotrgovinski sporazum z EU, od Rusije pa navkljub negodovanju Bruslja in Washingtona še naprej kupuje poceni energente in vojaške tehnologije. In ko smo že pri orožju: po ocenah strokovnjakov Indija premore slabih 200 jedrskih konic. Ali vse to pomeni, da jo že moramo postaviti ob bok Združenim državam Amerike, Ljudski republiki Kitajski in Ruski federaciji? Ali pa Indija vendarle še ni čisto prava velesila 21. stoletja? In če ni – kaj pravzaprav ovira njen vstop v klub najmočnejših? – Odgovore smo iskali v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili nekdanjo veleposlanico Republike Slovenije v Indiji, Darjo Bavdaž Kuret, pa ekonomista Saša Šmigića, strokovnjaka za kitajske in indijske trge pri družbi Generali Investments, ter našega radijskega kolega, poznavalca mednarodnih odnosov, dr. Tomaža Gerdena. Foto: Skorge / Pixabay

Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike, ki skupaj posedujeta 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu - omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Kljub temu, da sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev, povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše.

Če pri nas govorimo o prazničnem decembru, v Rusiji ekvivalent predstavlja praznični januar. Na praznik krsta (19.1.) je v zadnjih letih v Rusiji zelo priljubljeno kopanje v ledeno mrzli vodi. Rusija ima največ snega v zadnjih 148 letih. Ob tem impresivnem podatku, se sprašujemo, kako se z obilico snega spopadajo v Moskvi? Med prazniki je bilo tudi nekakšno zatišje glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Kakšna so zadnja sporočila iz Kremlja?

Prah je popoldne dvignila odločitev novomeškega okrožnega sodišča, da na prostost izpusti osumljenca za napad na preminulega Aleša Šutarja. Razlog pa: priče trdijo, da je bil napadalec nekdo drug. Iz opozicije zato na vlado letijo nove kritike, pa tudi pozivi k odstopu premierja, očitke je slišati še na račun sodstva in policije. Oster je bil tudi župan Novega mesta Gregor Macedoni. Na vladi medtem postopkov ne komentirajo. Drugi poudarki: - Ljubljanski župan Janković v parlamentu: kanal C0 ne ogroža pitne vode. Nasprotnikov ni prepričal. - Ali Moskva dela prve korake k zasegu evropskega premoženja v Rusiji? - Skakalka Nika Prevc druga v Klingenthalu.

Vlada je potrdila predlog, s katerim želi omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej. Potrdila je tudi kandidate za veleposlanike, čeprav nekaterim nasprotuje predsednica države Nataša Pirc Musar. Premier Robert Golob je zatrdil, da so vsi prestali zahtevana preverjanja, ne verjame pa, da ima predsednica pooblastila, da bi vladi diktirala, o čem lahko odloča. Druge teme: - Predsednik vlade je danes tudi zavrnil poziv k preklicu javnega naročila za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco. Nevladniki opozarjajo na spodkopavanje digitalne suverenosti države. Navedbe, da bi morali vztrajati pri slovenskem modelu, pa je strokovni sodelavec pri pripravi razpisa Marko Grobelnik, zavrnil z besedami, da bi to bil razpis za najboljšo leseno žlico. - Proti korupciji se je treba bojevati skupaj s komisijo za njeno preprečevanje in ne proti temu organu, je predsednik komisije Robert Šumi poudaril ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji. K temu moramo po njegovih besedah prispevati vsi, saj stane vse nas. - Kijev naj bi danes Washingtonu predstavil posodobljen osnutek mirovnega načrta, ki ga je pripravljal skupaj z Evropejci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po krajši turneji na stari celini poudaril, da za predajo ozemlja Rusiji ni pooblaščen ne po ustavi ne po mednarodnem pravu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Bruslju srečal z visokimi predstavniki Nata in Evropske unije. Pred tem je bil v Londonu, kjer so se z voditelji Ukrajine, Velike Britanije, Nemčije in Francije zavzeli za enotnost v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Ukrajina nima pravne podlage za predajo svojega ozemlja Rusiji. Pogovore je označil za produktivne in napovedal, da bo mirovni načrt Ukrajine in Evrope predvidoma pripravljen do jutri zvečer, nato ga bodo predstavili Združenim državam.

Evropska unija in zveza Nato sta še naprej pripravljeni podpirati Ukrajino v vojni proti Rusiji, ki se ji kljub pogovorom z Združenimi državami očitno ne mudi za pogajalsko mizo. Evropska komisija medtem predlaga posojilo Ukrajino iz zamrznjenih ruskih sredstev v Uniji, da bi okrepila pritisk na Moskvo, a Belgija ne odobrava načrta; druga možnost za povezavo je zadolževanje na kapitalskih trgih za pomoč Kijevu. Preostali poudarki oddaje: Na srečanju višegrajske četverice razdeljeni glede odnosa do Rusije in Ukrajine. Le tretjina koroških Slovencev ima možnost dvojezičnega sojenja; bo avstrijska reforma to popravila? V Mariboru, Lenartu in Slovenski Bistrici življenje olajšali marsikateremu invalidu; izzivi ostajajo.

Počinje obustava rada rafinerije NIS-a u Pančevu. Specijalni izaslanik SAD Steve Witkoff stigao u Kremlj na razgovore o američkom prijedlogu mirovnog sporazuma. Poslušajte priču o surovom mučenju koje su ukrajinski zatvorenici pretrpjeli u ruskom zatvoru, za koje krive ljekara "Doktora Zlo".

Tik pred odločanjem slovenskega regulatorja o tem, ali lahko hrvaška državna agencija Fina prevzame Ljubljansko borzo, se je oglasila vlada. Kot pravi njen podpredsednik Matej Arčon, so proti prevzemu, borzo pa so opredelili kot kritično infrastrukturo. Kaj bo na seji naredila agencija, še ni jasno. Drugi poudarki oddaje: - Ministrski zbor je potrdil tudi predlog novele zakona o RTV: ta natančneje opredeljuje državno financiranje manjšinskih programov ter uvaja sofinanciranje glasbene produkcije nacionalne medijske hiše. - Ob menjavi na čelu družbe Gen energija - vodenje prevzema Nada Drobne Popovič. V Posavju svarijo pred poseganjem v načrte Jedrske elektrarne Krško. - Ameriški diplomati v Kijevu predstavljajo mirovni načrt za Ukrajino; po nekaterih virih naj bi predvideval priključitev več ozemelj Rusiji. V Bruslju opozarjajo, da se morajo s pogoji miru strinjati Ukrajinci in Evropejci.

4. novembra, je bil v Rusiji praznik Dan narodne enotnosti, ruski predsednik Putin je kljub temu podpisal nov zakon o ruskih vojaških obveznikih, kaj prinaša? Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov državljanom Rusije, ki so začela veljati 8. novembra. Kaj to pomeni za ruska potovanja?

Ksenia Ašrafulina ni tipična Lizbončanka. Pred štirinajstimi leti se je v portugalsko prestolnico preselila iz Rusije, kjer je končala diplomatsko akademijo. Samoironično se predstavlja kot samozaposlena diplomatka. Zaradi težke družinske zgodbe – njenega očeta so ubili – je izgubila upanje v svojo domovino. Nosi majico z obrisom avtomobila, v katerega izpušni cevi je zataknjen nagelj – simbol portugalske revolucije, ki je leta 1974 strmoglavila avtoritarni režim. Z majico Ksenia izraža svoja dva glavna boja: za demokratične spremembe v Rusiji in za bolj zeleno, mobilnostno ter kolesarjem prijazno Lizbono.

Evropska komesarka Marta Kos najavila početak izrade ugovora o pristupanju EU i Crne Gore. U Srbiji reforme usporene; Skupština raspravlja o zakonu za gradnju na mjestu Generalštaba. Tužilaštvo optužilo Vučića za zloupotrebu ovlašćenja. Ukrajina napala petrohemijski pogon duboko u Rusiji.

Škof Saje na praznik vseh svetih povabil k rasti v svetosti in k varovanju življenja v vseh njegovih obdobjih.Papež Leon XIV. ob sklepu jubileja vzgoje in izobraževanja sv. Janeza Henrika Newmana razglasil za cerkvenega učitelja.Novo mesto teden dni po tragediji obiskala tudi predsednica države.Vreme: Jutri bo v vzhodnih krajih sončno in toplo, drugod bo več oblačnosti.V Novem Sadu s 16-minutnim molkom obeležili obletnico padca nadstreška.Strokovnjakinja OZN: Represija v Rusiji je postala alarmantna.Ministrstvo za naravne vire bo moralo na zahtevo matičnih odborov pripraviti predlog strategije za upravljanje z medvedom.

Ana Sneeringer je priznana sodobna umetnica, ki je svoj likovni talent odkrila skoraj po naključju. Živela je v Sloveniji, Jordaniji, Franciji, Rusiji, Dominikanski republiki, na Nizozemskem, in v Indiji, z družino pa se je zdaj ustalila v Alabami v ZDA. Povsod se je vključevala v organizacije, ki so povezovale ženske, tudi zato imajo njene ženske figure na licu naslikan krog, ki simbolizira skupnost, povezanost. Pripoveduje o umetniški sceni v domačem mestu Montgomery, o življenju v zvezni državi, kjer je splav prepovedan, pa tudi o šolskem sistemu in strahu, da bi v šoli prišlo do strelskega napada.

Evropski voditelji bodo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Bruslju pozdravili z 19. svežnjem ukrepov proti Rusiji. Nove sankcije proti Moskvi je sinoči uvedel tudi Washington, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izrazil prepričanje, da bodo učinkovite. Sankcije so obsežne in usmerejene proti nafti, proti največjima ruskima podjetjema v panogi, ki sta med največjimi na svetu, je poudaril Trump. Drugi poudarki: - Vlada naj bi z interventnim zakonom omogočila samodejno vključitev več kot 20 tisoč stanovalcev domov za starejše v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Zakon za priključitev okupiranega Zahodnega brega Izraelu, ki mu premier Netanjahu sicer nasprotuje, prestal prvo glasovanje v izraelskem parlamentu. - Odbojkarji ACH-ja so kvalifikacije za ligo prvakov začeli z zmago; na Nizozemskem so proti domačemu Orionu izgubili le en niz.

Tik pred jutrišnjo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca je vlada sprejela interventni zakon o avtomatski prevedbi stanovalcev domov za starejše v sistem dolgotrajne oskrbe. Tudi če soglasja za prevedbo niso podpisali. V oddaji tudi o tem: Avstrijsko poročilo ugotavlja, da je bila racija pri Peršmanu delno nezakonita in nesorazmerna; zunanja ministrica Fajon upa, da takšnih incidentov ne bo več Evropska unija poenotena glede novih sankcij proti Rusiji, zatika pa se glede izkoriščanja zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini Zaradi spletnih prevar pri nas letos za 28 milijonov evrov škode; ob prelitju prevar v resnični svet so posledice lahko tudi fizično brutalne

Zgodovinski korak: Voditelja Katoliške in Anglikanske Cerkve, kralj Karel III. in papež Leon XIV., prvič po reformaciji molila skupaj. Podjetniki na svetoletnem shodu napolnili novomeško stolnico.Predsednica Pirc Musar po spornem razkritju dokumentacije Acetta ne namerava pozvati k odstopu.Poročilo o policijski akciji na kmetiji Peršman: bila je deloma nezakonita in nesorazmerna.Predlogu zakona o psihoterapiji trenutno naklonjeni v Svobodi in NSI, kako bodo glasovali ostali poslanci, še ni znano. Stališče psihoterapevtov je jasno - zakon je nujen.Članice Evropske unije na vrhu v Bruslju sprejele nov sveženj sankcij proti Rusiji, nanjo pritiska tudi Trump s kaznimi za največji ruski naftni družbi.Vreme: Padavine in nevihte bodo zajele vso Slovenijo, vetrovno bo.Občina Vrhnika se po izteku pogodbe poslavlja od finančne podpore Cankarjevi nagradiIzraelski parlament odprl pot odločanju o zakonodaji o priključitvi Zahodnega brega.Nogometaši Celja po uvodni domači zmagi, drevi na Irskem po drugo v Konferenčni ligi.

Zgodovinski korak: Voditelja Katoliške in Anglikanske Cerkve, kralj Karel III. in papež Leon XIV., prvič po reformaciji molila skupaj. Podjetniki na svetoletnem shodu napolnili novomeško stolnico.Predsednica Pirc Musar po spornem razkritju dokumentacije Acetta ne namerava pozvati k odstopu.Poročilo o policijski akciji na kmetiji Peršman: bila je deloma nezakonita in nesorazmerna.Predlogu zakona o psihoterapiji trenutno naklonjeni v Svobodi in NSI, kako bodo glasovali ostali poslanci, še ni znano. Stališče psihoterapevtov je jasno - zakon je nujen.Članice Evropske unije na vrhu v Bruslju sprejele nov sveženj sankcij proti Rusiji, nanjo pritiska tudi Trump s kaznimi za največji ruski naftni družbi.Vreme: Padavine in nevihte bodo zajele vso Slovenijo, vetrovno bo.Občina Vrhnika se po izteku pogodbe poslavlja od finančne podpore Cankarjevi nagradiIzraelski parlament odprl pot odločanju o zakonodaji o priključitvi Zahodnega brega.Nogometaši Celja po uvodni domači zmagi, drevi na Irskem po drugo v Konferenčni ligi.

Voditelji članic Sveta za sodelovanje arabskih držav Perzijskega zaliva bodo danes in jutri v Dohi razpravljali o odzivu na izraelski napad v Katarju. V ospredju razprave naj bi bilo povečevanje sodelovanja med državami za zaznavanje groženj in nakup dodatnih obrambnih sistemov. V Svetu namreč ocenjujejo, da so v ameriških oporiščih na območju zaznali prihajajoč napad, a kljub zavezništvu z zalivskimi državami niso ukrepali. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina napadla eno največjih rafinerij v Rusiji. - 110 tisoč ljudi na protestu proti migracijam v Londonu. - V Murski Soboti bodo ustoličili novega škofa.

Lakota v Gazi je zdaj tudi uradno potrjena. Združeni narodi so razmere označili za najhujšo stopnjo prehranske krize, humanitarne agencije pa svarijo, da strada več kot pol milijona ljudi. Ob tem so se znova zvrstili številni pozivi k takojšnji prekinitvi ognja in dostavi humanitarne pomoči. Kot je poudarila predsednica države Nataša Pirc Musar, mora biti človečnost na prvem mestu. Druge teme: - Trump znova zagrozil Rusiji, če v dveh tednih ne bo napredka glede ukrajinskega konflikta. - V Gornji Radgoni začetek mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra - Dobrodelni plezalni maraton Janje Garnbret. V 24-ih urah želi preplezati 100 smeri.

Medijsko odmevna srečanja ameriškega predsednika Trumpa z ruski predsednikom Putinom, nato pa še z voditelji Ukrajine in najpomembnejših članic Nata so minila brez konkretnega odziva Rusije. Kot nakazuje tudi Trump, se Ukrajina ne bo mogla izogniti prepustitvi izgubljenega ozemlja Rusiji. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je poudaril, da je za Kijev v pogovorih o ozemlju najprej pomembno vedeti, s kakšnimi varnostnimi zagotovili bodo preprečili, da bi Putin še kdaj poskusil napasti dele Ukrajine. Drugi poudarki oddaje: - Izrael zdaj ne kaže namena, da bi končal vojno v Gazi, na predlog premirja se še ni odzval. - Zasebni detektivi ugotavljajo, da je zlorab na področju bolniških odsotnosti zelo veliko. - Ob prometnih kolapsih očitno, da smo o sodobni železniški infrastrukturi začeli razmišljati prepozno.

Na Aljaski bo danes potekalo prvo osebno srečanje ameriškega in ruskega predsednika po začetku ruske invazije na Ukrajino. Ta bo tudi osrednja tema pogovorov, pri čemer Donald Trump pričakuje, da bo Vladimir Putin pristal na končanje vojne, sicer Rusiji grozi z zaostritvijo sankcij. Kremelj Trumpova prizadevanja za mir pozdravlja, podpisov kakršnih koli dogovorov pa ne pričakuje. Že po nekaj minutah bo jasno, ali bo sestanek uspešen, napoveduje Trump. Če bo, bo to dober obet za mir in novo srečanje, na katerem si želi tudi prisotnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Drugi poudarki oddaje: Za Srbijo še ena noč nasilnih protestov. Donacij iz naslova dohodnine v lanskem letu za skoraj 17,4 milijona evrov. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja številna romanja, na cestah pričakovati gnečo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki Nata opozoril, da Rusiji grozijo hude posledice, če se predsednik Vladimir Putin po njunem jutrišnjem srečanju na Aljaski ne bo strinjal s končanjem vojne v Ukrajini. Omenil je tudi možnost tristranskega sestanka: Če bo prvi sestanek uspešen, bo hitro sledilo srečanje med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Če bosta želela, bom prisoten tudi jaz, je dejal Trump. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Srbijo zajel nov val protivladnih protestov, ponekod spopadi s policijo, več aretiranih - V gospodarstvu in politiki po slabem prvem četrtletju, v drugem pričakujejo gospodarsko rast - Evropski nogometni superpokal osvojili nogometaši PSG-ja

Evropski predstavniki bodo danes ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred petkovim srečanjem z njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom skušali prepričati, naj pri dogovarjanju upošteva interese Ukrajine in Evrope. Predstavnica Bele hiše za odnose z javnostmi Karoline Lewitt je pred vrhom na Aljaski povedala, da bo Trump prisluhnil stališčem samo ene strani, ki je vpletena v vojno. Po njenih besedah bo to pripomoglo k boljšemu razumevanju in s tem iskanju načinov za končanje vojne. V oddaji tudi: - Izraelski premier prepričan, da sporazum s Hamasom ni več mogoč - Delovni inšpektorji začeli nadzore dela na prostem ob visokih temperaturah - Ponoči je bil na nebu viden vrhunec meteorskega roja perzeidov.

Jedan od najjačih potresa ikad na istoku Rusije pokrenuo cunami i evakuacije širom Pacifika. Vijeće naroda Republike Srpske odbilo veto Kluba Bošnjaka na uvođenje 'pomoćne' policije. Poslušajte i priču o  zakonu o crnogorskoj tajnoj službi, koji je predviđao prisluškivanje bez kontrole.

Na konferenci Združenih narodov o palestinskem vprašanju je bilo slišati pozive k rešitvi dveh držav. Ta je po besedah generalnega sekretarja Svetovne organizacije danes bolj oddaljena kot kdaj prej, a rešitev vidi v močni politični volji in pogumu. K takojšnjemu ukrepanju je pozvala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki: - Trump napovedal skrajšanje roka Rusiji za premirje v Ukrajini - Katere so pasti zakona o lastniških zadrugah? - Ob porastu uporabe drog skrbi predvsem hkratna uporaba različnih substanc.

Petrol bo najpozneje do četrtka znova odprl bencinske črpalke Petrína, Solčáva, Črni Vrh in Podkóren, ki jih je začasno zaprl, češ da so nedonosni. Krajani, ki so se na novico o zapiranju odzvali z ogorčenjem, so nad preobratom presenečeni, a so z njim seveda zadovoljni. Petrol pa medtem od vlade pričakuje zagotovitev dolgoročno vzdržnih razmer za poslovanje. Druge teme: - Opozicija: dolgotrajna oskrba ta hip le na papirju; premier Golob: storitev se uvaja postopno. - Evropski zunanji ministri brez ukrepov proti Izraelu; še danes pa morda nove sankcije proti Rusiji. - Nedavne padavine v Pomurju nekoliko omilile škodo zaradi suše in vročine.

NATO obećava kontinuiranu podrške Ukrajini, deklaracija bez otvorene osude Rusije. Zbog sankcija Rusiji i pada cene, u BiH se ne vadi sirova nafta. Šta u Severnoj Mitrovici kažu o planovima za izgradnju dva mosta preko Ibra? Da li crnogorsko preduzeće Plantaže pod svojim imenom prodaje strana vina?

Istoričari Nikola Đukić i Nikola Šipka vode nas danas kroz jedan od najburnijih i najtragičnijih perioda ruske istorije - Građanski rat koji je iz temelja preoblikovao ne samo Rusiju, već i čitav svet i odneo, po nekim procenama, i do 10 miliona života.

Sarajevo, prestolnica Bosne in Hercegovine. Olimpijsko mesto, ki je prestalo vojno in preživelo eno najdaljših obleganj v vojaški zgodovini. Sarajevčanke in Sarajevčani se različno soočajo s kruto zgodovino. Učiteljica Indira Buljubašić, novinarka Adisa Busuladžić in fotograf Igor Huzbašić nam pripovedujejo svoje zgodbe povezane s Sarajevom, osmišljajo vojno obdobje in razmišljajo o razpokah miru.Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Poglavja: 00:00:01 Uvod s hrvaškim zgodovinarjem Hrvojem Klasićem 00:02:43 Učiteljica Indira Buljubašić o vojni in Juretu Franku 00:20:49 Fotograf Igor Huzbašić o življenju v Ukrajini in Rusiji, zakaj se ni odločil za Tel Aviv 00:42:11 Novinarka Adisa Busuladžić o humanitarnih misijah in daytonski pralnici denarja

V novicah od začetka ruske invazije na Ukrajino večkrat poročamo o gospodarskih sankcijah proti Rusiji. Je pa vojna v Ukrajini povzročila spremembe tudi na mnogih drugih področjih, na primer kulturnem in jezikovnem. Kakšen je odnos do ruščine v državah, ki se počutijo vojaško, pa tudi kulturno ogrožene od svoje velike sosede? Vprašanje, na katero odgovarja tokratno Jezikanje.

Prvi neposredni pogovori med Ukrajino in Rusijo po več kot treh letih vojne so se končali po manj kot dveh urah. Predstavniki Kijeva so moskovskim očitali nerealistične zahteve. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je tik pred tem na vrhu Evropske politične skupnosti v Tirani pozval k novim ukrepom proti Rusiji, če pogajanja ne bodo uspešna. Nov sveženj sankcij je že ob prihodu v albansko prestolnico napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Drugi poudarki: - Pripravljenost novega nemškega vodje diplomacije na zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov razburila koalicijske socialdemokrate. - Domnevna trgovina z belim blagom med kobariškim in portoroškim gostincem ter trpinčenje filipinskih delavcev v predkazenskem postopku. - Vladna stanovanjska zakona med drugim predvidevata denar za javna stanovanja in ukrepe za sprostitev trga najemnih.

U novoj epizodi Njuz Podkasta EP191, spremamo se za Brisel (Wild Rover, irski pab!) i Sarajevo (20. jun), dok analiziramo goruće teme: hapšenja studenata u Novom Sadu, najavljene blokade raskrsnica, i večitu misteriju biračkih spiskova. Da li će neko konačno srediti haos sa prijavljenima na fantomskim adresama? Pratimo i predsednika Vučića na turneji po Rusiji – šta se stvarno dešavalo iza zatvorenih vrata i da li je hotelski pogled bio vredan drame? Otkrivamo sve o novom "Pokretu za narod i državu" (i potencijalnim, sočnijim dodacima imenu, npr. seks). Ne propuštamo ni bizarnu presudu Marku Marjanoviću (Kristal Met Dejmonu) i najavu Thriller Festa! Podržite nas – posetite naš SHOP! Novi cegeri, šolje i stikeri čekaju na vas

Na Kosovu se lijek protiv dijabetesa zloupotrebljava kao sredstvo za mršavljenje. U Crnoj Gori po nalogu evropskog tužilaštva blokirana imovina češkog doktora. Preminuo Hoze Muhika, urugvajski političar poznat kao 'najsiromašniji predsjednik' na svijetu.

Predsjednik Srbije iz Moskve poručio da očekuje "mnogo teške reakcije" EU zbog posjete Rusiji, gdje će se sresti sa Putinom. Opozicija zatražila smjenu predsjednika Skupštine Crne Gore. Poslušajte i kako je Podgorica u ekološkom i finansijskom riziku zbog odlaganja izgradnje kolektora.

Miodrag Škrbić gost je kod Vladimira Stankovića u 176. epizodi podkasta Biznis Priče

Na intersekciji podcasta Dopisi iz Diznilenda i ExKurs Podcast nalazi se Peder, Pop i Pravnik Podcast. Miljan (Peder) kao poveznica između Vukašina Milićevića (Pop) i Nemanje Paleksića (Pravnik). Sve teme iz oba podcasta i one kojima u njima nema mesta, ovde, na jednom mestu. Vidimo se (i čujemo), za sad, dvaput mesečno. U današnjoj epizodi, Miljan pati skoro pa od upale pluća i jadikuje nad time što ga je Fejsbuk obrisao. S tim u vezi, pričamo o tome zašto smo dopustili da toliko budemo zavisni od velikih kompanija koje na dugme mogu da nam ugase pristup privatnim podacima, kontaktima i sjećanju. Zatim se standardno bavimo studentskim pokretom i šta nas očekuje dalje. Centralno mjesto zauzima pitanje Patrijarhova posjeta u Rusiji, ali pričamo i o predstojećem izboru novog pape. Odgovaramo i na neka pitanja publike, a u rubrici „Iz riznice pjesmica vladike Fotija“ ponovo čitamo dvije pjesmice - obe prigodne - „Kad si zdrav“ za Miljanovo zdravlje i „Rusija“, jer je valjda jasno po sebi zašto. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Nikola Jeftic je svoju košarkašku priču krenuo iz Mladenovca a stigao je nastupiti u Urugvaju, Argentini, Jordanu, Iranu, Finskoj i na kraju sveta u Rusiji. Swish Talent Combine 12-13 April

Ameriško-ukrajinski pogovori v Savdski Arabiji o končanju vojne v Ukrajini in sodelovanju med državama pri tem so bili nepričakovano uspešni. Pogajalci so se dogovorili, da bodo Rusiji predlagali 30-dnevno premirje in skorajšnji začetek mirovnih pogajanj. Združene države Amerike so obnovile obveščevalno sodelovanje z Ukrajino, pa tudi ustavljeno vojaško pomoč. V oddaji tudi: - Evropska komisija predlaga enoten evropski sistem vračanja migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Uniji. - Podatki policije kažejo na povečevanje medvrstniškega nasilja; hkrati se krepi ozaveščenost družbe o tej problematiki. - Košarkarji Olimpije po porazu v Carigradu končali evropsko sezono v četrtfinalu.

Vplivni jezuit in učenjak, ki je premaknil reko, a moral nato zbežati iz Ljubljane. Gabriel Gruber (1740–1805) je bil vsestranski jezuit, znanstvenik in inženir, ki je pustil pomemben pečat v Ljubljani. Deloval je kot predavatelj in je poskušal urediti poplavno varnost mesta z gradnjo prekopa, kar pa se je izkazalo za finančno zahteven projekt. Po odhodu iz Ljubljane je v Rusiji postal ključna osebnost pri modernizaciji izobraževalnega sistema in general jezuitskega reda.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sinočnji izjavi ruskega predsednika Vladimirja Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pozval k sodelovanju. Po srečanju posebnega ameriškega odposlanca za Ukrajino Keitha Kellogga in Zelenskega se zdi, da je v prizadevanja za končanje vojne končno vključena tudi Ukrajina. Ob tem pa bosta očitno visoko ceno za to morali plačali tako Ukrajina kot tudi Evropa, ki še nima sedeža za pogajalsko mizo. V oddaji pa tudi o tem: - Hamas in Izrael po zapletih danes predvidoma z novo izmenjavo talcev in zapornikov - Na Ptuju bodo oblast prevzeli kurenti, z mednarodnim sprevodom se začenja Kurentovanje - Naši košarkarji v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo do nove zmage

Zunanji ministri Evropske unije so na včerajšnjem zasedanju med drugim podaljšali vse gospodarske sankcije proti Rusiji, sprejeli načrt za rahljanje ukrepov proti Siriji in imenovali danskega diplomata Petra Soerensena za posebnega predstavnika Unije v dialogu med Beogradom in Prištino. Téma so bili tudi odnosi z novo ameriško administracijo, pri čemer je visoka predstavnica Unije za zunanjo politiko Kaja Kallas poudarila podporo Danski ter zatrdila, da se Unija ne namerava pogajati o statusu Grenlandije. Drugi poudarki oddaje: - Srbski študenti blokirajo eno od najpomembnejših cestnih vozlišč v Beogradu. Vučić obljubil, da bo izpolnil vse njihove zahteve - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope voli slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. - Tretji pas štajerske avtoceste na odseku med Domžalami in Zadobrovo bi lahko bil zgrajen do konca leta 2027.