Podcasts about rusiji

V novicah od začetka ruske invazije na Ukrajino večkrat poročamo o gospodarskih sankcijah proti Rusiji. Je pa vojna v Ukrajini povzročila spremembe tudi na mnogih drugih področjih, na primer kulturnem in jezikovnem. Kakšen je odnos do ruščine v državah, ki se počutijo vojaško, pa tudi kulturno ogrožene od svoje velike sosede? Vprašanje, na katero odgovarja tokratno Jezikanje.

Prvi neposredni pogovori med Ukrajino in Rusijo po več kot treh letih vojne so se končali po manj kot dveh urah. Predstavniki Kijeva so moskovskim očitali nerealistične zahteve. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je tik pred tem na vrhu Evropske politične skupnosti v Tirani pozval k novim ukrepom proti Rusiji, če pogajanja ne bodo uspešna. Nov sveženj sankcij je že ob prihodu v albansko prestolnico napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Drugi poudarki: - Pripravljenost novega nemškega vodje diplomacije na zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov razburila koalicijske socialdemokrate. - Domnevna trgovina z belim blagom med kobariškim in portoroškim gostincem ter trpinčenje filipinskih delavcev v predkazenskem postopku. - Vladna stanovanjska zakona med drugim predvidevata denar za javna stanovanja in ukrepe za sprostitev trga najemnih.

Težko pričakovani neposredni pogovori med Ukrajino in Rusijo v Carigradu so se pravkar začeli, vendar pa ne gre za srečanje na najvišji ravni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je namesto srečanja v Turčiji udeležil vrha Evropske politične skupnosti v Tirani, na katerem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala nove sankcije proti Rusiji. Druge teme: - Kobariški gostinec osumljen izkoriščanja in preprodaje tuje delovne sile - Vlada: Za stanovanja odslej 100 milijonov evrov na leto - Na Ptuju začetek tridnevnega Festivala dobrote slovenskih kmetij.

U novoj epizodi Njuz Podkasta EP191, spremamo se za Brisel (Wild Rover, irski pab!) i Sarajevo (20. jun), dok analiziramo goruće teme: hapšenja studenata u Novom Sadu, najavljene blokade raskrsnica, i večitu misteriju biračkih spiskova. Da li će neko konačno srediti haos sa prijavljenima na fantomskim adresama? Pratimo i predsednika Vučića na turneji po Rusiji – šta se stvarno dešavalo iza zatvorenih vrata i da li je hotelski pogled bio vredan drame? Otkrivamo sve o novom "Pokretu za narod i državu" (i potencijalnim, sočnijim dodacima imenu, npr. seks). Ne propuštamo ni bizarnu presudu Marku Marjanoviću (Kristal Met Dejmonu) i najavu Thriller Festa! Podržite nas – posetite naš SHOP! Novi cegeri, šolje i stikeri čekaju na vas

Na Kosovu se lijek protiv dijabetesa zloupotrebljava kao sredstvo za mršavljenje. U Crnoj Gori po nalogu evropskog tužilaštva blokirana imovina češkog doktora. Preminuo Hoze Muhika, urugvajski političar poznat kao 'najsiromašniji predsjednik' na svijetu.

Predsjednik Srbije iz Moskve poručio da očekuje "mnogo teške reakcije" EU zbog posjete Rusiji, gdje će se sresti sa Putinom. Opozicija zatražila smjenu predsjednika Skupštine Crne Gore. Poslušajte i kako je Podgorica u ekološkom i finansijskom riziku zbog odlaganja izgradnje kolektora.

Miodrag Škrbić gost je kod Vladimira Stankovića u 176. epizodi podkasta Biznis Priče

Na intersekciji podcasta Dopisi iz Diznilenda i ExKurs Podcast nalazi se Peder, Pop i Pravnik Podcast. Miljan (Peder) kao poveznica između Vukašina Milićevića (Pop) i Nemanje Paleksića (Pravnik). Sve teme iz oba podcasta i one kojima u njima nema mesta, ovde, na jednom mestu. Vidimo se (i čujemo), za sad, dvaput mesečno. U današnjoj epizodi, Miljan pati skoro pa od upale pluća i jadikuje nad time što ga je Fejsbuk obrisao. S tim u vezi, pričamo o tome zašto smo dopustili da toliko budemo zavisni od velikih kompanija koje na dugme mogu da nam ugase pristup privatnim podacima, kontaktima i sjećanju. Zatim se standardno bavimo studentskim pokretom i šta nas očekuje dalje. Centralno mjesto zauzima pitanje Patrijarhova posjeta u Rusiji, ali pričamo i o predstojećem izboru novog pape. Odgovaramo i na neka pitanja publike, a u rubrici „Iz riznice pjesmica vladike Fotija“ ponovo čitamo dvije pjesmice - obe prigodne - „Kad si zdrav“ za Miljanovo zdravlje i „Rusija“, jer je valjda jasno po sebi zašto. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Anja Rejc in Igor Velše. Tudi v novem romanu Pesniški Dvor se pisatelj Tone Partljič vrača v dolino Pesnice, v kraje, ki v njem živijo od rane mladosti in jih spoznavamo iz mnogih njegovih del. Prisotni so v komediji Moj ata, socialistični kulak, poseben pomnik pa je roman Pesnica. Vedrino, smeh in tudi posmeh sta nadomestili resnoba ob zavedanju minevanja in želja kronista, ki hoče v propadajočem blišču preteklosti svoje notranje Pesnice obuditi zgodbe nekdanjih bogatih gospodarjev, skromnih obrtnikov in revnih viničarjev, ki so obdelovali vinograde lastnikov, za plačilo pa so dobili skromno kočo in krpico zemlje. Zazrtost v lepote pokrajine nas že na začetku pripovedi prevzame s posebnim občutjem, vonjem po zemlji: »Tu vseeno še diši po podeželskih travah in živalskih sapah in iztrebkih iz hlevov ali njiv. In tudi sanjava in pesniška čustva niso čisto izginila.« Propadli dvorec nekdanjih vitezov Pesniških, celotno naselje z imenom Pesniški Dvor in tudi druge zapuščene vile in dvorci pričajo, da so doživeli nekoč boljše čase. Partljič oživlja življenjsko zgodbo uglednega vinogradnika in vinarja Štefana Gornika, ki se je izobraževal na najboljših šolah za vinarstvo in je svoje znanje nenehno izpopolnjeval, bil je uspešen trgovec, njegova vina so prišla tudi na cesarski dvor. Med prvo svetovno vojno je bil vojak na vzhodni fronti, po ujetništvu v Rusiji se je vrnil domov prek novih državnih meja. O grozotah, ki jih je doživel med vojno in v ujetništvu, ni govoril. Gornik je bil dober poslovnež, v vsakem režimu si je znal utirati nove prodajne poti, dokler ga ni ustavila agrarna reforma po drugi svetovni vojni. Včasih je rekel: »Ne le vino, ampak tudi denar nima narodnosti, samo profit ali zgubo.« Življenje in delo je posvetil vinski trti. Boli ga, ker sina Slavka vinogradništvo ne zanima, ampak se vpiše na učiteljišče, po maturi pa na univerzo v Ljubljani. Pritegnejo ga ideje Komunističnega manifesta, geslo Proletarci vseh dežel, združite se pa poraja v njem tudi pomisleke. Med mestnimi teoretiki – gosposkimi komunisti – in člani, ki so prišli iz kmečkih družin, je prihajalo do nasprotij, zato je bil Slavko izključen iz partije. Odloči se, da se bo vrnil domov, pisal o kmečkem življenju in pomagal očetu. Zgodba se tako prevesi v Slavkovo iskanje identitete. Srečuje se s ptujskimi komunisti, razmišlja o sodobnem načinu pisateljevanja, o realizmu in novi stvarnosti. Zaposli se v radgonski meščanski šoli in se druži z narodno zavednimi izobraženci, člani veteranskega društva Rudolf Maister, med njimi so znane zgodovinske osebnosti slovenskih rodoljubov. Hitlerjeva priključitev Avstrije je nakazala, da bo tudi Jugoslavija postala plen nemške politike. Onstran Pesnice so sicer gradili obrambno linijo na čelu z generalom Rupnikom, a veliki podvig Rupnikove linije, pisatelj jo imenuje Sizifova linija, ni bil končan. Po kapitulaciji Jugoslavije sta nemška okupacija in druga svetovna vojna pretresli tudi življenje v Pesniškem Dvoru. Slavka aretirajo in pošljejo v koncentracijsko taborišče Dachau, od koder se po štirih letih vrne telesno in duševno zlomljen. Rešuje ga dolgotrajna ljubezenska zveza z nekdanjo sošolko, učiteljico, ki mu pomaga in stoji ob strani še trideset let. Skozi pisateljevo pripoved se pretikata življenjski zgodbi očeta in sina, kažejo se njuna nasprotujoča si politična stališča, medsebojna navezanost in tragična usoda očeta Štefana, pa tudi sina Slavka, ki nikoli ni našel moči, da bi postal pravi pisatelj. Večkrat se oglasi domača govorica, pogostitve in pojedine pričajo o gostoljubnosti in radoživosti nekdanje mogočne domačije, ko na primer zadiši pojedina ob trgatvi: »Lepi kosi kokoši so se pekli v pekačih. Gibanice so se tresle, da je smetana tekla prek roba, župe, obare in zosi so bili vsak dan različni … In včasih se je slišalo Sladko vince piti, to me veseli … Pretresljiva je tragična stranska zgodba o mladi dekli Dondi, ki je pri Gornikovih pasla krave in je bila kratke pameti, kot so takrat rekli preprosti ljudje. Pisatelj je kritičen v opisovanju medsebojnih odnosov, družbenih razmer in krivic. Z bridkim sarkazmom opisuje razmere na podeželju po drugi svetovni vojni in politične napake: zaslišanja, iskanje notranjih sovražnikov, proces proti generalu Rupniku, dachavske procese, agrarno reformo z geslom Zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Tudi dogodki po svetu so v romanu natančno dokumentirani. Partljič je že v prejšnjih romanih dokazal, da je dober poznavalec zgodovine dvajsetega stoletja. Kronist se na svojih dolgih literarnih sprehodih predaja nostalgičnim občutjem o preteklosti, spominu na čase, ko so vaški fantje lovili ribe na travniku, ki ga je nekoč preplavljala neukročena reka Pesnica. V romanu Pesniški Dvor je Partljič predstavil razgibano in zanimivo panoramo življenja v dolini Pesnice v prejšnjem stoletju. Ob branju se bo marsikomu odstrlo poglavje, ki ga je zgodovina zamolčala.

Piše Andrej Lutman, bere Igor Velše. Ekonomist Vito Komac je precejšen del življenja preživel kot poslovnež, kot samostojni delavec v kulturi, pa fotograf, svetovalec v podjetjih in raziskovalec poslovnih navad. Leta 2022 je objavil svoj prvi kriminalni roman z naslovom Umor v domu ostarelih, sledili so še Odvetnikova avantura, Ugrabljena in Odvetnikovi grehi. Lotil pa se je tudi zgodovinskega romana s preprostim, a povednim naslovom Železničar in ga v podnaslovu opisal kot zgodovinski roman o življenju železničarja – kurjača in ubitega borca za delavske pravice Franceta Perdana. Obsežna stvaritev je bila najprej napisana kot predloga za filmski scenarij ob šestdeseti obletnici železničarske stavke na Zaloški cesti. Nastala je na podlagi pričevanj Perdanovih sorodnikov, njegovih stanovskih tovarišev in zgodovinskih virov. Leta 1920 je namreč po manifestaciji delavskega boja za svoje pravice na Zaloški cesti v Ljubljani v spopadu z orožniki obležalo sedem mrtvih štrajkačev, na begu pa še šest. Glavni junak, France Perdan, ni bil voden kot ena od žrtev, kot tudi ne še nekaj drugih. Pripoved Komačevega romana Železničar je postavljena na začetek dvajsetega stoletja, v čas Avstro-Ogrske, prve svetovne vojne in nekaj let po njej. Dogajanje je osredotočeno na tri prizorišča: na vožnje z vlakom, na železničarjev dom in na gostilne, v katerih se delavci seznanjajo z idejami upora in revolucije. Našteta prizorišča so tudi trije nivoji, s katerimi pisatelj niza svoje sporočanje in jih spretno prepleta. Franc Perdan, ki si služi dokaj boren zaslužek na potovanjih z vlakom, nikoli ne ve, kdaj se bo vrnil in za koliko se mu bodo vožnje in nadomeščanja tovarišev podaljšale. V hrupu stroja se pogovarja s strojevodjem in oblikuje svojo osebnost, ko se seznanja z idejami o boljšem življenju. Poročen je s Francko in imata dva sinova. Življenje doma je prepleteno sprva s pogovori o zaslužku, kasneje pa tudi s prevratniškimi idejami in bojaznijo, da oblast poseže in edinega, ki preživlja družino, zapre. Na tem nivoju pisatelj opisuje življenje, v katerem ni prav dosti nežnosti in radosti, saj gre zgolj za preživetje. S tem v zvezi je nemara pomenljiv stavek, ki morda edinkrat poseže v intimo: „Slekla sta se do spodnjega perila in legla na posteljo in si bila prijazna.“ Najobsežnejši nivo pripovedi pa je seveda tisti, s katerim Vito Komac pričara prebujajočo se delavsko zavest, ki narekuje, da je vendarle treba nekaj spremeniti in si izboljšati življenje. Dogajanje je postavljeno v gostilno, kjer se proletarci in tudi kmetje pod krinko kartanja in zmernega pitja seznanjajo z dogajanjem po svetu, še posebej z revolucijo v Rusiji. Skrivoma si predajajo zapise z revolucionarno tematiko in se bodrijo s priložnostnimi govori določenih posameznikov, ki netijo skupno zavest tovarištva in boja za lepši jutri. Franc Perdan počasi prevzema vodilno vlogo, kar kasneje tudi predrago plača z življenjem. Pisatelj svojo stvaritev konča s podatkom, da za njim ostajata sinova, ki sta dovolj seznanjena s svojimi pravicami do vsaj dostojnega življenja. Knjigi sta dodani spremni besedi Dore Vodopivec in Minke Jerebič. Obe izpostavljata vzorno podane napetosti, ki so se pojavile s prebujanjem delavskega razreda, in dodajata, da takšen boj še traja. Roman Vita Komaca postavlja v ospredje zgodovino predvsem skozi govore in zapiske o revoluciji, česar je morda za tekoče branje kar preveč. Pisatelj piše o zgodovini na osnovi idej in nekoliko manj na podlagi dogajanja. Vsekakor pa je roman Železničar smelo pisanje v slogu žlahtnega socialnega realizma.

Nikola Jeftic je svoju košarkašku priču krenuo iz Mladenovca a stigao je nastupiti u Urugvaju, Argentini, Jordanu, Iranu, Finskoj i na kraju sveta u Rusiji. Swish Talent Combine 12-13 April

Voditelji koalicije voljnih oziroma 31-ih držav, ki se pod vodstvom Velike Britanije in Francije združujejo kot sila v pomoč Ukrajini, so se danes zbrali v Parizu. Na vabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona se je srečanja udeležil tudi premier Robert Golob, ki je poudaril pomen rednih prizadevanj za dosego miru v Ukrajini. Voditelji so bili sicer enotni, da zdaj še ni čas za umik sankcij proti Rusiji. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarska zbornica: Evropa se mora ob ameriški uvedbi višjih carin na avtomobile opreti na svoje znanje in produkte - V Državnem zboru opozorila, da uredba o neprofitnosti zasebnikov v javnem zdravstvu znova ne bo prestala ustavne presoje - Primož Roglič prevzel majico vodilnega na kolesarski Dirki po Kataloniji

Državni zbor bo po predvidevanjih podprl zakon, ki bo iz dokumentov o nakupih orožja med osamosvojitveno vojno umaknil stopnjo zaupnosti, tako pa bi le-ti postali dokumentarno gradivo, ki ga bodo morala ministrstva v 18-ih mesecih po sprejetju zakona izročiti Arhivu Republike Slovenije. Tudi v opoziciji se strinjajo, da bi morali biti vsi tovrstni dokumenti dostopni javnosti, zato predlagajo, da se odprejo tudi vsa gradiva od leta 1945, ki so za javnost še nedostopna. Preostale novice: Finančni zapleti za drugi tir, pristojni mirijo, da se projekt ne bo še podaljšal. - Unija odpravo sankcij proti Rusiji pogojuje z umikom ruskih sil iz Ukrajine. - Fajon z manjšino v Avstriji za oživitev slovenskega jezika.

Vlada odločila, da bo nova gorenjska regijska bolnišnica v Kranju.Zelenski Evropsko unijo na vrhu v Bruslju pozval k ohranitvi sankcij proti Rusiji do začetka njenega umika iz Ukrajine; v ponedeljek novo srečanje delegacij v Rijadu.Vlasta Nussdorfer v pogovoru za Radio Ognjišče o postopku imenovanja novega Varuha človekovih pravic.Pozeba prizadela sadjarje po celotni Primorski.Vreme: Jutri sprva še večinoma jasno, popoldne postopna pooblačitev.

Ameriško-ukrajinski pogovori v Savdski Arabiji o končanju vojne v Ukrajini in sodelovanju med državama pri tem so bili nepričakovano uspešni. Pogajalci so se dogovorili, da bodo Rusiji predlagali 30-dnevno premirje in skorajšnji začetek mirovnih pogajanj. Združene države Amerike so obnovile obveščevalno sodelovanje z Ukrajino, pa tudi ustavljeno vojaško pomoč. V oddaji tudi: - Evropska komisija predlaga enoten evropski sistem vračanja migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Uniji. - Podatki policije kažejo na povečevanje medvrstniškega nasilja; hkrati se krepi ozaveščenost družbe o tej problematiki. - Košarkarji Olimpije po porazu v Carigradu končali evropsko sezono v četrtfinalu.

Združene države Amerike bodo Rusiji še danes predstavile včerajšnji dogovor z Ukrajino o premirju. Kot je povedal ameriški zunanji minister Marco Rubio, je Ukrajina pripravljena ustaviti dejavnosti na bojišču in začeti pogajanja. Ostali poudarki oddaje: Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je obiskala ljubljanski Klinični center, kjer se je seznanila z delom ob zaprti osmini bolnišnice zaradi gradbenih del. Veljati so začele ameriške 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, ki jih je že februarja napovedal predsednik Donald Trump. Ukrep bo prizadel številne države po svetu, tudi Evropsko unijo. Drevi se v Ljubljani začenja Festival dokumentarnega filma.

Ameriški in ruski predstavniki naj bi v kratkem govorili o predlogu Washingtona za prekinitev ognja v Ukrajini, ki ga je včeraj potrdila Ukrajina. Kot je sporočil ameriški predsednik Donald Trump, so ameriški pogajalci že na poti v Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem izrazil upanje, da bodo ameriške oblasti ukrepale proti Rusiji, če bo ta zavrnila predlog. O tem so popoldne v Parizu razpravljali obrambni ministri Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije in Poljske. Kot so sporočili po srečanju, se v Evropi oblikuje široko soglasje o krepitvi dolgoročne varnosti Ukrajine.

Po včerajšnjem neformalnem vrhu v Londonu evropski voditelji nadaljujejo iskanje rešitev za Ukrajino. Francija med drugim omenja možnost, da bi Rusiji predlagali delno prekinitev spopadov in tako preverili pripravljenost druge strani na resne mirovne dogovore. Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot ob tem poudarja, da nevarnosti za staro celino ne gre podcenjevati, saj še nikoli doslej ni bilo tveganje vojne tako blizu evropskemu kontinentu. Ostali poudarki oddaje: Združeni narodi obžalujejo ameriški preobrat na področju človekovih pravic Prisegla nova avstrijska vlada pod vodstvom Cristiana Stockerja Po velikih maškarah danes na Ptuju karneval še za najmlajše

Vplivni jezuit in učenjak, ki je premaknil reko, a moral nato zbežati iz Ljubljane. Gabriel Gruber (1740–1805) je bil vsestranski jezuit, znanstvenik in inženir, ki je pustil pomemben pečat v Ljubljani. Deloval je kot predavatelj in je poskušal urediti poplavno varnost mesta z gradnjo prekopa, kar pa se je izkazalo za finančno zahteven projekt. Po odhodu iz Ljubljane je v Rusiji postal ključna osebnost pri modernizaciji izobraževalnega sistema in general jezuitskega reda.

Nevrotičen izpad dela slovenske javnosti, oblasti in novinarske srenje ob velikih plakatih z verzom Gregorčiča je pokazal nevralgično točko današnjega zahodnega sveta. Ljubiti domovino je prepovedano. Domovino lahko ljubijo drugod, recimo na Kitajskem, v Rusiji in Iranu. Toda na Zahodu se vsakršno izražanje ljubezni do domovine šteje za rasistični izpad, morda kar za zametke nacizma. Takšen odnos, pomešan z nihilizmom v odnosu do lastne zgodovine, je recept za samomor naroda, komentar začenja Andraž Šest. Prisluhnite.

Minevajo tri leta od začetka ruske invazije na Ukrajino. Kijev je danes znova poudaril, da si vsa država prizadeva za zmago in mir ter da se bojujejo za vsak meter ozemlja. Rusija sporoča, da je pripravljena na pogajanja, bojevati pa da se bo prenehala šele takrat, ko bo mirovni dogovor ustrezal njej. Evropski voditelji, zbrani v ukrajinski prestolnici, državi napovedujejo nove milijarde evrov pomoči za boj proti ruski agresiji. Evropska unija je sprejela tudi že 16-ti sveženj sankcij proti Rusiji. V oddaji tudi o tem: - Pred ruskim konzulatom v Marseillu odjeknila eksplozija - Bodoči nemški kancler Merz sestavo vlade napoveduje do velike noči - Kako bo zagotovljena pomoč na domu na Goričkem?

Ameriški predsednik Donald Trump je v sinočnji izjavi ruskega predsednika Vladimirja Putina in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pozval k sodelovanju. Po srečanju posebnega ameriškega odposlanca za Ukrajino Keitha Kellogga in Zelenskega se zdi, da je v prizadevanja za končanje vojne končno vključena tudi Ukrajina. Ob tem pa bosta očitno visoko ceno za to morali plačali tako Ukrajina kot tudi Evropa, ki še nima sedeža za pogajalsko mizo. V oddaji pa tudi o tem: - Hamas in Izrael po zapletih danes predvidoma z novo izmenjavo talcev in zapornikov - Na Ptuju bodo oblast prevzeli kurenti, z mednarodnim sprevodom se začenja Kurentovanje - Naši košarkarji v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo do nove zmage

V Kijevu so se z negodovanjem odzvali na včerajšnje srečanje Združenih držav in Rusije v Savdski Arabiji, pa tudi na današnje izjave po njem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je tako ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu med drugim očital, da živi v okolju ruskih dezinformacij in pomaga Rusiji iz mednarodne osamitve. Trump je pred tem dejal, da bi Zelenski lahko že zdavnaj končal vojno, in nakazal, da jo je začela Ukrajina. V oddaji tudi o tem: - Hamas ponuja izpustitev vseh talcev v zameno za trajno premirje in umik Izraela iz Gaze. - Predlog sprememb volilnega sistema brez podpore ustavne komisije - V občini Dolina pri Trstu vse več pritožb zaradi smradu iz bližnjih naftnih rezervoarjev

Se novi ameriški predsednik šali? Pravi, da bo kupil bo Grenlandijo, zahteval vrnitev Panamskega prekopa, iz Gaze bo naredil sredozemsko riviero, medtem pa bosta prijateljska Egipt in Jordanija poskrbela za dva milijona Palestincev. Kot bi igral igro Monopoli, soigralci pa so prijateljske države. Kljub temu nekateri v njem vidijo odrešitelja. Na primer oblasti v Srbiji ali države, ki težko sledijo sankcijam proti Rusiji. Kakor koli, odkar je Donald Trump spet v Beli hiši, svet ni nič lepši, a upajmo, da se juha ne poje tako vroča, kot se skuha. O tem in še čem bomo govorili v Labirintih sveta. Tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.

Predsednica države je začela nov krog posvetovanj o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic.Po podatkih registra raka, ki deluje na onkološkem inštitutu, v Sloveniji vsako leto za rakom v povprečju zboli več kot 17 tisoč ljudi.Profesor dr. Aleš Maver o tem, kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija?Vreme: Ponoči in jutri bo precej jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost.

Zunanji ministri Evropske unije so na včerajšnjem zasedanju med drugim podaljšali vse gospodarske sankcije proti Rusiji, sprejeli načrt za rahljanje ukrepov proti Siriji in imenovali danskega diplomata Petra Soerensena za posebnega predstavnika Unije v dialogu med Beogradom in Prištino. Téma so bili tudi odnosi z novo ameriško administracijo, pri čemer je visoka predstavnica Unije za zunanjo politiko Kaja Kallas poudarila podporo Danski ter zatrdila, da se Unija ne namerava pogajati o statusu Grenlandije. Drugi poudarki oddaje: - Srbski študenti blokirajo eno od najpomembnejših cestnih vozlišč v Beogradu. Vučić obljubil, da bo izpolnil vse njihove zahteve - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope voli slovenskega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. - Tretji pas štajerske avtoceste na odseku med Domžalami in Zadobrovo bi lahko bil zgrajen do konca leta 2027.

Številne osnovne in srednje šole po državi so danes prejela grožnje z bombo, na 18-ih šolah je zato pouk tudi odpadel. Incident je povzročil precej strahu nelagodja, a policija zagotavlja, da je dejanska stopnja ogroženosti zelo nizka. Gre namreč za generirana sporočila, kakršna so v prejšnjih dneh prejemala tudi šole v tujini. Ostali poudarki oddaje: - Razseljeni Palestinci so se začeli vračati na sever razdejane Gaze; Hamas bo v teh dneh izpustil še 3 talce. - Evropska unija potrdila podaljšanje sankcij proti Rusiji za pol leta. - Regulirane cene pogonskih goriv bodo od polnoči nekoliko višje.

Poslanci bodo danes odločali o razrešitvi predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič. Ta zavrača opozicijske očitke o kršenju poslovnika, zakonov in ustave ter neprimernem vedenju. Po pričakovanjih bo ostala na položaju. Ob tem bo državni zbor predvidoma potrdil Ksenijo Klampfer za ministrico za digitalno preobrazbo. Podrobneje po nekaj drugih poudarkih oddaje: Drugi poudarki: - 15-ti evropski sveženj sankcij proti Rusiji, v pričakovanju ameriških Naftna industrija Srbije. - Evropska unija v odnosih s Sirijo ne želi ponoviti napake iz Libije in Afganistana. - Parkiranje v ožjem središču Ljubljane bo z novim letom plačljivo tudi ob nedeljah.

Nekoč smučarskega skakalca in letalca, potem pa trenerja Matjaža Zupana je po vodenju slovenske reprezentance v enem najuspešnejših obdobij v zgodovini nordijskega smučanja pot vodila v tujino: prebival in delal je v Južni Koreji, Franciji, Rusiji in Bolgariji, zadnja tri leta pa je zaposlen v japonskem klubu, v katerem med drugimi trenira 52-letna legenda in pravzaprav tudi maskota smučarskih skokov/poletov – Noriaki Kasai. V intervjuju pripoveduje o tem, kako se spoprijema z različnimi tradicijami in pristopi k treningu, in o svojem uvrščanju v okolje, ki ga tudi v vsakdanjem zaznamujejo v mnogih pogledih bistveno drugačne kulturne prakse kot pri nas.

V luči razmer v Siriji po padcu Asadove diktature vse več članic Evropske unije ustavlja obravnavanje prošenj Sircev za mednarodno zaščito, ne pa tudi Slovenija. Zunanja ministrica Tanja Fajon se je zavzela za enoten pristop članic povezave. Poudarila je tudi pomen varovanja civilistov in spreminjanja razmer. V Radijskem dnevniku ne preslišite še: - Članice Evropske unije sprejele dogovor o novem svežnju sankcij proti Rusiji. - Priprava Romov na sobivanje s širšo družbo mora temeljiti na vzajemnem učenju in sodelovanju. - Slovenske rokometašice evropsko prvenstvo končale s prepričljivim porazom proti Nemkam.

Medtem ko Ukrajina z dovoljenjem ZDA že strelja ameriške rakete na rusko ozemlje, so v Rusiji spremenili jedrsko doktrino – Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, če jo podpira jedrska sila, hkrati naj bi zagnali serijsko proizvodnjo mobilnih zaklonišč za obrambo pred jedrskim napadom. Smo se znašli na pragu jedrskega spopada? Na stari celini – razdvojeni in neenotni v odzivanjih na geopolitične napetosti – je po 1000 dneh vojne Evropska unija enotno na strani Ukrajine. Koliko nas loči od tretje svetovne vojne, ko je že skoraj ves zahodni svet vpleten v ukrajinsko-ruski konflikt? Precej manj enotnosti je glede razbijanja po Gazi, kjer Izrael onemogoča humanitarno pomoč civilistom, dobave orožja Izraelu se nadaljujejo, zunanji ministri Evropske unije pa se ne morejo zediniti niti o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom, kaj šele o premirju. "Če čutiš svojo bolečino, pomeni, da si živ. Če čutiš bolečino drugega, pomeni, da si človek," naj bi dejal ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj, avtor epohalnega dela Vojna in mir. Smo še ljudje?

V Mariboru bo danes uradno zaživela nova stranka. Anže Logar namreč ustanavlja Demokrate - stranko, ki naj bi po njegovih besedah pritegnila tudi marsikoga, ki se doslej v strankarski politiki ni videl. Logar je sicer "nekaj novega", torej samostojno politično pot, napovedal takoj po predsedniških volitvah pred dvema letoma. Njegovo ločevanje od SDS, v kateri je deloval 25 let, pa je trajalo kar dolgo. Svoje delovanje je pred tem zastavil v Platformi sodelovanja, za prvo podobo nove stranke pa bo ob predstavljenih programskih izhodiščih zelo pomembno tudi, kdo se ji bo pridružil že takoj na začetku delovanja. V oddaji tudi: - Odbor za finance o dopolnilih k predlogu rekordnega proračuna za prihodnje leto. - Na enega od sedežev Mirovne misije v Libanonu padel topniški izstrelek. - Ukrajina pogovor med Scholzem in Putinom označila kot poskus popuščanja Rusiji.

EU je pozvala zemlje Zapadnog Balkana da se pridruže sankcijama protiv Rusije. Sud BiH uveo je mjere zabrane petorici osumnjičenih u slučaju napada u Bosanskoj Krupi. Premijer Kosova Aljbin Kurti rekao je da ne može formirati Zajednicu opština sa srpskom većinom, uprkos međunarodnim zahtjevima.

U novoj epizodi Radar Foruma mišljenja su ukrstili redovni profesori Ekonomskog fakulteta u Beogradu – izazivačica Danica Popović i njen gost Dejan Šoškić, bivši guverner NBS. Danica Popović, poznata po analitičnosti, otpočela je debatu pitanjem kako je došlo do promena u globalnoj ekonomiji, odnosno, zašto se povlačimo iz otvorenosti koja je bila temelj ekonomskog rasta, a što u konačnici preti zatvaranjem privrede? Šoškić je istakao da su vrednosti koje su krasile zapadni svet polako počele da se napuštaju, čak i od strane onih zemalja koje su te vrednosti najviše zagovarale. On ukazuje na zabrinjavajući trend odstupanja od principa slobodne trgovine i poštovanja međunarodnih pravila, što dovodi do destabilizacije globalne ekonomske strukture. “To je zbunjujuće i po pitanju slobodne trgovine, i po pitanju vladavine prava, poštovanja međunarodnih sporazuma…”, ukazuje Šoškić. Popović je naglasila značaj institucionalne stabilnosti navodeći da privreda ne bi trebalo da trpi usled političkih promena. “Mnoge stvari moraju da se rade na odgovarajući način zarad dobrobiti građana nezavisno od toga da li je jedna ili druga politička opcija na vlasti. To je nešto što krasi jednu vrstu stabilnosti i građansko društvo. Neke stvari i vrednosti se postavljaju i doživljavaju od strane građanstva kao nepromenljive konstante u jednom organizovanom društvu. To ne zavisi od slobodne volje, da ne kažem hira - mislim da je to adekvatniji termin za ponašanje pojedinih političara koji misle da mogu naglo i mnogo svojim uverenjem, svojom ličnošću i nekom svojom energijom da menjaju. Dobre države to ne trpe i dobar sistem uvek treba da kanališe političare u pravcu održavanja kvalitetnih vrednosti koje su prethodne generacije ustanovile", jasan je Šoškić. Gosti Radar Foruma kritikovali su sa ekonomskog stanovišta i sankcije Rusiji, osvrnuli se na ulogu dolara i SAD-a u trenutnim globalnim odnosima, kao i na sve veću prisutnost Kine. Takođe su se dotakli i pitanja kompetencije kadra u Narodnoj banci Srbije i kako ona utiče na ekonomsku politiku zemlje. Više na radar.rs.

U prvoj epizodi Radar Foruma u kojoj je izazivač Sead Spahović, ugledni beogradski advokat, gost je bio Vladimir Gajić, pravnik i predsednik Nardone stranke. Epizoda je donela uzbudljivu i na momente oštru diskusiju dvojice istaknutih pravnih stručnjaka koji se, uprkos istoj vokaciji, ideološki gotovo potpuno mimoilaze. Vladimir Gajić, istakao je da posleratni nacionalisti nisu „istinski nacionalisti“, odnosno da sebe ne može svrstati u, kako kaže, komunističke nacionaliste. „Ja Ćosića ne priznajem za nacionalistu, znači, ja te komunističke nacionaliste ne stavljam na stranu kojoj pripadam. Ova strana kojoj ja pripadam, to je recimo Bora Pekić, to je bio Crnjanski, takvih ljudi više nema, a podsetiću ovde – Đinđić, koga ovi naši takozvani drugosrbijanci vole da svojataju kao svog lidera, je puno puta govorio izvanredne političke ocene. Jedanput je rekao govoreći o srpskom narodu: dve najveće srpske greške su ideologija jugoslovenstva i ideologija komunizma. Moja dilema je zašto se komunizam lako primio kod pravoslavaca, a nije kod katolika ili protestanata", kaže Gajić. S druge strane, Spahović je istakao da je i jugoslovenski komunizam počivao na ideji većinskog naroda. „Tako neki gledaju i na Jugoslaviju, na ideju Jugoslavije kako je Srbi doživljavaju, kao da su svi drugi podstanari u toj Jugoslaviji“, kaže Spahović. Za Gajića je paradoksalno to što „Zapad danas podržava legate Lenjina, Staljina i Tita u rešavanju nacionalnih pitanja“, na šta Spahović uzvraća „a je l‘ paradoksalno to što antikomunisti u Srbiji podržavaju KGB špijuna Putina?“. „Ceo zapadni svet je smatrao da je rušenjem Berlinskog zida srušen komunizam, da se došlo do kraja istorije, a vidiš da nije, daleko je od toga. Šta se ispostavilo - nije problem Zapada bilo to što su oni bili u ideološkom sukobu protiv Sovjetskog Saveza, nego je problem Rusija. Svejedno je da li je u Rusiji car, da li je Staljin, da li je Putin, to je jedan neprijateljski pristup koji ima kontinuitet hiljadu godina, a ne ovih 20-30. Jer dok je bio Jeljcin, dok se razvaljivala ona Rusija u tom ekonomskom smislu, dok je Zapad imao svoje ekonomske interese u Rusiji, nikakav problem nije bio“, dodao je Gajić. „Sve što si rekao potpisao bi Dobrica Ćosić da ustane iz groba, i Dobrica Ćosić i Šešelj. Ta tvoja romantična priča o toj Srbiji, koja je velika, koju su uništili komunisti, to je jedna priča koju su pričali i Šešelj i Ćosić i ovi njihovi današnji sledbenici“, nadovezao se Spahović. Advokat Spahović je podsetio da su Rusi, uprkos osećanju koje u Srbiji preovlađuje, Srbe koristili za sopstvene interese. „Milošević nije priznao poraz 2000. godine sve dok nije došao Igor Ivanov, a to se ovde stalno zaboravlja. Znači, kad je došao Igor Ivanov i doveo Koštunicu, onda se Milošević povukao. Prema tome, to nisu uradili Amerikanci, to nije uradio truli Zapad, to su uradili Rusi. Rusi su koristili Srbe u svim ratovima da ginu, naročito protiv Turske. Napumpaju, gurnu ih, izginu ljudi." Dva pravnika na kraju su uspela da se slože da Srbija ima dobar pravni poredak, ali da se on ne primenjuje. „Demokratija nije naš kulturni model“, saglasni su Spahović i Gajić. Više na radar.rs

Sa Draganom Oborinom Jovana je razgovarala o Fullbright stipendiji, životu u Rusiji, Kini i Njujorku i o tome kako je Dragana lansirala svoj biznis u decembru 2023. godine, a već u junu 2024. godine imala je popunjene kapacitete za indvidualni i grupni rad. Uživajte u slušanju! Sve intervjue možete pogledati ovde ⁠⁠https://youtube.com/playlist?list=PL8H5ZhcyY66orp4i1AEEb91W6DwY6qyAQ&si=N_Dvdma1fSsWOO8q

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje.  Teme DIALOGA 49: Dialog v živo Klemnovi DJ nastopi Poskus atentata na Trumpa Politika v Argentini, El Salvadorju, Rusiji in ZDA Življenje v vesolju in človeška inteligenca Prisotnost AI v našem vsakdanu, Google in OpenAI Najbolj prodajane avtomobilske znamke - danes in čez 10 let Pionirska podjetja in zmožnost adaptacije trgu Pick up lines, partnerka zasluži več kot ti, konflikt Zlatko & Challe Salle Pravi čas za razhod, najboljši občutek na svetu, najtežje izgube Prikriti ljubezenjsko afero, ‘roleplay', najljubši bog Najti odraslega moškega, Andrej kot bog, šah Odnos z bivšo, plan B v življenju, SURS Kontrola močnih moških čustev

Članice zveze Nato so se zavezale k sodelovanju v vojaški industriji in njeni krepitvi, tudi za olajšanje pomoči Ukrajini v vojni z Rusijo. Kijevu bo zavezništvo sicer prihodnje leto namenilo 40 milijard evrov vojaške pomoči. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je dejal, da bo zanesljiva in trdna podpora Ukrajini jasno pokazala Rusiji, da čas ni njeni strani, vojna pa se lahko tako hitreje konča. V okviru krepitve obrambnih zmogljivost zaveznic pa je Slovenija blizu novega nakupa finskih oklepnikov Patria. Drugi poudarki: - Mineva 29 let od začetka genocida v Srebrenici. - Socialni partnerji nezadovoljni z intervencijskim zakonom za razbremenitev upravnih enot. - Dijaki na maturi več kot 90-odstotno uspešni; letos 20 diamantnih maturantov. - Vroče bo, mogoče bodo plohe in nevihte; priporočeno zadrževanje na hladnem in pitje vode.

S prvo etapo v okolici Torina se je začela kolesarska dirka po Italiji. Glavni favorit za končno zmago je naš zvezdnik Tadej Pogačar, ki, kot prizna, v Italiji že od mladih nog rad nastopa. Po nekaterih napovedih bo rožnato majico vodilnega oblekel že danes ali pa najpozneje jutri. Gira tokrat ne bo v Slovenijo, našim kolesarskim navdušencem bo najbližje 19. etapa, ki bo potekala po Furlaniji. V oddaji tudi o tem. SPIKER: - Izrael se še naprej pripravlja na vdor v Rafo, v Kairu nadaljevanje pogajanj o premirju - Nemčija zaradi kibernetskih napadov Rusiji grozi s posledicami. Ruske hekerske grožnje znova tudi Sloveniji - Po novih evropskih pravilih bo morala Slovenija okrepiti nadzor nad financami

Zunanji ministri članic Evropske unije bodo v Luxembourgu razpravljali o razširitvi sankcij proti Iranu po napadu na Izrael in po dobavi brezpilotnih letalnikov Rusiji. V sankcije bi lahko vključili še rakete in dobavo orožja iranskim zaveznikom v regiji. Skupaj z obrambnimi ministri bodo govorili še o nadaljnji podpori Ukrajini. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell naj bi ministre pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe. Druge teme: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo gostila kolege vseh štirih sosed; med drugim bodo govorili o nadzoru na notranjih mejah Evropske unije. - Svetovni dan Zemlje letos s pozivi k zmanjšanju uporabe plastike; pri nas tudi v znamenju pobude za uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač. - Prvi kolesar sveta Tadej Pogačar odlično formo pred dirko po Italiji potrdil s 70-to poklicno zmago in šesto na najprestižnejših enodnevnih klasikah.

Ko so zahodne države po ruskem napadu na Ukrajino pred dvema letoma uvedle obsežne gospodarske sankcije proti Rusiji, smo slišali odločne napovedi, kako bo to rusko gospodarstvo potisnilo na rob propada, tako da si Rusija nikakor ne bo mogla privoščiti nadaljevanja vojne v Ukrajini. In vendar danes pogled na rusko ekonomijo sploh ne sovpada s takratnimi zahodnimi pričakovanji. Rusija je morala sicer res v veliki meri preoblikovati svoje gospodarstvo in ogromen del svojega proračuna namenja vojnim potrebam, ampak police v trgovinah so polne, rubelj je kmalu po začetnih nihanjih postal stabilen, brezposelnost je rekordno nizka, inflacija ni dosegla katastrofalnih razsežnosti, Rusija pa je lani in bo po napovedih tudi letos beležila večjo rast od skupine razvitih držav G7, ki tudi same niso ušle nekaterim negativnim posledicam lastnih ukrepov. Kakšen je bil torej resničen učinek zahodnih gospodarskih sankcij? Na kakšne načine se jim je Rusija prilagodila oziroma jih obšla? Kako ruskemu gospodarstvu kaže ne le trenutno, ampak tudi na srednji in daljši rok? Ter kaj vsi ti procesi pomenijo ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja v Ukrajini, ampak tudi za oblikovanje novih gospodarskih zavezništev in odvisnosti, ki bodo na svetovno gospodarstvo in politiko verjetno vplivali še dolgo po koncu tega spopada? O vsem tem se bomo v tokratni Intelekti pogovarjali z ekonomistom z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Jožetom P. Damijanom ter dobrim poznavalcem postsovjetskega prostora, dr. družboslovnih znanosti, ekonomistom in nekdanjim diplomatom Denisom Mancevičem, nekaj vtisov iz Rusije pa je prispevala tudi naša dopisnica Vlasta Jeseničnik. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Ši Džinping in Vladimir Putin, Wikipedija, javna last

Njene knjige so izdale številne založbe v Španiji, Portugalski, Italiji, Turčiji, Braziliji, Kitajski, Koreji, Maleziji, Belgiji, Franciji, Nemčji, Ukrajini, Slovaškem, Rusiji in na Maržarskem. Nekatere njene slikanice se v Rusiji in Koreji predvajajo kot risanke. Je pa aktivna tudi v založniški panogi kot članica številnih knjižnih upravnih odborov, pa tudi kot predsednica Slovenskega knjižnega sejma. Založba Morfem, se kljub temu, da je Slovenija častna gostja bolognskega knjižnega sejma, tako kot vsa leta doslej, predstavlja samostojno, pravi direktorica založbe Helena Kraljič, letos z dvestopetdesetimi naslovi v petindvajsetih tujih jezikih. Založba Morfem je zelo uspešna tudi s predstavitvijo domačih avtorjev v tujini in tujih v Sloveniji. Na lanskoletnem Slovenskem knjižnem sejmu je gostila uspešen britanski tandem, pisateljico Rachel Bright in ilustratorja Jima Fielda.

Prijava na snemanje podkasta Dialog:  https://aidea.si/live-dialog-prijava  ============================= Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje.  Teme DIALOGA 46: Več premoženja = več sreče? Volitve v Rusiji in demokracija v Mehiki Janijevo potepanje po Mehiki Klemen in mesec dni Maroka Astra AI in Matura AI Temu & Meta in Google oglasi Rast podjetja, profit, skladi in WEB3 Bitcoin – ‘all in' ali brez rizika? Klemen se pripravlja na dvoboj Škraba fitnesira Kako zmagati v uličnem pretepu? Olimpijske igre, dopping in NFL Naši plani v prihodnje Solo potovanja Sponatano ali planirano potovanje? Klemen obožuje lepe hotele Naš seznam želja Dune 2 ‘Streaming' filmov v vrhunski kvaliteti

Kaj prinaša zgodovinska odločitev za Bosno in Hercegovino o začetku pristopnih pogajanj z EU? Kakšni so sklepi vrha glede Ukrajine? Vladimir Putin si je na predsedniških volitvah v Rusiji zagotovil nov mandat, hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je presenetil z najavo kandidature na parlamentarnih volitvah. Vlada in sindikat Fides sta sprejela dogovor o mediaciji, v tedenskem pregledu aktualnih dogodkov pa seveda tudi o slovenskem prazniku v Planici.

Slovenijo, vsaj njen delček na zahodu, je pretresla nadzorovana detonacija bomb iz II. svetovne vojne, ni pa jo pretresel kmečki protest, ker je bil odpovedan. Svojega shoda v Ljubljani pa ni odpovedala SDS. Resnično pa nas žal še vedno pretresa tragedija civilistov v Gazi. Marsikdo je v Rusiji pretresen zaradi ponovne zmage Vladimirja Putina na volitvah. Neka vrste pretres bodo tudi smučarski poleti v Planici, predvsem zaradi odhoda Petra Prevca v zasluženi športni pokoj.

Pet podatkov o Rusiji, iščemo napačnega!

Vladimir Putin ostaja ruski predsednik še nadaljnjih šest let. Tridnevno glasovanje je prineslo visoko udeležbo in pričakovane rezultate, po podatkih ruske volilne komisije je za aktualnega predsednika glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. V prvih izjavah je ruski predsednik napovedal, da bo Rusija postala še močnejša, da bo okrepila vojsko in vojaško operacijo v Ukrajini pripeljala do uspešnega konca. O volitvah in današnji Rusiji bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17:00.

V 4. epizodi oddaje “Radio Gaga - nova generacija nas bo pozdravil novi koordinator programa Luka Mesec skupaj s svojimi volilciu iz mesta in vasi. Vesna Milek bo s Slavojem Žižkom iskala orožje za kulturni boj proti Rusiji, Miran Ališič pa bo po Ljubljani iskal tuje zvezdnike. Aktiven teden je za našim premierjem Robertom Golobom, ki je obiskal Slovenski Vesoljski Center na štajerskem in stavbo na Litijski z novim pravosodnim ministrom Beanom. Oglasi, reporter Gustav Muller in še vsaj 5 stvari v petek dopoldan na Prvem programu.

Dobro došli na vruć teren podkasta "Dobar loš zao", koji se iz opravdanih razloga nalazi pod zaštitom Međunarodnog PEN centra. Ovo je nova epizoda, a u njoj Nenad Kulačin i Marko Vidojković pokušavaju da odgonetnu misterije sveta Branimira Nestorovića, polako ali sigurno opraštaju se od Čaleta, s neizmernim veseljem pridružuju se rođendanskom slavlju Milana Radoičića, a pružaju i otvorenu podršku Džulijanu Asanžu. Gost, u danima kad se obeležavaju dve godine od napada Rusije na Ukrajinu, je osnivač Ruskog demokratskog društva u Srbiji, Pjotr Nikitin. Pjotr je jedan od oko sto pedeset hiljada građana Ruske Federacije koji su u poslednjih desetak godina došli u Srbiju da u njoj započnu bolji život. Nikitin otvoreno govori o problemima s kojima se naše nove komšije suočavaju u Srbiji, ali i o situaciji u Rusiji posle smrti Alekseja Navaljnog, a pre martovskih predeedničkih (bez)izbora. Autori emisije zajedno s gostom insistiraju na tome da rusko-srpsko bratstvo postoji i da ne sme biti rezervisano samo za diktatore, već da njegovi koreni sežu mnogo dublje, zbog čega će naši narodi ostati tesno povezani i dugo nakon svih nedaća koje su ih zadesile. U Magarećem kutku čućete tezu kako Fajzer vakcina utiče na zdravlje ruskih političkih zatvorenika.

Petkova centrifuga poziva k postu in s tem tudi sama sebi dela medvedjo uslugo. Poziva namreč k (vsaj delnemu) postu pretirane konzumacije (nepotrebnih) informacij. V času od montaže do predvajanja sta sicer v javnost prišli še dodatni dve kar odmevni informaciji, odstranitev želodca napačnemu bolniku doma in smrt ruskega politika in zapornika Navalnega v Rusiji. Kar pa samo še doda k splošnemu vtisu – da smo predozirani.