Podcasts about skupnosti

V terminu, odprtem za srečanja, ponujamo v poslušanje nov večer v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja. Naslov tokratne razprave je: Smisel, vrednote, skupnost in Bog. Gostje voditelja Janka Petrovca so: religiologinja Nadja Furlan Štante, koprski stolni župnik Primož Krečič, glavni imam Primorske Samir Jusić in upokojeni binkoštni pastor Izet Veladžić. O veri kot razodetju, daru, utehi in oporni palici – pa tudi o krizi in morebitnem novem vzponu tradicionalnih verstev - so se pogovarjali v Gledališču Koper.

Romi so največja etnična manjšina v Evropi, hkrati pa tudi ena najbolj marginaliziranih skupin prebivalstva. Zveza Romov Slovenije na svetovni dan Romov opozarja, da je položaj Romov pri nas v primerjavi z drugimi državami v EU relativno dober, vendar pa naraščata sovražni govor in anticiganizem v družbi. O izzivih romske skupnosti pri nas v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije; Darko Rudaš, predsednik Forumaromskih svetnikov; Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Ana Komac, v. d. direktorice urada za narodnosti; mag. Gregor Macedoni, župan Novega mesta in predsednik Skupnosti občin Slovenije.

V prvem spomladanskem mesecu vrtci tradicionalno vpisujejo predšolske otroke v svoje zavode za prihodnje šolsko leto; kar nekaj občinskih svetov je v preteklih tednih že potrdilo višje cene vrtcev; glavni razlog podražitev so višje plače zaposlenih; drugod občinske uprave še preračunavajo stroške predšolske vzgoje. V javni obravnavi je novela zakona o vrtcih, ki med drugim predvideva spremembe podeljevanja koncesij zasebnim vrtcem ter obvezno vključevanje romskih in drugih otrok iz ranljivih skupin prebivalstva v vrtec leto dni pred vstopom v šolo. O aktualnih temah s področja predšolske vzgoje z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Rado Kostrevc, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Silvija Komočar, ravnateljica javnega vrtca Mavrica Brežice in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Marija Fabčič, vodjo Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje v Mestni občini Ljubljana, Združenje mestnih občin Slovenije; Taja Steblovnik, direktorica zasebnega vrtca Bambi in predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije.

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju so se s pogrebno sveto mašo poslovili od rojakinje Marthe Magajna. Rodila se je leta 1939 v Bevkah pri Vrhniki, v Avstralijo je prišla leta 1967. V slovenski skupnosti je bila udeležena v številih dejavnostih, tako pri Klubu Triglav v Sydneyju kot pri HASA NSW, to je zgodovinski arhiv za avstralske Slovence, ki deluje že več kot dvajset let. Neprecenljivo je bilo Martino delo pri rednem beleženje dogodkov v slovenski skupnosti in poročanje za versko revijo Misli in Stičišče avstralskih Slovencev, nam je povedal slovenski župnik v Merrylandsu v Sydneyju p. Darko Žnidaršič. Martha je bila ponosna Avstralka, za vedno hvaležna za priložnosti, ki jih je nudila nova država. Toda v srcu je ostala predana hči domovine.

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

V oddaji smo spregovorili o stanju in izzivih deinstitucionalizacije in uvedbe dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Že več kot leto in pol je namreč minilo od uveljavitve vladnega zakona, ki na tem področju prinaša postopno uveljavljanje več pravic. Pred kratkim se je sklenila tudi javna razprava o spremembah in popravkih tega zakona, ki je kompleksen, saj poleg storitvenega dela opredeljuje še financiranje. Sem spada tako imenovani obvezni solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo od 1. julija letos plačevali zaposleni, delodajalci in upokojenci. V oddaji so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, Suzi Kvas iz Socialne zbornice Slovenije, Vijola Bertalanič iz Zveze društev upokojencev Slovenije, Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Tokrat smo temo oddaje povezali z našim pustnim dobrodelnim dogodkom in z misijonarkami v Angoli. O pomenu življenja v skupnosti, izzivih, ki jih prinaša ter o moči solidarnosti in hvaležnosti smo govorili. Ali in kako lahko skupaj rastemo in se podpiramo v današnjem svetu? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

24. oktobra 2024 so v Mestnem muzeju Ljubljana odprli razstavo Prostori gibanja – 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani. Več o razstavi in preteklosti, sodobnosti in možnih prihodnostih te skupnosti povesta pisateljica Suzana Tratnik, s Corrine Brenko soavtorica razstave, in sociolog dr. Roman Kuhar v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite oddaje in razstave, ki je na ogled do vključno 23. marca 2025.

Maja bo minilo 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki pa v najpomembnejših točkah ostaja neuresničena. Zaradi tega se v manjšini na Koroškem stopnjuje frustracija; motivacija predstavnikov manjšinskih organizacij, da bi si še naprej prizadevali za uresničitev zapisanih pravic, v enaki meri upada. Kaj predstavnike slovenske manjšine žene v prizadevanjih za ohranitev slovenske manjšine v Avstriji in tudi Italiji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev; Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Italiji; Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij v Italiji; Boris Jesih, poznavalec manjšinske politike. Avtorica, Marica Kušej, urednica dneva slovenskega sporeda ORF na frekvenci Radio Agora.

Vseslovensko »maratonsko« branje Svetega pisma poteka od nedelje, 26., do četrtka, 30. januarja, 24 ur na dan. Svetopisemski maraton pripravlja organizacijski odbor, v katerem so predstavniki različnih krščanskih gibanj in skupnosti. Njegova pobudnica je Svetopisemska družba Slovenije, ki maraton tudi organizira.

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Lokalna samouprava po treh desetletjih delovanja velja za uspešno zgodbo. Nekateri sicer pogrešajo tudi pokrajine, a ljudje so občine vzeli za svoje, te prevzemajo tudi vedno več nalog in obveznosti. Da bi temu sledilo tudi financiranje, so se po maratonskih pogajanjih vlada in občinska združenja dogovorili o popravkih sistema financiranja. Drugačno usklajevanje višine sredstev, nova merila razvitosti, strožja pravila za dodatke občinam z romskimi naselji, več možnosti zadolževanja – to je le nekaj rešitev. Ali sistem financiranja podpira ali ovira avtonomijo občin, zakaj nasprotujejo predlaganemu davku na nepremičnine in kaj mislijo o dajatvi za lastnike psov, smo govorili s politiki in strokovnjaki. Gostje: dr. Irena Bačlija Brajnik, profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalo samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; Gregor Macedoni, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Novega mesta; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke.

Se obetajo spremembe pri omrežninah? Vlada bo predlagala razrešitev svetnikov agencije za energijo in napovedala nov interventni zakon in nove analize.Slovensko gospodarstvo opozarja: zaradi davčnih pritiskov izgubljamo na konkurenčnosti.Omizje ob 35. obletnici ustanovitve Demosa: Ovrednotiti je treba ta pojav v narodnopolitičnem, državotvornem in paradigmatskem smislu, pravi Lojze Peterle.Papež diplomatskemu zboru: prizadevati si je treba za končanje vojn in dialog z vsemi. Ob načrtovani gradnji garažne hiše pod ljubljansko tržnico arheologinja Verena Perko opozarja na kršitev evropskih konvencij o varstvu dediščine. vreme- oblačno in deževno, ponoči nad 500 metri sneg. Jutri se bo razjasnilo in ohladilo.Kako leto 2025 vidijo v Kmetijsko gozdarski zbornici?Z davkom na pse kaznujemo napačno publiko, v imenu Skupnosti občin opozarja kočevski župan Gregor Košir.ŠPORT: Košarkarji Cedevite Olimpije še korak bliže končnici Evropskega pokala.

Je mogoče zakon ohranjati svež, kot epsko potovanje? Če nič ne vlagamo vanj, je usojen usihanju, so prepričani pri Družini in življenju. Zato so se lotili unikuma na svetovni ravni: pripravljajo namreč posebno aplikacijo za katoliške zakonce NajinEP, ki bo parom z vsakodnevnimi spodbudami in nalogami pomagala graditi kakovosten in bolj globok zakonski odnos. Zakaj so jo pripravili, kaj bo vsebovala in kako poteka delo, so v studiu povedali nekateri predstavniki delovne ekipe. Z nami so bili voditelj Družine in življenja Benjamin Siter, Simona Janžekovič in Janez Meden. V drugem delu oddaje pa ste slišali, da skupnost Emanuel tudi letos pripravlja tečaj priprave na zakon. Vabljeni k poslušanju!

Letu 2025 bodo čez štiri ure kot prvi nazdravili v tihomorski otoški državi Kiribati, prvo bučno proslavo pa je tri ure pozneje pričakovati v Sydneyju, kjer napovedujejo še večji ognjemet kot doslej. Silvestrovanja na prostem bodo marsikje ob poostrenih varnostnih ukrepih. Dogajanje po svetu je zaznamovalo tudi novoletno poslanico predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je izrazila željo, da bi bilo 2025 leto miru in življenja.V oddaji tudi: - Vladimir Putin na čelu Rusije že četrt stoletja - Eno od najrevnejših držav na svetu pretresajo vojna, lakota in bolezni - Hude poškodbe otroka v Ljubljani, ki mu je v roki razneslo pirotehnično sredstvo

"Moj mož ima 34 let delovne dobe in dobi minimalno plačo. Pa še ta večkrat zamuja. Delajo devet ali deset ur, se zgodi, da tudi enajst, večkrat tudi ob sobotah… plače pa večkrat zamujajo tudi po dva meseca. In takrat ne veš, kako bomo plačali položnice in nujne, vsakdanje stvari. Včasih ne vemo, kaj bomo lahko dali na mizo. Veliko je neprespanih noči, veliko joka, veliko skrbi. Grozno je, ker se položnice nabirajo, prihajajo opomini, izterjave, vse se nabere in ne zmoreš se izkopati iz te zagate," o finančnih stiskah svoje družine pripoveduje sogovornica, ki je zaradi zdravstvenih težav trenutno nezaposljiva.Ob stroških najema stanovanja in stroških šolanja dijaka in mlajšega otroka, ki obiskuje šolo s prilagojenim programom, zima prinaša še vse višje zneske za ogrevanje. Država je za zmanjšanje energetske revščine prek EKO sklada pripravila razpis za pomoč pri prenovi stavb, ki je še aktualen, prek CSDjev pa je mogoče zaprositi za izredno denarno pomoč tudi za pomoč pri ogrevanju. Zanjo pogoji niso tako ostri kot so pri za redno denarno pomoč, zato sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec ljudi v stiski poziva, naj vsekakor tudi za plačilo ogrevanja oddajo vlogo pri pristojnem centru za socialno delo.

Po padcu režima sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki ga je sprožil pohod upornikov na prestolnico Damask, se vrstijo pozivi k mirnemu prenosu oblasti in oblikovanju vključujoče vlade v Siriji. K temu med drugim pozivajo v Parizu in Ankari. Kot je dejal turški zunanji minister Hakan Fidan, si v prihodnje želijo Sirijo, v kateri bodo različne etnične in verske skupine mirno sobivale druga ob drugi. Drugi poudarki oddaje: - Poti z vlakom kmalu še večji izziv - Finančna uprava opozarja: obdavčeni tudi prihodki na platformi za odrasle OnlyFans - Prod iz struge Drave, ki povečuje poplavno ogroženost, bi lahko koristno uporabili.

Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec na 35. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, mi pa se bomo posvetili enemu sploh najbolj kontroverznih filmov leta, ki ga najdemo v sekciji Ekstravaganca. Substanca je zmes črne komedije, srhljivke in psihološke drame, za katero je na letošnjem Cannskem festivalu režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij. Pa še o razstavi Prostori gibanja: 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani, ki si jo lahko ogledamo v Mestnem muzeju.

Kaj bomo pridobili od prvega julija prihodnje leto, ko bomo morali začeti plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, je bo več? Kako pomembne bodo pri odločitvi o obsegu pravic vstopne točke, ki bodo v centrih za socialno delo vzpostavljene 1. januarja, in bodo pravzaprav prvi stik z dolgotrajno oskrbo? Se bodo zadušili v administrativnem delu, mi pa bomo čakali na pravice več mesecev? Novi zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi v celoti zaživel postopno, v prihodnjem letu. Je utemeljena bojazen, da bomo deležni celo manj oskrbe kot zdaj? Vse oblike že imamo, dobivamo le nov pravni okvir, ki pa zamuja. Današnji sistem razpada zaradi pomanjkanja kadra, nizkih normativov in slabega nagrajevanja. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za dolgotrajno oskrbo; Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; in Andrej Štesl, predsednik Združenja direktorjev članov Socialnih zavodov Slovenije.

Ali bo slovenska narodna skupnost imela svojega zastopnika v italijanskem parlamentu v Rimu? Zakonodajne spremembe bi lahko prižgale zeleno luč temu, za Slovence v Italiji zelo pomembno vprašanje, pa naj bo zastopstvo zajamčeno ali vsaj olajšano. Potrebno pa je na zakonski predlog, ki bo omogočil spremembe, vplivati že v fazi sestavljanja, še pred vložitvijo v parlamentarni postopek. Po mnenju stranke slovenske manjšine v Italiji, Slovenske skupnosti, bi tako bili rezultati bistveno boljši. Predsednik stranke Damijan Terpin in predsednik ene od manjšinskih krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj sta se pred dnevi na to temo sestala z italijanskim zunanjim ministrom Antoniem Tajanijem. Iz stranke so sporočili, da je slednji ponudil podporo tem prizadevanjem in izrazil pripravljenost za nov sestanek. Tajani je sicer o zastopstvu slovenske narodne skupnosti govoril tudi s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon na zasedanju koordinacijskega odbora ministrov obeh držav na Brdu pri Kranju. Dejal je, da Italija podpira slovensko manjšino, ki ji pomaga tudi dežela Furlanija-Julijska krajina.

Minister za finance Klemen Boštjančič, predstavnik Skupnosti občin Slovenije Gregor Macedoni ter predstavnik Združenja mestnih občin Samo Turel so podpisali dogovor o višini povprečnine. Ta bo prihodnje leto dobrih 771 evrov, leta 2026 pa nekaj več kot 775 evrov. Obe strani sta dogovor, ki ga ni podpisalo Združenje občin Slovenije, označili za kompromis. Dogovor je na dopisni seji že potrdila vlada, odzivi v občinah so po večini pozitivni. V oddaji tudi o tem: - Ob napredovanju izraelskih sil naj bi bilo na severu Gaze ujetih 100 tisoč civilistov - Domnevno ukradene volitve v Tbilisiju na ulice pognale več tisoč podpornikov opozicije - Zaradi krize evropske avtomobilske industrije so jutri v Nemčiji napovedani protesti delavcev

Znana je višina povprečnin za leti 2025 in 2026 - prihodnje leto bo približno 771 evrov, leto pozneje pa 775. Dogovor podpirajo v Združenju mestnih občin in Skupnosti občin. Ta bi si sicer želela višjega zneska, a meni, da je to največ, kar jim finančno ministrstvo lahko ponudi. Iz Združenja občin pa so sporočili, da ne bodo podpisali dogovora. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska naj bi v bolnišnici na severu Gaze aretirala 100 borcev Hamasa - Avtomobilski velikan Volkswagen načrtuje odpuščanje delavcev in zaprtje več tovarn - Več deset zaposlenih v ptujskem Agisu protestiralo pred zaklenjenimi vrati podjetja

Gašper Čehovin je še razmeroma mlad, a ima za sabo že dolgo podjetniško in tudi vinogradniško-vinarsko kariero. Razpet je med Ljubljano, kjer dela in vodi podjetje, ter Zabavljami na koprskem podeželju, kjer obdeluje trte in prideluje vino. Ko je z družino še živel v Izoli, je bil občinski svetnik, zdaj pa predseduje koprskemu pihalnemu orkestru. Delovanje v dobro lokalne skupnosti šteje malodane za svojo dolžnost in če bo le mogel, se bo v tej smeri angažiral še naprej. To ga, kot pravi, zadovoljuje in osrečuje. Gašperja Čehovina je za Oddajo Primorski kraji in ljudje pred mikrofon povabila in ga posnela Jasna Preskar. Vabljeni k poslušanju!

Župnik podeželske župnije je slišal, da je eden od njegovih ...Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, najštevilnejša verska skupnost muslimank in muslimanov pri nas, v teh dneh praznuje 30 let samostojnosti, a je še vedno duhovno in kadrovsko tesno povezana z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini. Kaj to pomeni? Kakšna je vloga Islamske skupnosti v Sloveniji? Kaj je največji uspeh v 30-ih letih samostojnosti? O tem z muftijem in predsednikom mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji, mag. Nevzetom Porićem.

Ob stopnjevanju izraelskih napadov v Libanonu se vrstijo opozorila, da bi država lahko postala nova Gaza. Varnih območij v predmestju Bejruta in na jugu države ni več, razseljenih je petina prebivalcev, humanitarne razmere so vse hujše. Druge teme: - Na Floridi pred prihodom enega od močnejših orkanov pozivi k takojšnjim evakuacijam. - Stranke v avstrijskem parlamentu tudi po prvem krogu pogovorov zavračajo sodelovanje s skrajno desnimi svobodnjaki. - V Mariboru vseslovenski zaposlitveni sejem: ponudba del največja v predelovalnih dejavnostih.

Drugi poudarki iz oddaje: -Ta teden se izteka prvi mandat Sveta za starejše, ki ga je pred štirimi leti kot posvetovalno telo vzpostavil mariborski župan - V koprskem zdravstvenem domu je ob začetku študijskega leta začela delovati ambulanta za študente -Kako se znajti v Laškem, kjer so začeli prenovo mestnega središča

Sinočnji iranski napad na Izrael s 180-imi balističnimi raketami je povzročil dodatno zaostrovanje krize na Bližnjem vzhodu in okrepil strahove pred izbruhom širšega regionalnega konflikta. Napad ni terjal žrtev ali povzročil večje škode, Izrael pa je že zagrozil z maščevanjem. V oddaji tudi: - Ruska vojska osvojila mesto, ki je veljalo za središče ukrajinskega odpora v Donbasu - Pristojni parlamentarni odbor potrdil: referendum o JEK 2 bo 24-ega novembra - Terme Čatež po dveh propadlih poskusih prodaje hotela Acquapark Žusterna zdaj v prenovo

Novi načini komunikacije so s sabo prinesli tako pozitivne kot negativne učinke, s katerimi se različne religijske skupine soočajo na različne načine. Kako so se religijske skupnosti digitalizirale v času zaprtja zaradi pandemije koronavirusa? Kakšne prakse so se od izrednih razmer obdržale? Kdo so religijski vplivneži? Ali je Qanon nova religijska skupnost? Kako je digitalizacija vplivala na raziskovanje religijskega življenja? Velike spremembe v rabi digitalnih tehnologij je povzročila pandemija koronavirusa in z njo prepovedovanje druženja večjih skupin v zaprtih prostorih. Za zaslone in med štiri stene domov so se preselile tudi religijske skupnosti, ki so poleg družbenih medijev, aplikacij za sestanke in množično sporočanje, uporabljale tudi starejše načine komuniciranja, od telefona do elektronske pošte, večje pa tudi radio in televizijo. V okviru mednarodne raziskave religijskih skupnosti Recovira, ki se je začela leta 2022 in se bo letos končala, v njej pa poleg Slovenije sodeluje še 6 držav, so raziskovali, kako so se v času zaprtja zaradi pandemije koronavirusa znašle tri religijske skupine: prevladujoča religijska institucija, dolgo uveljavljena manjšinska skupnost in novejša, manj razširjena religijska skupnost. V Sloveniji so raziskovali soočanje s pandemijo v Rimskokatoliški cerkvi, Islamski skupnosti in Skupnosti za zavest Krišne. Ugotovili so pomembne razlike v načinu komuniciranja prek spleta. Več v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Danes je Ekološki dan Evropske unije. V Sloveniji ga letos obeležujemo prvič. V organizaciji kmetijskega ministrstva in mestne občine Ljubljana na Gospodarskem razstavišču ves dan potekajo različni dogodki za ozaveščanje o ekološkem kmetovanju in o prednostih ekološke hrane. Na ekološki tržnici se predstavljajo ekološki kmetje, učenci Vojnika in vrhunski kuharski mojstri kuhajo jedi iz ekoloških živil, ekološko hrano promovirajo športniki. Dopoldanski posvet pa je naslavljal vprašanje, kako zagotoviti več lokalne ekološke hrane v javne zavode in kakšna je pri tem vloga lokalnih skupnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.

Znana je nova sestava Evropske komisije. Predsednica Ursula von der Leyen je Marti Kos, ki je še v postopku potrditve kandidature, namenila resor za širitev Unije. Pristojnosti vključujejo tudi vzhodno soseščino povezave ter nadaljnjo podporo Ukrajini. Premier Robert Golob je poudaril, da je Sloveniji uspel zgodovinski met: Druge teme: - Kandidat za novega obrambnega ministra je Borut Sajovic. Minister za izobraževanje Darjo Felda podal ustni odstop, premier Robert Golob bo na ta položaj predlagal Vinka Logaja. - Poplave v srednji Evropi zahtevale najmanj 19 smrtnih žrtev, nekateri kraji na Poljskem, Češkem, Madžarskem in Slovaškem še vedno ogroženi. - Novi generalni direktor Cankarjevega doma bo dozdajšnji direktor kranjskega gledališča Jure Novak.

V Družinski katehezi smo za vas pripravili utrinke predstavitev nekaterih gibanj, skupnosti in skupin, ki v Sloveniji delujejo v podporo zakoncem in družinam. V celoti ste jim lahko prisluhnili v oddajah v prvi polovici tega leta. Če ste oddaje zamudili, pa ste jim lahko v strnjeni obliki prisluhnili v tokratni Družinski katehezi.

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili o kristjanih v družbi. Na vprašanja o tem, kako smo kristjani sprejeti v Sloveniji, kje so nam kratene pravice in tudi, ali smo morebiti sami premalo aktivni so poskušali odgovoriti moralni teolog dr. Ivan Štuhec, urednik in duhovnik mag. Božo Rustja in predstavnik Skupnosti katoliške mladine Urban Šifrar. Vabljeni k poslušanju.

Kako je ravnateljica slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling usklajevala poklicno, politično in kulturno udejstvovanje in kaj bo počela po 1. septembru, ko se bo upokojila? Odraščala je ob sedmih sestrah in treh bratih. Bila je tajnica in nato predsednica Kulturnega društva Lipa iz Velikovca, ki ga je njen oče ustanovil leta 1974, v časih, ki za slovensko narodno skupnost niso bili lahki. Ponosna je bila, ko je po končanem študiju francoščine in nemščine leta 1990 dobila službo na slovenski gimnaziji, leta 2015 pa je sprejela tudi službo ravnateljice. Dejavna je bila pri Zelenih, Narodnem svetu koroških Slovencev in Skupnosti koroških Slovencev. Je pozitivno vzdušje, o katerem slišimo v zadnjem času z avstrijske Koroške, res iskreno, ali se še vedno kaj pometa pod preprogo in ne uredi, kot bi bilo treba?

Gostje dr. Tatjana Rôžič iz Študijsko-raziskovalnega centra za Družino, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sáhernik in direktor Gerontološkega društva Slovenije Amir Crnójević so nam v oddaji pomagali razumeti kdo izvaja nasilje nad starostniki in zakaj. Osvetlili so probleme nasilja v današnji družbi in kaj lahko kot posamezniki storimo, da nasilje prepoznamo ter kako ustrezno ukrepamo.

Premier Robert Golob je po današnjem sestanku z vodstvi bolnišnic stavko zdravnikov komentiral samo zelo posredno. Potem ko je pozdravil ukrepe za povečanje produktivnosti v zdravstvu in dejal, da je vlada zagotovila denar za to, je namreč dodal, da bodo na ta način prišli do sistema nagrajevanja tistih zaposlenih v zdravstvu, ki več delajo, za razliko od tistih, ki se danes morda bolj ukvarjajo z drugimi stvarmi. Druge teme: - V nizu zahtev v javnem sektorju za povečanje plač so danes nov korak naredili v Skupnosti občin. Prepričani so, da so se zaradi dolgoletnega zanemarjanja županskih plač zgodile velike anomalije, zato so v ustavno presojo vložili zakon o sistemu plač v javnem sektorju in zakon o lokalni samoupravi. - Celovita ureditev migracij v Evropski uniji, ki so jo dokončno potrdili po osmih letih pogajanj, namesto obveznega premeščanja prosilcev za mednarodno zaščito uvaja solidarnost med članicami pri njihovem sprejemanju. Novo zakonodajo bodo morale začeti uporabljati čez dve leti. - Ob zastoju pogajanj za ustavitev ognja v Gazi izraelska vojska stopnjuje napade v Rafi in drugod v enklavi. Medtem je mošejo Al Aksa napadlo več deset Izraelcev in tam izobesilo zastavo judovske države.

Bodo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi sploh dostopne? Prve pravice do oskrbovalca družinskega člana še vedno ni možno uveljaviti, ker informacijski sistem še ne deluje. Kaj bo torej z ostalimi pravicami, denimo z oskrbo na domu ali institucionalno oskrbo, če mreža še ni vzpostavljena, pomanjkanje kadrov pa je zaskrbljujoče? Se sistem razkraja, namesto da bi dobili več? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti za socialno delo Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupnosti socialnih zavodov

V Gazi je bilo v izraelskih napadih v zadnjih 24-ih urah ubitih skoraj 50 ljudi. Vojska še naprej oblega bolnišnico al Šifa na severu enklave, obkolili so tudi dve bolnišnici na jugu. Varnostni svet Združenih narodov bo danes glasoval o novi resoluciji, ki so jo pripravile nestalne članice, med njimi Slovenija. Predlog vsebuje poziv k takojšnji prekinitvi ognja, izpustitvi talcev in dostavi človekoljubne pomoči. Generalni sekretar Svetovne organizacije Antonio Guterres je včeraj v Egiptu znova pozval, da je treba enklavo dobesedno preplaviti s hrano, Izrael pa da mora odstraniti ovire za dostavo pomoči. Toda včeraj je - nasprotno - zabil dodaten žebelj v krsto stradanja v Gazi. V oddaji tudi: - Osumljenci petkovega napada v Moskvi državljani Tadžikistana, obtoženi so terorizma. - Poslanci na redni seji med drugim o interpelaciji ministrice za digitalno preobrazbo in referendumu o energetskem zakonu. - Planiški praznik minil v znamenju slovesa Petra Prevca, češnja na torti drugo mesto Domna Prevca na zadnji tekmi.

Mednarodna skupnost opozarja Izrael, da bodo vojaške operacije v Rafi na jugu Gaze, kamor se je zateklo več kot milijon Palestincev, povzročile še hujšo katastrofo. Izraelska vojska kljub temu krepi napade na mesto, ponoči je bilo ubitih več deset ljudi, v napadih po celotni enklavi pa več kot 100. Skupno število smrtnih žrtev v Gazi je povzpelo že čez 28 tisoč. Druge teme: - V Uniji dogovor o novih prožnejših fiskalnih pravilih, v uporabi bodo prihodnje leto. - Ob dnevu spomina na fojbe italijanski vrh na slovesnosti v Bazovici. - Sistem izdajanja odločb oskrbovalcem družinskega člana še ne deluje, vleklo bi se lahko mesece.

AIDEA knjiga: https://emka.si/products/aidea ============================= V epizodi 130 je bila moja gostja Marta Turk, pionirka podjetništva in uveljavljena podpornica ekonomske samostojnosti žensk, saj že od leta 1991 tlakuje pot za uveljavitev vloge žensk v gospodarstvu in podjetništvu. Ustanoviteljica več podjetij in prvega gospodarskega interesnega združenja malih in srednjih podjetij GIZ Podjetnost in podpornica Skupnosti slovenskih podjetnic ter projekta 500 Podjetnic. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razvoj otrok v digitalni dobi Razvoj tehnologije Matriarhat in feministično uveljavljanje Svoboda in pravice žensk Martini vzori Pravica do porodniškega dopusta Vrednote in kvalitetno življenje Gospodinja = kraljica doma Žensko podjetništvo in ekonomska samostojnost Vpliv izobraževalnega programa na kariero žensk Kvote in pozitivna diskriminacija Kariera ali družina? Razvoj, uspeh in rezultati podjetništva

Nedavna primera nasilništva v domu za starejše občane in eni od ljubljanskih klinik kažeta na to, da je kljub deklarativnemu zavračanju, nasilja nad najšibkejšimi še vedno preveč. Pristojno ministrstvo se je sicer odzvalo, pripravilo posvet o preprečevanju nasilja nad starejšim in napovedalo kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Eden ključnih je reševanje kadrovske stiske, vključno s sprejetjem kadrovskih normativov, izpostavljajo pa tudi izobraževanje, izboljšanje zavodskih protokolov in ozaveščanje. V mesecu dni naj bi pripravili tudi posebno strategijo za odpravljanje nasilja nad starejšimi. O razlogih in rešitvah voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost; Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica Doma starejših občanov Črnomelj; Breda Božnik, predsednica Socialne zbornice Slovenije in direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna; Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije; Anamarija Kejžar, profesorica na Fakulteti za socialno delo, nekdanja direktorica domov starejših občanov.

Začetek novega šolskega leta bo zaradi nedavnih ujm za marsikaterega učenca, starša in pedagoškega delavca še precej bolj stresen kot sicer. Na pristojnem ministrstvu napovedujejo, da se bo šolsko leto povsod po državi začelo ta petek, kar pa ne pomeni, da bodo na prvi šolski dan na vseh šolah potekal pouk. Vodstva šol poudarjajo, da bodo šolske svetovalne službe otrokom nudile ustrezno podporo, hkrati pa že opozarjajo na dlje časa trajajoče težave v vzgoji in izobraževanju, predvsem na kadrovsko stisko in nerešene plačne zahteve ravnateljev. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Juretom Čepinom. Sodelujejo: Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije; Tina Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.

Kakšne ukrepe in pomoči ljudem in občinam predvideva interventni zakon za odpravo škode po poplavah in zemeljskih plazovih, ki je osrednja točka tokratne seje vlade? Za čiščenje strug in zagotavljanje pretočnosti rek in njihovih pritokov ni več veliko časa, novo deževje je pred vrati. Marsikje ne vedo niti, ali lahko začnejo obnavljati razdejane domove, naj čakajo na dodatne analize ali jih celo čaka rušenje. Kje bodo ljudje dobili novo streho nad glavo? Katere birokratske postopke bo skrajšal interventni zakon in kako se bomo organizirali za sanacijo, zanima tudi občine. O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor; Neža Kodre, direktorica Direkcije RS za vode; dr. Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije; dr. Primož Banovec direktor Inštituta za vodarstvo, docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, član Sveta za vodo.

Številni otroci v Sloveniji živijo v nevzdržnih razmerah. Javnost je nedavno pretresel primer šestletnika, ki je bil po vrnitvi od očeta k materi pozitiven na kokain. K odpravi kršitev pravic otrok v tovrstnih primerih bo pristojne po novem lahko pozival varuh otrokovih pravic. O položaju otrok pri nas ter o tem, zakaj potrebujemo posebnega varuha otrokovih pravic in kakšna bo njegova vloga bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: državnim sekretarjem na ministrstvu za pravosodje Igorjem Šoltesom, varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, sekretarko Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Tatjano Milavec in častno članico Zveze prijateljev mladine Slovenije Liano Kalčina.

Delodajalci, obrtniki, kmetje in občine sporočajo, da si pri pripravi rešitev v zakonu o dolgotrajni oskrbi želijo več sodelovanja. Reprezentativne delodajalske organizacije so ponovile, da novi prispevek kljub drugačnim obljubam vlade pomeni nove obremenitve. Da so bili premalo slišani, še manj pa upoštevani, sporočajo iz Skupnosti občin. Pripombe imajo tudi v Zvezi društev upokojencev. Ne glede na napoved veta, pa tudi morebitna druga potrditev zakona o dolgotrajni oskrbi ni ogrožena, saj ima koalicija udobno parlamentarno večino. V oddaji tudi: - Veliko povpraševanje po delovni sili pri nas poganja rast plač - Komitenti Nove ljubljanske banke tarče poskusov prevar s SMS-sporočili - Rusija kot povračilo za napad na krimski most raketirala Odeso in Mikolajiv

Z novim letom naj bi zaživel nov Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta bo pravice uvajal postopoma, nekatere med njimi bodo nastopile šele do konca leta 2025. Takrat naj bi tudi že plačevali nov socialni prispevek. Zakon pa že zdaj poraja vprašanja: bo dovolj prostora v domovih za starejše, bo obseg pravic zadosten? Kje najti dovolj kadra in kako bodo zaživele vstopne točke na centrih za socialno delo? O tem danes, ko zakon tudi sprejemajo v državnem zboru, tudi v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep. Gostje: dr. Luka Omladič, državni sekretar, pristojen za področje dolgotrajne oskrbe, Ministrstvo za solidarno prihodnost; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; Tatjana Milavec, Sekretarka Skupnosti CSD Slovenije; Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS).

V prvem počitniškem tednu smo in pred večino učencev in dijakov so dnevi brez šolskih obveznosti in z več prostega časa. Pogledi na to, kakšne so kakovostne počitnice, pa so različni. Koliko dejavnosti in obveznosti predvideti vnaprej, o čem vse naj odloča otrok oziroma mladostnik in kako se izogniti pastem digitalnih tehnologij in slabe družbe? O vlogi staršev, skupnosti in države, pa tudi o koristih dolgčasa, voditeljica Lara Gril s sogovorniki. Gostje: Andreja Ninkovič, socialna delavka in psihoterapevtka; Urška Vrtačnik, sekretarka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenija Vič – Rudnik; Zala Bricelj, digitalna strateginja in specialistka za uporabo sodobnih tehnologij; Živa Štajner s Pionirskega doma; Marko Soršak s Skupnosti občin Slovenije.

Velko starejših ima zagotovljene bivalne pogoje za življenje v svojem okolju, a se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati in negovati sami, svojci pa take oskrbe sami ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Za take primere je država predvidela oskrbo na domu, sofinancirajo jo občine. Čeprav bi taka pomoč pri osnovnih opravilih, gospodinjstvu in socialnih stikih morala biti prva izbira, je pogosto nedostopna zaradi stroškov in predvsem velikega pomanjkanja kadrov. Delo je težko in premalo plačano. Bo to uredil novi zakon o dolgotrajni oskrbi? Kako se bo ta storitev financirala v prihodnje? Kako pritegniti dodatne, usposobljene kadre? O vsem tem voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Mateja Nagode, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za solidarno prihodnost; Liljana Batič Dernovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana; Laura Perko, namestnica predsednice Sekcije za socialno oskrbo na domu pri Socialni zbornici Slovenije; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.