Podcasts about spregovoril

Teolog, publicist, popotnik, kolesar in direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju, Andrea Bellavite je v svojem življenju prehodil zanimivo pot od župnika do župana. Pravi, da delo sploh ni tako različno, saj je bil v obeh službah pozoren predvsem na reveže, begunce in odrinjene. Zelo rad hodi in je idejni oče dveh poti: Nebeškega in Goriškega Camina. Spregovoril je tudi o poslanstvu starodavne oglejske bazilike v današnjem času.

Tokratna oddaja Karitas je prinesla pogovor z Matejem Pirnatom, ki je sodelavec Škofijske karitas Celje. Z njim smo se pogovarjali o solidarnosti in subsidiarnosti. Spregovoril je tudi o konkretnih dejanjih teh dveh vrednot, ki ju v Slovenski karitas še posebej cenijo.

Gost oddaje je bil Jani Kramar, strokovni sodelavec iz Slovenskega društva Hospic. Spregovoril je o moškem žalovanju. Z nami je delil tudi nekaj misli o tem, kako pristopiti do žalujoče osebe.

V oddaji je bil naš gost nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec. Spregovoril je o vladnih predlogih medijskega zakona in nepremičninskega davka. Dotaknili smo se tudi umora skesanca v primeru Kavaškega klana in odziva tožilke Mateje Gončina ter odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je proti Sloveniji ugotovilo hude kršitve slovenskega prava s strani predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani.

V oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z veleposlanikom v Vatikanu, Francem Butom. Spregovoril je o ponovoletnem sprejemu diplomatskega zbora pri papežu in svetem letu. Med aktualnimi novicami pa o izidu papeževe avtobiografije in obisku kardinala Pietra Parolina v Jordaniji, kjer je posvetil cerkev Jezusovega krsta.

V tokratno oddajo smo povabili gospodarskega ministra in predsednika SD Matjaža Hana. Spregovoril je o trenutnem gospodarskem stanju Slovenije, odzval se je na pozive Obrtno-podjetniške zbornice za sprejem interventnih ukrepov, povedal, kdo daje tempo koaliciji in kako se v njej počuti. Odgovoril je na vprašanja o sodelovanju z drugimi političnimi strankami in ministrom Lukom Mescem, komentiral je tudi nekatera aktualna politična dogajanja.

Piše Katarina Mahnič, bereta Lidija Hartman in Igor Velše. Kriminalni roman pisatelja Avgusta Demšarja Estonia zaključuje trilogijo pohorske vasice Vodnjaki. Leta 2020 jo je začela Cerkev, leta 2022 nadaljeval Tajkun, letos pa je Estonia (dobesedno) postavila piko na i usodi tega zagonetnega, notoričnega kraja in njegovih prebivalcev. Roman ima zanimivo zgradbo; povod zanjo je bila neposredna Demšarjeva izkušnja, ko je pred desetletjem kot gostujoči profesor v Talinu obiskal muzej tragične usode trajekta Estonia, ki ga je leta 1994 doletela največja mirnodobna pomorska nesreča v evropskih vodah in najhujša civilna nesreča po Titaniku. Pisatelj ta dogodek spretno uporabi kot rdečo nit pričujočega romana. Najprej v prologu skoči trideset let v preteklost, ko zakonca Maja in Zoran Tavčar (seveda doma iz Vodnjakov) s triletno hčerko obiščeta prijatelje na Švedskem in si mimogrede privoščita izlet v Talin. V Stockholm naj bi se vrnila s trajektom Estonia, ki pa v razburkanem morju potone. Malo Ivo posvojita njuna švedska prijatelja, ki že imata devetletnega sina Mikaela. Čez trideset let smo spet v Vodnjakih, kjer Iva, po vzgoji sodobna Švedinja, po srcu pa nostalgična Slovenka, in mož Mikael obnavljata dom Ivinih tragično umrlih staršev. Ob kopanju zaradi počene vodovodne cevi delavci pred njuno hišo naletijo na staro človeško truplo. Tako staro, da so kriminalisti soglasni, da za rešitev primera ni kaj dosti upanja. Novica o najdenem okostju pride tudi do njihovega nekdanjega šefa, policijskega inšpektorja Martina Vrenka, ki je zdaj že slabo leto upokojen, a si bolj kot vse drugo želi delati. Pa čeprav brez dovoljenj in pooblastil, na lastno pest. In ker Iva ne prenese misli, da ne bi vedela, kdo je človek, zakopan na domačem dvorišču, in kaj se mu je zgodilo, sprejme pomoč samozavestnega, šarmantnega neznanca, ki se nenapovedan pojavi na njenem pragu. »Ko se je nekaj minut po deveti zjutraj pripeljal v Vodnjake, je kraj doživel popolnoma drugače, kot še nikoli do zdaj. Vas je delovala živo, obljudeno in prijetno. … Sijalo je zgodnje dopoldansko sonce, zrak je bil čist in umit, v močni svetlobi so barve fasad, novega asfalta in narave dobile dodaten zagon. Vrenku je bilo všeč. Po vsej bedi, ki je je bil kraj deležen, je bila to osvežujoča sprememba. Prav lahko bi bili tudi sredi kakšnega nedolžnega zdraviliškega naselja.« Ker je na zadnji platnici že tako za kriminalko preveč podrobno povzeta vsebina knjige, kaj več odličnemu zapletu v prid ne bi izdala. Morda samo to, da ima poleg trajekta Estonia pomembno vlogo tudi slovenska osamosvojitvena vojna. Značajsko in kar se kriminalne preiskave tiče, je najmočnejša figura seveda spet Martin Vrenko, ki je zvestim Demšarjevim bralcem z leti že pošteno zlezel pod kožo. Kot upokojenec ni izgubil poguma, nezmotljive intuicije, eksplozivnih reakcij, smisla za detekcijo in predrzne samopašnosti, ki je šla – kljub občudovanju – včasih tako na živce njegovi nekdanji kriminalistični ekipi. Tudi zdaj se mu, z Ivano na čelu, dovolijo vplesti in na tiho upajo na kakšen njegov preblisk, »čeprav morda ne preveč. Vrenko v pokoju je postajal, no, kolikor so lahko ocenili, malo muhast in svojeglav. Ni nujno, da bi jim bil vse, kar bi se mu napletlo v glavi, pripravljen tudi povedati.« In jim tudi ne, četudi je, kot po navadi, ves čas korak pred njimi. Z nekakšnim šestim čutom, ki ga ima za ljudi, si ustvari pisano nabirko osumljencev – pravzaprav je to skoraj vsak, ki mu prekriža pot ali ga na svojstven način izbrska sam. Čeprav je pisatelju v Estonii uspelo še dodatno izpiliti Vrenkov značaj in sposobnosti, ga kljub ‘penzijonu' predstavlja v najboljši formi in izpelje njegovo najzahtevnejšo in najkompleksnejšo akcijo doslej, roman kdaj pa kdaj rahlo zašepa. Na trenutke je vsega preveč; tako življenjskih zgodb številnih akterjev, ki k razvoju dogodkov ne prispevajo kaj prida, kot pojasnjevanja različnih kriminalističnih in forenzičnih postopkov, česar Avgust Demšar do zdaj ni počenjal. Bil je bolj jedrnat in učinkovit, vsevedni pripovedovalec je imel v prejšnjih knjigah manj besede. Estonia ni njegov najdaljši roman, a se mi je zaradi gostobesednosti, ki prej zavira kot poživlja dinamiko dogajanja, in včasih majavih motivov, ki kot da jih je treba bralcu razlagati na dolgo in široko, vsake toliko celo malo vlekla. To se mi pri njegovih knjigah, sploh pri prvem in drugem delu Vodnjakov – maratonski Cerkvi in družbenokritičnem Tajkunu – še ni zgodilo. Kljub tem zadržkom pa zgodba z dvema fanatičnima morilcema in dvema truploma iz dveh različnih časovnih obdobij vleče in jo požreš na mah. Kdor zna, pač zna. Demšarja poleg sočnega jezika in vedno svežega sloga odlikujejo tudi razgibani dialogi, gladko tekoči, kratkočasni in zelo naravni, predvsem med kriminalisti, ki prav z medsebojnim kramljanjem pridejo do zanimivih zaključkov in preobratov. Na primer tale, ki je tudi za bralca zelo poveden, ko se Breznik ne more strinjati z Niko, da je storilec nekdo, za katerega do zdaj sploh še niso slišali: »Zakaj ne?« je vprašal Miloš. »Zato, ker to enostavno ne gre. Kriminalistična preiskava ni čaranje na odru in mi nismo čarovniki, da bi čisto na koncu iz rokava potegnili skritega zajca.« Vrenko in Miloš sta se spogledala. Spregovoril je Vrenko. »Imaš prav, ampak samo delno. Če bi bila kriminalistična preiskava čarovniška točka, bi zajec moral biti ves čas na odru. Samo gledalci ne bi smeli vedeti, da je zajec.« Roman Estonia je razdeljen na prolog in pet delov s številnimi naslovljenimi poglavji, ima dovolj velike črke in razmike, da je knjiga prijetno berljiva, že dolgo pa tudi nisem naletela na tako izvirno in z besedilom ujemajočo se naslovnico. Vodnjaki, ki so po Demšarjevih besedah »prispodoba za naključja, ki usmerjajo življenje in po mili volji žonglirajo s človeškimi usodami,« so se poslovili v grandioznem slogu. Malo za šalo malo zares bi lahko rekla, da ravno ob pravem času, saj se več umorov na majhnem območju zgodi samo v televizijski nadaljevanki Umori na podeželju. Kjer pa žrtev še kar ni zmanjkalo.

Organizacija youngCaritas je praznovala peto obletnico delovanja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z nacionalnim koordinatorjem Mlade karitas Lukom Ovnom. Spregovoril je o začetkih, izzivih in napredku. Pogled pa je bil uprt tudi k ciljem v prihodnjih letih.

Na pogovor smo povabili rednega profesorja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, zaposlenega na katedri za tehnologije rastlinskih živil in vino Rajka Vidriha. Spregovoril in svetoval nam je na temo olj v prehrani.

Tokrat smo poslušali pričevanje Miklavža Kavčiča, ki je bil rojen na Šentjoštu nad Horjulom, večino življenja pa je preživel v Ljubljani. Spregovoril nam je o svojih spominih na otroška leta, začetek vojne, nastanek vaške straže v Šentjoštu in na prvi partizanski napad na Šentjošt. To je bil prvi del njegovih spominov, ki jih bomo predvajali še v nekaj naslednjih oddajah.

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

V času, ko politika škodljivo podira temeljno zaupanje med bolniki in zdravniki, je p. Marko Novak, bolnišnični duhovnik v bolnišnici Novo mesto, glas razuma in spoštovanja. Spregovoril je o stiskah in omejitvah zdravstvenega osebja ter o nujnih pogojih za dobro zdravljenje.

Gost v zadnji oddaji pred Evropskimi volitvami je bil predsednik Nove Slovenije in nosilec strankine liste za volitve mag. Matej Tonin. Spregovoril je o predvolilnih občutkih, o migracijah in kmetijski problematiki.

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

V zanimivosti nočnega neba nas je s pomočjo teleskopa GoChile popeljala dijakinja Mojca Grudnik z gimnazije Velenje. Predstavila je svojo raziskovalno nalogo, s katero je analizirala vroče Jupitre. Spregovoril bo tudi njen mentor profesor fizike Peter Jevšenak. V nadaljevanju smo napovedali tudi nekaj zanimivega aprilskega dogajanja na nočnem nebu!

Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.

Tokrat je bil z nami prof. dr. Janez Juhant, ki je spregovoril o postu; o skušnjavah, v katerih se znajde vsak izmed nas, družba in tudi oblast. Komentiral je uresničevanje vladnih zavez, s katerimi se te dni hvali Golobova ekipa. Dotaknil se je novega zakona o RTV in posledic, ki jih prinaša. Spregovoril je o predlogu novega medijskega zakona, ki zna pošteno omejiti svobodo govora, a upamo, da ne tako kot v Rusiji, kjer je v petek nenadoma umrl opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Pozornost je namenil tudi Putinovi vojni v Ukrajini ter razmeram v Gazi oziroma Sveti deželi.

Kdaj zapademo v odvisnost, kako jo prepoznamo, od katerih substanc smo lahko odvisni in kaj je v moči staršev, da otrokom preprečimo uporabo drog nam je v oddaji povedal koordinator skupnosti Srečanje Brane Miličević. Spregovoril je tudi o postopkih zdravljenja in pasteh življenja ozdravljenih odvisnikov.

Naš sobotni gost je bil arhitekt dr. Jože Marinko, ki je s svojimi načrti obogatil sakralno arhitekturo v slovenskem prostoru: od cerkve Rožnovenske Matere Božje v Portorožu do kapelice pod Triglavom. Spregovoril je o izvirih, iz katerih je črpal, svojem delu profesorja na fakulteti za arhitekturo, spominih na obisk papeža Janeza Pavla II. in tudi o zadnjem obdobju, ko se je ob slovesu žene posvetil molitvi in duhovnosti.

Ob začetku avdnetnega časa je bil z nami nadškof Marjan Turnšek. Slišali smo njegove spodbude zakoncem in družinam, ki jih je izrekel na letošnjem radijskem misijonu. Spregovoril je o tem, kako prečiščevati družinske odnose, kako Bog vidi družino, kaj pomeni odločitev za vedno in o napadih sodobne družbe na družino.

Ali je opozicija sposobna iskrenega sodelovanja, kam nas pelje vlada pod vodstvom Roberta Goloba, nas čakajo predčasne volitve in kako ocenjuje predlog Katedrale Svobode, da bi Slovenija dobila krizno in reformno vlado in kateri bodo osrednji poudarki sobotnega programskega kongresa, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili predsedniku Nove Slovenije. V oddaji je bilo mogoče slišati tudi razmišljanje diplomata dr. Ernesta Petriča na okrogli mizi Katedrale Svobode. Spregovoril je o vojni v Ukrajini in konfliktu na Bližnjem vzhodu in ob tem pozval k iskanju skupnih rešitev tudi v Sloveniji.

V rubriki pojdite in učite smo gostili lazarista Pavleta Novaka, urednika Misijonskih obzorij. Spregovoril je o stoletnici katoliških misijonov, iz katerih je zrasel današnji misijonski mesečnik.

Oktober je mesec požarne varnosti, ki se mu v oddaji Svetovalni servis tradicionalno pridružujemo tudi na prvem programu. Gost oddaje bo tokrat Dejan Jurkovič, predsednik Komisije za preventivo pri GZS. Spregovoril bo o preventivni dejavnosti v gospodinjstvu ter o različnih ukrepih in postopkih, s katerimi lahko doma preprečimo požar ali nesrečo z nevarnimi snovmi. Pokličite nas med oddajo ali nam zastavite vprašanje na posebnem obrazcu na naši spletni strani.

V oddaji smo gostili Vrhovnega sodnika Jana Zobca. Spregovoril je o medijih in vlogi le teh v današnji družbi, delu pravosodnih organov in o vlogi civilne družbe in prehajanju le-te na področje politike.

Smo v počitniškem času. V tem obdobju verni ljudje ne pozabijo tudi na povezanost z Bogom. Poleti po celotni Sloveniji potekajo oratoriji. Gre za vzgojni počitniški programe za otroke, ki ga pripravljajo mladi. Programi se ob tem združujejo z duhovnostjo, ki jo kroji izbran svetopisemski lik. V naš studio smo povabili Tilna Mlakarja, ki deluje kot tajnik Zavod Salesianum, OE Oratorij Slovenija na Rakovniku. Spregovoril nam bo o pripravi in poteku oratorija.

Miha Šalehar, radijski filozof v flanilasti srajci, tokrat kot motorist in izzivalec gravitacijskih sil na gorskem kolesu. Največje razkritje podcasta: Mihi je čistokrven petrolhead, ki se vrača v radijski eter(!!!). Spregovoril je o pavijanu z bruseljskega žleba, opisal srhljivo kamnito mino iz Kranjske Gore, ki mu je odprla gleženj ter priznal, da si v resnici želi VW Passata. . . ZAPISKI: MIHI IN NJEGOVA HUSA - https://ibb.co/1zXxVWy . . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO" - ⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/sl/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/

Prelat Stolnega kapitlja Novo mesto dr. Janez Gril je predstavil zgodovino ustanovitve in delovanja kapitlja, ki letos praznuje 530. obletnico. Spregovoril je o vlogi proštov in kanonikov nekoč in danes ter povabil na simpozij, 19. aprila, in slovesnost, ki bo 22. aprila 2023. V oddaji smo poročali tudi o poudarkih letošnjega Teološkega simpozija, ki se je osredotočil na poslanstvo laikov v Cerkvi, ter predstavili vsebino aprilske številke revije Novi svet.

Prelat Stolnega kapitlja Novo mesto dr. Janez Gril je predstavil zgodovino ustanovitve in delovanja kapitlja, ki letos praznuje 530. obletnico. Spregovoril je o vlogi proštov in kanonikov nekoč in danes ter povabil na simpozij, 19. aprila, in slovesnost, ki bo 22. aprila 2023. V oddaji smo poročali tudi o poudarkih letošnjega Teološkega simpozija, ki se je osredotočil na poslanstvo laikov v Cerkvi, ter predstavili vsebino aprilske številke revije Novi svet.

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili papeževega biografa Austena Ivereigha, ki je za tednik Družina spregovoril o Frančiškovi osebnosti, njegovih reformah Cerkve, (dis)kontinuiteti s papežem Benediktom XVI. in voditeljskem slog. Spregovoril je o ključnih trenutkih v njegovem življenju, preden je postal papež, njegovih reformah, načinu sprejemanja odločitev in odzivanju na napetosti.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili papeževega biografa Austena Ivereigha, ki je za tednik Družina spregovoril o Frančiškovi osebnosti, njegovih reformah Cerkve, (dis)kontinuiteti s papežem Benediktom XVI. in voditeljskem slog. Spregovoril je o ključnih trenutkih v njegovem življenju, preden je postal papež, njegovih reformah, načinu sprejemanja odločitev in odzivanju na napetosti.

Jezuit p. Janez Sever deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Jezuit p. Janez Sever deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Pred 34. obletnico stranke smo gostili poslanca in predsednika SDS Janeza Janšo. Spregovoril je o aktualnih političnih zadevah, nismo mogli mimo delovanja oziroma nedelovanja vlade, vojne v Ukrajini, odgovarjal pa je tudi na vprašanja poslušalcev.Uvodoma je Janša dejal, da se zaradi številnih odličnih slovenskih podjetji za prihodnost Slovenije ne bojim, žalosti pa ga, da upravljavci države njihov razvoj zavirajo. Pri tem je omenil izničenje protikoronskih zakonov, ki so med drugim prispevali tudi k debirokratizaciji Slovenije ter k spremembi davčne zakonodaje. »Kar vlada počne s slovenskimi upokojenci, je škandal. Tisti, ki so finančno pomoč najbolj potrebovali, niso dobili nič. Ni čudno, da so upokojenci prišli v Ljubljano protestirat. Spoznali so, da jih je vlada peljala žejne čez vodo,« je povedal prvak SDS.Kritičen je bil do predstavitve programa novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Presenetile so na besede, da je prejšnja vlada streljala na protestnike, kar ni res. »Boštjan Poklukar ne bo minister za notranje zadeve, ampak bo tam lutka. Minister bo Damir Črnčec.«Pri vse večjem priseljevanju tujcev v Slovenijo pa je opozoril, da Slovenije brez Slovencev ni. »Če pogledamo demografijo, vidimo, da imamo zelo negativne trende. In prvi ukrep te vlade je bila ukinitev urada za demografijo in preoblikovanje v urad za migrante. Gre za signale, ki bi nas morali streznit,« je dejal.O vlogi opozicije pa je dodal, da ta številčno niti ni tako šibka. »Problem je, da kar se dogaja v državnem zboru, osrednji mediji izpostavljajo selektivno in do ljudi ne pride. NSi je v začetku mandata malo zatavala, a mislim, da se bo tudi to uredilo, do konca mandata bo vse dobro.«Pred 34. obletnico SDS pa je dejal, da majo v »SDS po tem supervolilnem letu dokaj jasno sliko. V državnem zboru imamo dva mandata več, v državnem svetu en mandat več, na lokalnih volitvah smo bili občutno prvi, ko govorimo o občinskih in mestnih svetih. Smo resna politična sila, naša konkurenca pa je gibanje, ki vedno nekaj giba«.

Pred 34. obletnico stranke smo gostili poslanca in predsednika SDS Janeza Janšo. Spregovoril je o aktualnih političnih zadevah, nismo mogli mimo delovanja oziroma nedelovanja vlade, vojne v Ukrajini, odgovarjal pa je tudi na vprašanja poslušalcev.Uvodoma je Janša dejal, da se zaradi številnih odličnih slovenskih podjetji za prihodnost Slovenije ne bojim, žalosti pa ga, da upravljavci države njihov razvoj zavirajo. Pri tem je omenil izničenje protikoronskih zakonov, ki so med drugim prispevali tudi k debirokratizaciji Slovenije ter k spremembi davčne zakonodaje. »Kar vlada počne s slovenskimi upokojenci, je škandal. Tisti, ki so finančno pomoč najbolj potrebovali, niso dobili nič. Ni čudno, da so upokojenci prišli v Ljubljano protestirat. Spoznali so, da jih je vlada peljala žejne čez vodo,« je povedal prvak SDS.Kritičen je bil do predstavitve programa novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Presenetile so na besede, da je prejšnja vlada streljala na protestnike, kar ni res. »Boštjan Poklukar ne bo minister za notranje zadeve, ampak bo tam lutka. Minister bo Damir Črnčec.«Pri vse večjem priseljevanju tujcev v Slovenijo pa je opozoril, da Slovenije brez Slovencev ni. »Če pogledamo demografijo, vidimo, da imamo zelo negativne trende. In prvi ukrep te vlade je bila ukinitev urada za demografijo in preoblikovanje v urad za migrante. Gre za signale, ki bi nas morali streznit,« je dejal.O vlogi opozicije pa je dodal, da ta številčno niti ni tako šibka. »Problem je, da kar se dogaja v državnem zboru, osrednji mediji izpostavljajo selektivno in do ljudi ne pride. NSi je v začetku mandata malo zatavala, a mislim, da se bo tudi to uredilo, do konca mandata bo vse dobro.«Pred 34. obletnico SDS pa je dejal, da majo v »SDS po tem supervolilnem letu dokaj jasno sliko. V državnem zboru imamo dva mandata več, v državnem svetu en mandat več, na lokalnih volitvah smo bili občutno prvi, ko govorimo o občinskih in mestnih svetih. Smo resna politična sila, naša konkurenca pa je gibanje, ki vedno nekaj giba«.

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

V ospredju je bil tokrat potres, ki je prizadel jugovzhod Turčije in severozahodni del Siriji. Profesorja Petriča smo vprašali kakšna je odgovornost države, kjer pride do naravne nesreče? Koga lahko zaprosi za pomoč? Ali pomoč lahko tudi zavrne? Kakšne so dolžnosti mednarodne skupnosti in njenih organizacij? Kako je po mednarodnem pravu z območjem, kjer divja državljanske vojna? Spregovoril je še zaostrovanju razmer v izraelsko-palestinskem sporu, o vojni v Ukrajini, pomenu enotne podpore Evropske povezave napadeni državi, včasih dvomljivi podpori Slovenije tej enotnosti in o razvrednotenju državne proslave ob Prešernovem dnevu.

V oddaji smo gostili perspektivnega mladega zdravnika, specialista oftalmologije Petra Kiralyja, ki ga je pot iz rodne Lendave najprej vodila na študij v Maribor, nato na delo v ljubljanski klinični center, pred približno letom in pol pa se je preselil v Veliko Britanijo in zaposlil na Očesni kliniki v Oxfordu, kjer deluje tudi raziskovalno. Spregovoril je o slovenskem in britanskem zdravstvenem sistemu, svojem delu v tujini, ter o tem, kako se je navadil na britanski način življenja.

V oddaji smo gostili perspektivnega mladega zdravnika, specialista oftalmologije Petra Kiralyja, ki ga je pot iz rodne Lendave najprej vodila na študij v Maribor, nato na delo v ljubljanski klinični center, pred približno letom in pol pa se je preselil v Veliko Britanijo in zaposlil na Očesni kliniki v Oxfordu, kjer deluje tudi raziskovalno. Spregovoril je o slovenskem in britanskem zdravstvenem sistemu, svojem delu v tujini, ter o tem, kako se je navadil na britanski način življenja.

V našem studiu sta bila Simona in David Hari, ki sta ustanovila zavod Najina neplodnost in rodovitnost. Spregovoril a sta o tem kako se spopasti z neplodnostjo, ki je vse bolj razširjena med pari, ter o njuni izkušnji.

V našem studiu sta bila Simona in David Hari, ki sta ustanovila zavod Najina neplodnost in rodovitnost. Spregovoril a sta o tem kako se spopasti z neplodnostjo, ki je vse bolj razširjena med pari, ter o njuni izkušnji.

Korošec Toni Mulec je že na prvem Dakarju pustil sled. Eno od bližnjic je izbral med dvema Arabcema. Telefoni so, tako kot on, leteli po zraku. Spregovoril je tudi o sipini, ki se mu je postavila pokonci in o tem, kdaj je treba zmolit "Oče naš". Kosti so komaj zdržale. . ZAPISKI: Tonija Mulca lahko podpreš tukaj - https://tonimulec.si NORA PEŠČENA DIRKA ENDUROPALE - https://youtu.be/JmeLcVdwCXg KO STRESE KAMIONARJE NA DAKARJU - https://youtu.be/AbMdx8pSEfc . PODPRI ATMOSFERCE - https://app.vibeit.co/sl/atmosferci/product/obesek-atmosferci PODPRI KOMOTAR MINUTO - http://shop.komotarminuta.com/en SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/jure_gregorcic/ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - https://www.instagram.com/komotar_minuta/

V nedeljo, 25.septembra, je Klub Triglav imel letni občni zbor. Spregovoril bo predsednika kluba Peter Krope o tem, kaj se dogaja v klubu in kako se pripravljajo na posebno obletnico, ki jo bodo praznovali ta mesec.

Neil Churches je Avstralec po rodu, ampak ima zanimivo povezavo s Slovenijo, in sicer po njegovem očetu. Ta mesec bo izšla njegova knjiga z naslovom The Greatest Escape. Spregovoril je o sebi, zgodbi njegovega očeta in seveda o knjigi.

Neil Churches je Avstralec po rodu, ampak ima zanimivo povezavo s Slovenijo, in sicer po njegovem očetu. Ta mesec bo izšla njegova knjiga z naslovom The Greatest Escape. Spregovoril je o sebi, zgodbi njegovega očeta in seveda o knjigi.

Tomaž Barada je podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ) in obenem vodja slovenske reprezentance na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu. Spregovoril je o slovenskih uspehih in o tem, kakšno je bilo vdušje v reprezentanci med COVIDom-19.

Tomaž Barada je podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez (OKS-ZŠZ) in obenem vodja slovenske reprezentance na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu, ki se bodo odvijale od 4. do 20. februarja. Spregovoril je o slovenski ekipi in o razmerah zaradi Covida-19 ter o posebnem projektu z naslovom Triglavski ledenik v Pekingu. https://ledenik.olympic.si/ledenik-na-poti

EPIZODA 05Studio osvetljujejo ring light in star light luči LUEUR BEAUTY: https://lueur-beauty.com/sl.S promocijsko kodo "CHLANI15" dobite 15% popust!Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycNa podcast se je iz Štajerskega konca z vlakom pripeljal Slovenskobudalol oziroma Dani, eden večjih slovenskih youtuberjev in tiktokerjev. Spregovoril je o drami s svojim prijateljem ter Jureta in Mateja naučil nekaj ruskih besed, saj je nekaj časa živel v Moskvi. Kasneje v epizodi se je pridružil tudi Domen, ki je podelil najnovejšo dramo iz svojega stream-a.SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Ana: https://www.instagram.com/zup_ann/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Dr Dejan Fabčič is a gifted paralympian, about to compete at his third games, which start on Tuesday, August 24. Dejan spoke about his story, about archery and his preparations for the Tokyo 2020 games. - Dr. Dejan Fabčič je zelo nadarjen parašportnik, ki se bo udeležil že tretjih Paraolimpijskih iger, ki se bodo pričele v torek, 24.avgusta. Spregovoril je o svoji zgodbi, paralokostrelstvu in pripravah na igrah v Tokiu.