Podcasts about balkana

Ministri nove vlade so povečini že prevzeli posle od svojih predhodnikov. Tako kot včerajšnja primopredaja med premierjema so tudi današnje izmenjave potekale v kulturnem vzdušju, v katerem so sicer ostri tekmeci našli tudi prostor za medsebojne pohvale. Druge teme: - Skupni vrh držav Evropske unije in zahodnega Balkana v znamenju predloga o postopnem vključevanju v povezavo. - Bela hiša podprla srečanje Zelenskega in Putina - Rusija ukrajinskega predsednika znova vabi v Moskvo. - Jamarji končujejo čiščenje podzemnih jam v zaledju Dobličice, glavnega vodnega vira za Belo krajino.

Voditelji članic Evropske unije so se na vrhu s kolegi z zahodnega Balkana v Črni gori zavzeli za pospešitev širitve zdajšnje 27-erice, s čimer se strinja tudi premier Janez Janša. Kot je dejal, je slabo, da se to še vedno dogaja v formalnih okvirjih. V oddaji tudi o tem: - Potem ko so palestinsko zastavo včeraj sneli z vladne palače, so jo danes obesili na predsedniški. - Varnostni izzivi so med osrednjimi temami vrha Evropska unija - zahodni Balkan v Tivtu. - Izolska bolnišnica bo skušala morebitne okvare opreme ob izpadih elektrike preprečiti s postavitvijo sončne elektrarne.

Po sinočnji ustanovitveni seji vlade, na kateri so sprejeli številne kadrovske poteze, je večina novih ministrov prevzela posle od predhodnikov. Ob tem so se seznanili s stanjem na področjih, za katera bodo pristojni. Komentirali so nekatere aktualne kadrovske poteze. Vlada je namreč sinoči imenovala državne in generalne sekretarje, novi šef Sove je postal Janez Stušek, policijo prevzema Danijel Lorbek, Finančno upravo pa kot vršilec dolžnosti direktorja Janko Preac. Drugi poudarki oddaje: - Nočna dela na avtocestah po napovedih ministra Vrtovca od prihodnjega tedna. - Se bosta Putin in Zelenski končno srečala v živo? - Na vrhu Unije in zahodnega Balkana v ospredju širitev.

Ameriški predsednik Donald Trump je odpotoval na Kitajsko v obdobju geopolitičnih zmešnjav, ki jih je povzročil s svojimi nepredvidljivimi in impulzivnimi dejanji brez razmisleka o posledicah. Njegova politika moči in izsiljevanja tudi do zaveznic, je pomagala pri vzpostavljanju podobe Kitajske kot stabilne velesile in varuha mednarodnega prava. Pred obiskom Trumpu ni uspelo skleniti dogovora z Iranom, najbolj naj bi ga razjezila zahteva Teherana o povrnitvi vojne škode. Če bi se posvetoval s strokovnjaki, bi mu verjetno napovedali, kar se je zgodilo. Iran je po napadih postal še zahtevnejši pogajalec, njegov jedrski program pa je medtem tako močno napredoval, da ga ne more več omejiti noben sporazum. Bosna in Hercegovina se je po izreku kazni predsedniku entitete Republike Srbske Miloradu Dodiku znašla v najhujši krizi po koncu vojne pred 30 leti. Dodik je izjavil, da daytonska Bosna in Hercegovina ne obstaja več ter državnim organom odrekel gostoljubje na ozemlju entitete. V času zaostrenih razmer v mednarodni politiki težave zahodnega Balkana zlahka spregledamo, a hkrati ne smemo pozabiti, da je ta del sveta že večkrat povzročil širše konflikte, kot se je sprva zdelo. Tokrat smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov dr. Farisom Kočanom. Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi. Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije. Parlamentarne volitve na Madžarskem so po 16 letih vladavine stranke Fidesz in Viktorja Orbana prinesle spremembo. Opozicijska stranka Tisza je osvojila dvotretjinsko večino, naslednji predsednik madžarske vlade bo očitno Peter Magyar. Razmišljamo o kampanji, rezultatih ter prihodnjih korakih Madžarske, tudi o njenih odnosih z Evropsko unijo, ZDA in Rusijo. Gosta: - Dr. Faris Kočan s Centra za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede - Seku Conde, novinar TV Slovenija

Četvrtina mladih žena u BiH je bez posla, 60 odsto studentkinja u Srbiji ne završi fakultet. Šta nam još govore podaci iz najnovijeg Indeksa participacije mladih na Zapadnom Balkanu, a kako to isto tržište izgleda iz ugla mlade preduzetnice? Slušajte u novoj epizodi podkasta Glasom mladih.

Šta uradite kada vam život postavi zid koji deluje nesavladivo? Gosti Pojačala često imaju višeslojne priče, ali malo koja pogađa pravo u centar kao životni put Ivana Milosavljevića. U 365. epizodi Pojačala prolazimo kroz dva potpuno različita sveta: od surovog korporativnog i bankarskog okruženja Balkana, do onog mnogo važnijeg, intimnijeg - lavovske borbe za zdravlje deteta. Ivan iskreno i bez zadrške deli svoj put od bankarskog šaltera i rada 13 sati dnevno na direktorskoj poziciji, do trenutka kada život postavi najveći izazov - rođenje mlađe ćerke Đine i dijagnozu izuzetno retkog Kurarino sindroma. Ovo je duboka, emotivna, ali pre svega otrežnjujuća priča o sudaru sa medicinskim sistemom, preuzimanju inicijative, pronalaženju rešenja u Londonu tamo gde se činilo da ga nema, i najvažnijoj životnoj lekciji: kako da na kraju dana pogledaš sebe u ogledalo i kažeš - "uradio sam sve što sam mogao". O čemu smo pričali: - Najava - Početak razgovora - Smilies pitanje: Šta je hteo da bude kad poraste? - Fakultet i karijera - Prvi dan na blagajni - Bankarsko tržište i mali biznisi - E-commerce godine: 13 sati dnevno - Zajednički projekat i alternativno finansiranje - Đina dolazi u Covid svet - Potraga za rešenjem: Great Ormond Street Hospital - Prva operacija u Londonu - Druga operacija, stoma i oporavak - Druge opcije: RFZO, Amerika i krediti Realizaciju ove epizode podržali su naši prijatelji i sponzori: - Epson Srbija - https://www.epson.rs - Orion telekom - https://oriontelekom.rs - Smilies - https://smilies.rs Hvala na poverenju i podršci! Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/41N6WWC Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

U ovoj epizodi razgovaramo s Amirom Medunjanin, jednom od najvažnijih interpretatorki sevdaha današnjice, čiji glas i umjetnost već godinama prelaze granice Balkana i pronalaze publiku širom svijeta. Rođena u Sarajevu, Amira je odrasla slušajući sevdah u svojoj kući i kroz svoju karijeru oblikovala je savremeni izraz sevdaha, spajajući tradiciju s novim muzičkim senzibilitetima i drugim muzičkim utjecajima.Razgovor je snimljen u Hamburgu, u okviru KRASS festivala, gdje se susreću različite kulture i gdje se propituje transanacionalni umjetničk identitet. Kroz osobnu i umjetničku priču, Amira govori o sevdahu kao prostoru između umjetnosti i kulturnog identiteta, o njegovoj transformaciji u savremenom kontekstu, ali i o tome kako muzika može biti most između različitih jezika i svjetova. Dotakli smo se i pitanja pripadanja, naslijeđa i interpretacije – šta znači pjevati sevdah danas, za publiku koja dolazi iz različitih kulturnih i geografskih konteksta, kako ta publika razumije sevdah iako ne razumije tekst sevdalinki, te kako se kroz pjesmu gradi i prenosi kulturni postjugopslovenski i tardicionalni balkanski identitet.Ovo je razgovor o muzici, emociji i kulturi koja ne poznaje granice.https://amiramedunjanin.comRazgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:04:33 Renesansa sevdaha krajem '90tih00:08:25 Jezička barijera nestaje kad ljudi u svijetu slušaju sevdah00:13:57 Moj su muzički ukus kreirali različiti muzički utjecaji i ne bježim od eksperimenta sa sevdahom00:19:02 Važno je da je sevdah na UNESCO listi nematerijalne baštine00:25:11 Koncert u St.Pauls cathedral sa Tigran Aleksanyanom 2011. i pjesma Zajdi, zajdi00:31:01 Moj jednodnevni boravak u Kalkuti u Indiji mi je jedna od najdražih00:34:13 Sevdah je muzikoterapija za naše ljude u dijaspori00:38:13 Izvedba "Zajdi, zajdi" od Aleksandra Sarajevskog, koji ju je prvi otpjevao, mi je najdraža 00:43:02 Na koncertima osluškujem publiku i uvijek ispremećem playlistu______________

Za zaključek leta pa se podajmo na vesele ulice našega glavnega mesta. Tam sta se med praznično rajanje na tiho prikradli politika in ideologija. Kjer pa sta omenjeni gospe, tudi naša analitična oddaja ni daleč. Politika in ideologija sta si – ker vesta, da drugače ob novoletnih bakanalijah ne moreta prisostvovati – za zasedbo ulic in naših src izbrali glasbo. Zadeva se zdi dovolj preprosta. Župan Janković je na začetku praznikov z ljubljanskih ulic pregnal trubače, ob državnem prazniku pa nato nadvse širokogrudno sprejel harmonikarje. Še pojasnilo za etnomuzikološko neuke … Trubači predstavljajo balkansko, predvsem srbsko glasbo, harmonikarji pa slovensko glasbo. Najprej obdelajmo politiko, potem se lotimo ideologije, če ne bosta omenjeni prej obdelali nas. Poteza župana Jankovića je presenetljiva, hkrati pa politično modra. Polovica ali še več njegovih kritikov se ob koruptivnosti najraje obeša na njegovo deklarirano balkanskost. Naj gre za prijateljstva s srbskim predsednikom, izgovorjavo posameznih vokalov, ali pa koncesije ljubljanskih bifejev, Janković velja za izpostavo Balkana sredi pastorale slovenske prestolnice. In kaj ti naredi premeten politik? Glasbenike, ki bi naj predstavljali srčiko njegovega etosa, brez velikega cirkusa spodi z mestnih ulic, druge glasbenike, ki pa simbolizirajo trdo slovenstvo, pa ne le sprejme, temveč jih naslednje leto povabi še v dvakrat večjem številu. Da je s tem dejanjem vzel del vetra iz jader političnih nasprotnikov, je čisto jasno, da pa si je ob svoji potezi tiščal prste v ušesa, pa precej verjetno. V nadaljevanju pa obračunamo z antičnim pregovorom o okusih, o katerih se ne razpravlja. Hočemo povedati, da je vsaj polovico krivde za civilizacijo, ki se je znašla v enosmerni ulici, nosi nerazpravljanje o okusih. Ljudje z izrazito slabim okusom, tudi za glasbo ne nazadnje, so nas pripeljali v šlamastiko, s katero se ubadamo kot človeštvo in tudi kot država, imenovana Slovenija. Visoko razvit okus za lepe umetnosti bi moral biti pogoj za opravljanje javne službe in zagotavljamo vam, da bi javno življenje, v katerem bi bilo dovoljeno sodelovati in delovati samo posameznikom z izbranim okusom, potekalo bolj strpno in tudi uspešneje od današnje kloake. Naj nam cenjeni ceh glasbenih kritikov oprosti poenostavljanje, ampak recimo, da lahko glasbo ločimo po kompleksnosti, s čimer sta narodno-zabavna tonika in dominanta enostavni obliki, Mozart pa je na drugem polu te vrednostne palice. Na eni strani je glasba kot zabava in rompompom, na drugi pa glasba, ki pripoveduje zgodbo, ali vzbuja čustva. In tukaj so si trubači in harmonikarji povsem enaki. Hočemo povedati, da je vseeno, ali na ulici igrajo trubači ali harmonikarji; k obči kulturi in prosveti ne prispevajo ne eni ne drugi. Eni sicer vzbujajo bolj domoljubna čustva od drugih, to pa je tudi vse. Gledano s stališča glasbć kot lepe umetnosti, pa bi moral Jankovič pregnati z ulic oboje ali pa obojim pustiti igrati. Pač kolikor je razvit njegov glasbeni posluh in kako zahtevna je njegova kulturna raven. Ima pa naša teza nadvse eleganten preizkus; trubači so se najbrž užaljeni, a v skladu z nomadskim slovesom, z ljubljanskih umaknili na zagrebške ulice. Oblast je tam bolj milostna, ampak prebivalci so jih jadrno začeli preganjati iz posameznih sosesk. Zdaj manjka le še to, da bi v Zagreb iz Ljubljane poslali še dvesto petdeset harmonikarjev z Golico in bi bilo takoj jasno, ali naša teza drži vodo. Potem pa je tu še povsem ideološka komponenta harmonikarskega nastopa. Šef harmonikarjev je pojasnil, da njihov shod nima nobene politične konotacije, ne političnega sponzorstva. Ampak če naštejemo osnovne elemente prireditve, ki se je imenovala podpora slovenski glasbi: »ljubljanske ulice, harmonika, največji državni praznik«, potem vidimo, da je šlo za interpelacijo domoljubja, kot si ga predstavlja in propagira slovenska politična desnica. S čimer ni, da ne bo pomote in nesporazumov, čisto nič narobe. Nikakor pa se ne sme in ne more razumni strinjati, da je to edina zveličavna oblika domoljubja. Se pravi, da politična ali pač ideološka desnica slovenstvo oznanja in enači s harmoniko in Avsenikovo glasbo. Ker, če se navežemo na kompleksnejše glasbene oblike, domoljubje ne more biti le valček ali polka, temveč je lahko rock ali simfonija, in v primeru skoraj četrtine Slovencev tudi tango. In naj bo naslednja misel tudi slovo naše skromne oddaje od iztekajočega se leta. Ne bo dovolj, da se kulturne elite od svete preproščine samo dobrohotno ograjujejo … Počasi se bo treba proti njej začeti boriti. Ta boj nam je kot zapuščino zapovedal poet, ko je pred stoletji vzkliknil temeljno, a danes tolikanj zlorabljano resnico obstoja slovenstva. »Kultura in prosveta, to naša bo osveta!«

Ukrajina v prihodnjih dveh letih potrebuje stabilno financiranje, Ervopska unija je sklenila zagotoviti dve tretjini potrebnih sredstev. Kako to doseči, pa je vprašanje za voditelje članic povezave, ki zasedajo v Bruslju. Brez odgovora se ne bodo razšli, sporoča predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Med osrednjimi točkami je tudi širitvena politika. Že sinoči so na to temo v Bruslju gostovali voditelji držav zahodnega Balkana. V oddaji tudi: - Na vseevropskem protestu kmetov v Bruslju policija uporabila vodni top. - Minister za delo Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto. - Ob svetovnem dnevu migrantov v Novem mestu kuharske delavnice Okusi svetov.

U ovom izdanju podkasta, Korzo, družimo se sa Biljanom Krstić, jednom od najistaknutijih interpretatorki tradicionalne muzike Balkana. Velikim koncertom u Beogradu, 9. novembra, Bilja je proslavila dva velika jubileja - 50 godina karijere i 70. rođendan. O koncertu nazvanom „Sve boje glasa“ Bilja Krstić razgovara sa Borisom Rabrenovićem. Zoran Stošić iz Zagreba će nas podsetiti na neke starije pesme koje se i danas rado slušaju i koje su ostale relevantne kroz neka nova izdanja. Von Boris Rabrenovic.

Za samo nekoliko eura mjesečno – stotine domaćih kanala, pa čak i Netflix i HBO i lista domaćih i stranih filmova? Ponude za tzv. IPTV koje kruže društvenim mrežama zvuče primamljivo, ali iza njih se često krije piratstvo, krađa autorskih prava i moguće kazne. Nenad Kreizer govori o legalnim i ilegalnim IPTV servisima i autorskim pravima, dok Maja Marić i odvjetnik Mijoslav Šistov razgovaraju o tome može li nas naša potreba da ostanemo povezani s “domaćom” televizijom dovesti pred njemački sud? Von Maja Maric.

Prvega novembra mineva leto od zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. Smrt 16ih ljudi je bila le eden od krvavih dogodkov, ki so v zadnjih letih pretresli Srbijo, in ljudje so pokazali, da jim je tokrat dovolj. Množice mladih protestnikov so zasedle trge, prometna vozlišča, pripravili so številne pohode, tudi v tujino, in številni so pričakovali padec oblasti Aleksandra Vučića. A zdi se, da bo ostal predsednik vsaj še dobro leto. Potem pa se bo Srbija morala odločiti, ali se bo usmerila v Evropsko unijo ali pa bo ostala izoliran člen na jugovzhodu Evrope. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Balkana; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Balkana. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Kakvu perspektivu imaju zemlje Zapadnog Balkana kad je u pitanju proširenje EU? Europski parlament zaoštrava ton prema Beogradu, Berlinski proces gubi na važnosti, a perspektiva proširenja Unije čini se sve udaljenijom. O tome gdje se danas nalazi europski put zemalja regije, Maja Marić razgovara s kolegom novinarom Nenadom Kreizerom i politologom Nikolom Xaviereffom iz Njemačkog društva za vanjsku politiku (DGAP). Von Maja Maric.

U današnjoj emisiji Radija Slobodna Evropa govorimo o porastu broja kineskih državljana koje krijumčari dovode u zapadnu Evropu preko balkanskih zemalja. Čućete i zbog čega je održavanje izbora za predsednika Republike Srpske dovedeno u pitanje u Bijeljini.

Prije gotovo deset godina radnici iz šest zemalja zapadnog Balkana dobili su priliku, u sklopu specijalnog programa njemačke vlade, odlaziti na rad u Njemačku. Program se pokazao uspješnim, no unatoč tomu je vlada u Berlinu odlučila smanjiti godišnju kvotu za radne dozvole u okviru ovog programa. Zašto? O dosadašnjem učinku i budućnosti ovog pravila Nenad Kreizer razgovara sa Šejlom Vojić iz Njemačkog saveza sindikata (DGB) i reporterom Filipom Slavkovićem. Von Nenad Kreizer.

Dopisniku iz Beograda Boštjanu Anžinu se izteka drugi zaporedni mandat. V posebnem oglašanju je za Radio Koper opisal številne zanimivosti o življenju in delu v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. "Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila celo bližje Evropski uniji kot danes," poudarja Anžin, ki je zadnje mesece spremljal enega največjih družbenih in političnih dogodkov v Srbiji, proteste, ki so se začeli po padcu nadstreška v Novem Sadu. Z njim smo govorili tudi o tem, zakaj je s seboj v Beograd (še pred covidom) vzel maske, in izpostavili problem revnih držav, pri katerih okoljska vprašanja niso med prioritetnimi temami. S sogovornikom smo govorili tudi o selitvenem stresu in zaključili z mislijo, kako življenje v tujini človeka obogati. Morda pa je bilo najbolj pomembno vprašanje tisto, zakaj sploh potrebujemo novinarja dopisnika iz tujine? V Slovenijo se Anžin vrača z ženo Janjo, tudi novinarko, in s tremi posvojenimi domačimi živalmi.

Koliko je uopće alkohola dobro za zdravlje i postoji li nešto kao „razumna konzumacija“? Liječnici kažu da ne, poznavaoci dobre kapljice su drugačijeg mišljenja. Nenad Kreizer razgovara sa suosnivačicom trgovine vinom „Samovino“ Branom Ertl i reporterom Filipom Slavkovićem o odnosu između ovisnosti i uživanja u alkoholu i poziciji rakije izvan balkanskog kulturnog prostora. Von Nenad Kreizer.

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Igor Velše. Dejan Koban – pesnik, založnik in montažer na TV Slovenija – naj bi doslej napisal okrog dvajset pesniških zbirk, o katerih na ovitku zadnje zbirke Mrčes, piše, da jih je osem izdal, dve sta shranjeni v oblaku, pet jih je med selitvami izgubil, pet pa obredno odvrgel v kontejnerje za papir. Pred tremi leti je ustanovil založbo Črna skrinjica in pod njenim okriljem izdal 27 pesniških zbirk avtoric in avtorjev različnih generacij, pri katerih se kot rdeča nit vije črna naslovnica brez vidnejših podatkov, a ko jo bralec odpre, se znajde na posebni detektivski odpravi prepoznavanja različnih pesniških stilov in izrazov. Mrčes je formalno gledano njegova sedma avtorska pesniška zbirka. V petih oziroma šestih sklopih – če štejemo še zadnjo pesem v rubriki Konec – beremo 50 pesmi, kar nas spomni na avtorjev body art projekt pre_več, ki v obliki knjige vsebuje fotografije tetovaž 49 krajših odlomkov iz pesmi avtorjev in avtoric iz Slovenije in širšega območja Balkana. Posamezne sklope v zbirki Mrčes je Koban opremil s citati prijateljev ali pa z verzi iz njihovih pesniških zbirk – tako lahko v uvodu preberemo verz Nežke Struc, v zaključku pa verza Monike Vrečar in Lenarta Sušnika. Še dva pesnika, ki sta sodelovala pri zborniku Črne skrinjice, prepoznamo ob branju Kobanovih pesmi jate in odraščanje. V prvi zapiše: “gregor kosi računa na mehkobo / črnih pulijev, sam prisegam skozi / steklena zapestja, veliko obljubljam. / kot perje. kot jaspis. kot žonglerji z / ognjem. gregor kosi poje dunajsko / torto. se evidentira v službo. mene / se nikoli več nihče ne bo dotaknil.” V pesmi odraščanje pa se pomudi pri pesniku Vidu Karlovšku: “vid karlovšek stoji na krožišču in vihti / svoje pesmi okoli valobranov. vid je / porozno tipalo.” Zdi se kot da Koban gradi svoj pesniški slog na odmiku od drugih pesniških estetik, a jih na specifičen način ponotranji in do njih vzpostavi ambivalentno razmerje, ki mu služi kot inspiracija za asociativno porajanje verzov. Tudi bežen pregled naslovov v zbirki Mrčes – za katere si je avtor brez dvoma vzel veliko časa – kaže na spontano in hkrati premišljeno snovanje besednih verig, ki se porajajo iz nezavednega po vsakič drugačni verigi asociacij. Naslovi, kot so Rikše niso konkurenčne belim teslam, Tiranu je v učko padlo razpelo, Majhni diktatorji si ne zmorejo sami zavezati vezalk, Madeže preprosto zasteklimo, Vragolije smo obesili za vratove in jim pozabili sneti uhane, Mozart se je pozabil žogat, zato nam uhaja iz spomina itd. spominjajo na izposojene drobce groteskne vsakdanjosti, ki jih najdemo v reklamnih sporočilih, medijskih novicah, slasherskih filmih, popevkah in postmodernistični dekonstruktivistični poeziji, kateri je pesnik naklonjen tako po vsebini kot po formi. Med branjem pesmi se bralec mimogrede znajde v kolažu najrazličnejših vtisov, impresij in sugestij, razmejenih s piko, kar vnaša v branje navidezen občutek determiniranosti in ločenosti od ostalega teksta. In dejansko verz, ki se lomi na sredini, v naslednji vrstici s pomočjo ločil in enakozvočnih besed dobi rahlo drugačno konotacijo in kontekst, zato se zdi, da lahko isto pesem beremo na več načinov. Ena izmed njih je pesem trening: “težke / stopinje se zaganjajo v / ustnice, ne moreš oprostiti. // nešteto koncev / se pase po tebi.” V pesmi z naslovom primitivnost se je zalepila globoko v nebo naših drhtenj pa se pesnik poigrava z besedama prozorno in porozno: “… vedno več vrstic je bledih. / prozornih. poroznih. skoznje / mezijo podivjane klofute. // vedno bolj smo prezebli. / vedno bolj se tehtamo / v drsenju skozi potrpljenje.” Lucidne vizije, ki jih servira pesnikovo nezavedno, bralčevo nezavedno prepoznava kot oporne točke, okrog katerih nehote gradi smisel skozi mreže označencev, katerih označevalec je izmuzljiv in fluiden. Pesmi se na ta način izognejo klasificiranju in umeščanju v najrazličnejše sheme in kategorije, in to je tudi odlika Kobanovega pisanja. O posamezni pesmi namreč ne moremo reči, da je družbenokritična ali intimistična, objektivna ali subjektivna, angažirana ali larpurlartistična, saj jo lahko beremo na več vzporednih nivojih iz različnih vidikov realnosti, ki se osredinja skozi večplastni lik Dejana Kobana. Črke se skozi mehanizme sozvočja in asociacije, ki jih pozna le pesnik, gostijo v besede in besedne zveze kot nemiren mrčes, ki postaja čedalje bolj glasen in nadležen, saj bralcu ne pusti počitka, ampak od njega zahteva aktivno držo in osredotočenost. Od njega zahteva prav to, česar v vsakdanjem življenju ni vajen, saj je – obkrožen z elektronskimi napravami, prevajalniki in umetno inteligenco, ki mu preparira realnost – navajen na udoben, razumljiv, enostaven in jasen monolog. Po drugi strani se zdi, da Kobanov monolog postaja vse bolj pluralen, razsrediščen in iztirjen. V pesmi z naslovom približujemo se iztirjenim, piše: “… manično opletamo / s pahljačami. Manično iščemo zlate žile. Ko / pridemo do ničesar, se zavijemo v zdrs. // opraskani rinemo v vrh.” Dvoumno, ambivalentno in paradoksalno človekovo naravo, ki stremi na eni strani k doseganju vrha, na drugi pa si gradi podzemna skrivališča, še najbolje opiše pesem garje, domače živalice: “a boš že dogradil podzemno / skladišče? Logotipi ne tipajo. / grulijo. zabijajo. brišejo. monoliti / se skopajo v jutranji belini in sipljejo / občutek, da je svet nov in lačen. / pospravi oglje, v novi dobi bomo / trošili mamute, sekvoje, tintine. / jecljaš. Preveč cuzanja. slačiš / se. na varnem si. poješ piškotek. / se izprežeš. samozadovoljiš. / konec sveta te čaka v kavarni. / ne mudi se mu, poobeduje / presno pistacijevo tortico. // imaš še nekaj časa”. Če se zdi, da se lahko tolažimo, da imamo v tem brezumnem svetu morda še nekaj časa za gradnjo podzemnih zaklonišč in piramid v podobi pistacijevih presnih tortic, nam čas, ki ga opisuje Mrčes, kot saharski pesek sproti izginja med prsti. Zaustavimo ga lahko le z neskončnim listanjem in prebiranjem pesniške zbirke, ki nam hkrati služi za preganjanje najrazličnejših insektov. Preverjeno.

Od genocida v Srebrenici, najhujšega zločina na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, mineva 30 let. Veliko žrtev poboja je še vedno pogrešanih, od številnih pa so našli in pokopali le nekaj kosti. Svojci umrlih se ob tem bojujejo tudi za resnico, saj so vse glasnejši zanikovalci genocida. Za omenjeni zločin je bila soodgovorna mednarodna skupnost, ki ni zmogla zavarovati civilnega prebivalstva. Kako malo smo se naučili iz tega, pa kažejo današnje podobe iz Gaze. Gostje: dr. Božidar Jezernik, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana.

Raste broj ranjenih u iranskim napadima na Izrael. Počela evakuacija građana i povlačenje osoblja iz ambasada zemalja Balkana iz Izraela i Irana. U Bakuu novinar RSE osuđen na devet godina u slučaju koji se smatra politički motivisanim. Podnesena prva apelacija Ustavnom sudu BiH zbog femicida.

Kovalska otkriva kako je od gaming videa došla do vođenja najvećeg YouTube festivala na Balkanu – i zašto veruje da svako ima svoj prostor online! U 321. epizodi Pojačala Ivan razgovara sa Milicom Leštarić, poznatijom kao Kovalska⁩ – prvom ženskom YouTube zvezdom Balkana koja je svojim radom i upornošću otvorila vrata digitalnog stvaralaštva za čitavu generaciju mladih kreativaca. Ovo nije samo priča o uspehu na internetu, već duboko iskren razgovor o tome kako se YouTube scena razvijala od entuzijazma do ozbiljne industrije, šta se dešavalo iza kulisa organizacije najvećih YouTube okupljanja poput Balkan Tube Festa, kao i kako se lični snovi i strasti spajaju sa realnošću i tržištem. Milica i Ivan vode vas kroz njenu transformaciju od deteta fasciniranog orijentalnim plesom do preduzetnice i organizatorke velikih događaja, osvetljavajući pri tome kako je digitalni svet evoluirao na Balkanu – od skrivenih username-ova do pune sale Sava centra. Njihov razgovor je opušten, ali temeljno analitičan; pun anegdota o prvim snimcima, nestašnim algoritmima i zajednici koja je odrasla zajedno sa svojim stvaraocima. O čemu smo pričali: - Kad porastem biću - Učenje i povezivanje - Počeci Youtube karijere - Razvoj Youtube karijere - Youtube u regionu - Core ekipa - Žongliranje platformama - Presek Youtube faza - Milica van Youtube-a Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4kHG3uQ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

U ovoj epizodi istoričarka umetnosti Jovana Milovanović i njen gost i kolega, istoričar Dušan Fundić sa Balkanološkog instituta SANU, otkrivaju ključne političke poteze i diplomatske igre koje su dovele do stvaranja albanske države. Ova epizoda razmatra ključnu ulogu Austrougarske u oblikovanju političke mape Balkana početkom 20. veka, stavljajući fokus na imperijalističke ambicije Beča i njihove posledice po lokalne narode. Kako je u vrtlogu geopolitičkih interesa i međunarodnih pritisaka stvorena Albanija? Kakvu su ulogu u tom procesu imale velike sile, a pre svega Austrougarska, koja je nastojala da kroz osnivanje albanske države ojača svoj uticaj na Balkanu?

Aleksandar Vasiljević je autor i samostalni istraživač istorije, sa posebnim fokusom na drevnu istoriju Balkana. ________________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Študentje v Srbiji že več kot štiri mesece protestirajo proti korupciji predsednika Aleksandra Vučića. A tudi sobotne demonstracije, največje doslej, niso omajale njegove oblasti. Medtem ko so s protestov prihajale strašljive pripovedi o domnevni uporabi zvočnega topa proti povsem mirnim protestnikom, pa uradni predstavniki Evropske unije o tem molčijo. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako naprej. Ali bodo študentske demonstracije obdržale svoj naboj in kaj lahko dosežejo? Gostje: dr. Jovana Mihajlović Trbovc, kulturna zgodovinarka, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU; dr. Marko Hočevar, raziskovalec na Centru za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede; Vanja Vardjan, nekdanji dopisnik iz Beograda; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Srbije in z Balkana.

V epizodi 172 je bil gost dr. Jože Pirjevec, ugledni slovenski zgodovinar, akademik in avtor številnih del s področja zgodovine Evrope in Balkana. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na politične in družbene preobrate v 20. stoletju. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodovinske korenine Balkana Slovanske selitve in kulturni vplivi Verska prepričanja in širjenje krščanstva Vpliv tiskarskega stroja in protestantizma Osmansko cesarstvo in njegov vpliv Renesansa, humanizem in razsvetljenstvo Nacionalna identiteta in svetovni vojn Oblikovanje in izzivi Jugoslavije Gospodarske razlike in Evropska unija ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Protikorupcijska komisija danes zaslišuje priče v sklopu preiskave domnevnih političnih pritiskov na delo policije. Premier Robert Golob je po zaslišanju dejal, da je podal vsa pojasnila ter, da se bo tudi tokrat izkazalo, da se bodo izjave nekaterih obtožbe izkazale za izmišljene in neresnične. Na drugi strani je o tem, da se je Golob vmešaval v delo policije, po zaslišanju še vedno prepričana nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Druge teme: - Fiskalni svet poziva vlado k razumni porabi, meni namreč, da je srednjeročni finančni načrt države tvegan. Na seji komisije za nadzor javnih financ pa so razpravljali o odločitvi koalicije, da računskemu sodišču in državnemu svetu odvzame del sredstev in jih nameni onkološkemu inštitutu. - Kibernetski napadi, dezinformacije in podobno so bile glavne teme zadnjega dne zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju. Slovenija želi prispevati predvsem na območju zahodnega Balkana, ministrica Tanja Fajon bo tako s francoskim kolegom v ponedeljek v Črni gori tudi uradno odprla center za boj zoper kibernetske grožnje na zahodnem Balkanu. - Dosežki slovenskih četrtošolcev na področju matematične in naravoslovne pismenosti so po mednarodni raziskavi slabši kot leta 2015. V naših učnih načrtih za četrti razred manjkajo snovi, ki jih v drugih državah poučujejo. Koordinatorka raziskave Barbara Jepelj Pavešić poudarja tudi to relativno slabe odnose v šolah in ogromno pomoč staršev otrokom, predvsem pri razlagi snovi.

U ovoj epizodi istražujemo jedan od ključnih i najdramatičnijih trenutaka u istoriji Kraljevine Jugoslavije - atentat na kralja Aleksandra I Karađorđevića, izvršen 9. oktobra 1934. godine u Marseju. Kralj Aleksandar je 1929. godine uveo diktaturu s ciljem očuvanja jedinstva zemlje, verujući da će ideja jugoslovenstva prevazići duboke nacionalne i političke podele. Njegovi napori naišli su na snažan otpor nacionalističkih pokreta, koji su smatrali da je centralizacija vlasti ugrožavala identitete pojedinačnih naroda. U isto vreme, Kraljevinu Jugoslaviju potresale su ozbiljne ekonomske teškoće i političke intrige, stvarajući ambijent u kojem su tenzije samo rasle. Atentat u Marseju, organizovan uz podršku ekstremističkih organizacija, nije bio samo čin političkog nasilja već i simbol krize jugoslovenskog identiteta i neuspeha u izgradnji stabilnog državnog sistema. Kako su unutrašnji konflikti i globalne političke promene oblikovali sudbinu Kraljevine Jugoslavije? Da li je postojala mogućnost da se ovi konflikti izbegnu, ili je država bila osuđena na dezintegraciju? Ubistvo kralja Aleksandra izazvalo je šok na međunarodnoj sceni i uvelo Kraljevinu u period političke nesigurnosti. Na prestolu ga je nasledio maloletni kralj Petar II, dok je knez Pavle preuzeo ulogu namesnika. Ovaj period obeležen je unutrašnjim previranjima i rastućim pritiscima, kako u samoj Jugoslaviji, tako i u Evropi, koja se ubrzano kretala ka Drugom svetskom ratu. O uticaju Marsejskog atentata na politički pejzaž Balkana i širu evropsku scenu, o očuvanju kolektivnog sećanja na kralja i epohu, naša istoričarka umetnosti Jovana Milovanović razgovara sa Veselinkom Kastratović Ristić, muzejskim savetnikom iz Muzeja Jugoslavije i koautorkom izložbe "Čuvajte mi Jugoslaviju" posvećene Marsejskom atentatu. Kroz analizu ovog događaja, sagledavamo ne samo motive i organizaciju atentata, već i dublje procese koji su oblikovali sudbinu Kraljevine Jugoslavije u turbulentnim godinama pred globalni sukob.

58 - Otac srpske diplomatije i autor čuvenog 'Načertanija', Ilija Garašanin je tri decenije uticao na politiku kneževine i oblikovao viziju moderne Srbije u XIX veku. U ovoj epizodi istražujemo njegov uticaj na politiku, međunarodne odnose i stvaranje nacionalnog identiteta. Kako je ovaj srpski državnik, ministar, predsednik Vlade, predvideo budućnost Balkana i koliko su njegove ideje i dalje aktuelne? Garašanin je značajno unapredio međunarodni položaj Srbije kroz mudru politiku između velikih sila, poput Austrije, Rusije i Turske, u periodu kada je Srbija još bila pod Osmanskom imperijom. Nikola Šipka ugostio je ovim povodom kolege istoričare sa Filozofskog fakulteta, docenta Aleksandra Savića i prof. dr Miloša Jagodića.

U Berlinu potpisan novi Akcioni plan za jedinstveno tržište Zapadnog Balkana. Doboj pomogao žrtvama poplava u Donjoj Jablanici. Ibro Berilo osumnjičen za zloupotrebu položaja iz pritvora pobijedio na izborima za načelnika Opštine Trnovo u Kantonu Sarajevo. Šta u Crnoj Gori privlači turiste iz Kine?

Raznovrstno in pisano balkansko mitološko bogastvo je skupaj z drugimi bogatimi slovanskimi mitološkimi zakladi – razen v svetu prevladujoče izvrstne ruske teorije mita in pravljic – premalo obravnavano, meni dr.Svetlana Slapšak. Božanstva Balkana so namreč prav tako vplivala na oblikovanje zahodnih mitoloških figur, koz zahodne mitologije nanje. Med drugim sta z Noahom Charneyem nedavno izdala knjigo za mednarodno bralstvo The Slavic Myths, o neznanih mitih in legendah slovanskega sveta. Tokrat se, kot je bilo mogoče uganiti, posvečamo predvsem Balkanu, kjer je pravo bogastvo kultov in magije, ritualov, demonskih in čudežnih bitji vseh vrst, tu se klatijo in potikajo vampiri, ajdi, pritlikavci in čarobne živali ...

Vesna Vasileva ima doktorat iz finansija i tokom rada u korporaciji naučila je kako da investira novac, tako da više ni dana ne mora da radi za pare. Sada iz strasti svoje znanje deli sa onima koji žele svoj put do finansijske slobode. Sve intervjue možete pogledati ovde ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://youtube.com/playlist?list=PL8H5ZhcyY66orp4i1AEEb91W6DwY6qyAQ&si=N_Dvdma1fSsWOO8q

U desetoj epizodi Radar Foruma stavove su ukrstili advokati Sead Spahović i Novak Lukić koji su pokušali da proniknu u kompleksne i često kontroverzne teme koje su oblikovale ratnu istoriju Balkana. U svojoj karijeri, Lukić je bio branilac u nekoliko visokoprofilnih slučajeva pred sudom u Hagu, uključujući i slučaj Momčila Perišića, bivšeg načelnika Generalštaba Vojske Jugoslavije.​ S druge strane, Spahović, kao renomirani advokat, je aktivno učestvovao u brojnim slučajevima vezanim za ratne zločine, te je poznat po svojim stavovima i javnim nastupima koji se bave pitanjima negiranja genocida. Spahović je provocirao debatu pitanjem o legalitetu i legitimnosti Haškog tribunala navodeći da su sve vlade, i Miloševićeva i Koštuničina, sarađivale sa sudom, što Lukić nije osporio navodeći da za njega legitimitet nije upitan, jer nije ni za državu Srbiju. Domaćin je dalje hteo da razjasni tumačenje presude Međunarodnog suda pravde o Srebrenici u kontekstu često zloupotrebljavanog termina „genocidan narod“. „Izgleda ima nekih koji su tako protumačili. Apsolutno se nijednom rečju nigde ne pominje, uopšte pojam genocidan narod ne postoji. Postoji nešto što se korsti često kao „genocidna politika“, problem je genocidne države koja se ovde pominje u nekoj ravni Republike Srpske, da će onda Republika Srpska biti proglašena genocidnom republikom, a to je apsolutno protiv onoga što je sadržaj presude. MSP je rekao u svojoj presudi, posebno analizirajući taj prvi period, do Srebrenice, da nema nijedna, ni odluka, niti dokaz koji ukazuje na postojanje genocidne namere bilo kog lica iz vlasti Republike Srpske u tom periodu. Čak citiraju čuvenu odluku od šest strateških ciljeva Republike Srpske ‘92. godine. Znači, eksplicitno su rekli da Republika Srpska nije zasnovana kao genocidna tvorevina, a opet jasno poručili da su određeni članovi Glavnog štaba Vojske Republike Srpske izvršili genocid i onda posle iz toga proizilazi odgovornost države za konvenciju o genocidu, to je drugi deo priče“. Sead se nadovezao pitanjem „šta je problem da to postane javna istina, zašto se stalno pumpa ta priča i ta paranoja, šta je osnov, odakle to dolazi?“. „Iz želje da se stvori neprijatelj“, dodao je Lukić. Više na www.radar.rs

Razgovor sa Anom Miloradović na temu vođenja timova i zapošljavanja. Ana živi u Bazelu, godinama je radila u korporaciji, a sada uspešno vodi svoj konsultantski biznis. Sve intervjue možete pogledati ovde ⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://youtube.com/playlist?list=PL8H5ZhcyY66orp4i1AEEb91W6DwY6qyAQ&si=N_Dvdma1fSsWOO8q

Gorica Mijović, košarkašica, mama, trener za poboljšanje vida na prirodan način. Trenutno živi na selu u Srbiji, ima firmu u Americi sa milionskom zaradom, i planira da biznis proširi na svetsko tržište ove godine. Sve intervjue možete pogledati ovde ⁠⁠⁠⁠⁠https://youtube.com/playlist?list=PL8H5ZhcyY66orp4i1AEEb91W6DwY6qyAQ&si=N_Dvdma1fSsWOO8q

Milica Ćirović, šampionka Jugoslavije u plesu, na punoj stipendiji u Milanu je završila ekonomiju. Međutim, ubrzo shvata da to nije ono što želi i upisuje od nule umetnost u Rimu. U Rimu otkriva svet senzualnosti i odlučuje da baš to bude njena niša u koučingu. Pre dve godine, pred lasiranje njenog programa doživljava nesreću i završava u komi. Nakon brojnih operacija, lansira svoj program, aplicira za jedinu dostupnu master stipendiju u Rimu i uspešno je dobija. Sve intervjue možete pogledati ovde ⁠⁠⁠⁠https://youtube.com/playlist?list=PL8H5ZhcyY66orp4i1AEEb91W6DwY6qyAQ&si=N_Dvdma1fSsWOO8q

Ivana Štedul, mama petoro dece, je iz malog mesta u Hrvatskoj. Izgradila je milionski biznis zahvaljujući tome što je kreirala svoju Baby Steps metodologiju koja je danas dostupna i kao franšiza. Sve intervjue možete pogledati ovde ⁠⁠⁠⁠https://youtube.com/playlist?list=PL8H5ZhcyY66orp4i1AEEb91W6DwY6qyAQ&si=N_Dvdma1fSsWOO8q

Ana Sokolović je klinički psiholog i psihoterapeut, u čemu je izabrala da gradi svoj biznis, ali pored toga neguje i druga interesovanja: aktivno je trenirala košarku, redovno trči maratone i uživa u umetnosti. Sa 15 godina je dobila stipendiju i otišla iz Leskovca u Ameriku, što je iteko oblikovalo njen životni put. Uživajte u slušanju! Sve intervjue možete pogledati ovde ⁠⁠⁠https://youtube.com/playlist?list=PL8H5ZhcyY66orp4i1AEEb91W6DwY6qyAQ&si=N_Dvdma1fSsWOO8q

Jelena Blagojević je iz Bosne, mama troje dece, koja je paralelno sa državnim poslom, gde je bila plaćena 500eur mesečno, završila sertifikat kod Dr. Shefali i izgradila svoj koučing biznis tako da u drugoj godini zaradi 100.000eur bez reklama samo uz pomoć kreiranja vrednosti putem Jutjub videa. Uživajte u slušanju! Sve intervjue možete pogledati ovde ⁠⁠⁠https://youtube.com/playlist?list=PL8H5ZhcyY66orp4i1AEEb91W6DwY6qyAQ&si=N_Dvdma1fSsWOO8q

Sa Draganom Oborinom Jovana je razgovarala o Fullbright stipendiji, životu u Rusiji, Kini i Njujorku i o tome kako je Dragana lansirala svoj biznis u decembru 2023. godine, a već u junu 2024. godine imala je popunjene kapacitete za indvidualni i grupni rad. Uživajte u slušanju! Sve intervjue možete pogledati ovde ⁠⁠https://youtube.com/playlist?list=PL8H5ZhcyY66orp4i1AEEb91W6DwY6qyAQ&si=N_Dvdma1fSsWOO8q

Adrijana Vujadin, istrajna ženom koja nikada ne odustaje od stvari do kojih joj je stalo, koja kroz svoj koučing program pomaže SEO profesionalcima da izgrade samopouzdanje i budu zadovoljniji u svom poslu. Ona živi i radi u Dublinu iako nikada nije naučila engleski jezik do kraja uspela je da dobije posao i danas kreira biznis na engleskom koji i dalje uči :) Uživajte u slušanju! Sve intervjue možete pogledati ovde ⁠https://youtube.com/playlist?list=PL8H5ZhcyY66orp4i1AEEb91W6DwY6qyAQ&si=N_Dvdma1fSsWOO8q

Lucia Adzić je mama petoro dece. Njena preduzetnička i životna priča je jedna od najinspirativnijih koje ste ikada čuli! Uživajte u slušanju! Sve intervjue možete pogledati ovde https://youtube.com/playlist?list=PL8H5ZhcyY66orp4i1AEEb91W6DwY6qyAQ&si=QlC_Wz0g1l8hbeTu

U okrepljujućem intervjuu za Radar, Vesna Goldsvorti, svetski poznata i priznata srpsko-britanska spisateljica, je govorila o međusobnim odnosima Balkana i Evrope i kroz prizmu svoje knjige Izmišljanje Ruritanije: Imperijalizam mašte koja, između ostalog, istražuje kako je izmišljena zemlja u britanskom imaginarijumu postala simbol za izmeštenu projekciju civilizacijskih strahova i nada. Goldsvorti deli svoje uvide o paradoksima evropskog identiteta i Balkana i primećuje da se Balkan često spominje samo u kontekstu ratova, dok se u miru zaboravlja. „Britanija ima lep i čudan običaj da Srbe gura u Evropu, a sama je iz Evrope izašla. Pomažu nam. Ne znam da li da to kažem ironično ili ne. Kad se glasalo povodom Bregzita, u sebi sam dva dana sučeljavala argumente. Zato mi i prija kad ovde vidim nefiltrirana mišljenja. Jer, prostor za diskusiju u britanskim listovima koje čitam ne postoji. Sada u Britaniji živi 600.000 Rumuna i ne znam koliko stotina hiljada Bugara. Sada svi znaju da Sofija i Budimpešta nisu Beograd, nego da je Beograd prestonica nekih ratobornih Srba“, rekla je Goldsvorti u razgovoru sa našim novinarem Stefanom Slavkovićem.

Dobrodošli na Zalet — podkast o dizajnu digitalnih proizvoda!Bilo nam je zadovoljstvo da budemo pozvani na IxDA okupljanje u Podgorici. Neizmerno hvala IxDA Podgorica ekipi na organizaciji, kulturnom centru “201” u čijem smo prostoru bili i svima u publici

110.000 migranata, azilanata i izbeglica je registrovano u prihvatnim centrima u Srbiji u prošloj godini. Samo njih devetoro je dobilo azil u našoj zemlji. Sve zemlje na obodu EU će morati da primenjuju pakt o vraćanju izbeglica i migranata. To će povećati njihov broj u regionu Balkana. To će izazvati tzv. push back sistem koji je zabranjen međunarodnim konvencijama. Evropa primenjuje dvostruke aršine kad je reč o migrantima. Ljudi iz arapskih zemalja nisu dobrodošli, dok izbeglice iz Ukrajine prihvata bez pogovora. Time se krši povelja UN jer bi trebalo da svi narodi imaju ista prava. Gost: Nikola Kovačević, pravnik u oblasti zaštite ljudskih prava

17 - Naši istoričari Maja i Andreja u ovoj epizodi HistoryCast podkasta razgovaraju o jednoj od najzanimljivijih ličnosti srednjevekovnog Balkana, kralju svih Srba i Bosne pride, kako je sebe voleo da zove. A nije ih bilo mnogo koji su smeli da mu protivreče.