18. vzporednik

Tudi v drugem predsedniškem mandatu Donaldu Trumpu nenavadno veliko skrbi povzročajo sodstvo, sodniki in pravosodje. Predvsem takrat, ko sodni mlini ne meljejo po njegovem okusu. Zdaj so v ospredju sojenje univerzi Harvard, deportacije zapornikov v nekatere afriške države in tudi grožnje sodnikom in njihovim družinam. Seveda pa ni odveč niti kakšna sočna teorija zarote, poroča dopisnik iz Washingtona.

Ne samo prvi dnevi papeževanja Leona XIV., tudi ponujanje prizorišča za rusko-ukrajinske mirovne pregovore je Vatikan potisnilo v središče zanimanja sveta. To pa seveda še ne pomeni, da bi se italijanska premierka Giorgia Meloni kar tako odrekla svetovni pozornosti in ne bi izkoristila priložnosti, da pristavi svoj lonček. Italijani se soočajo tudi s staranjem prebivalstva. V lanskem letu je bilo v Italiji več starejših od 80 let kot otrok mlajših od 10 let.

Med številnimi obiski tujine se je na začetku kanclerskega mandata že začel izrisovati osebnostni profil Friedricha Merza. Predvsem želi biti dosti bolj državniški, kot se je predstavljal še na nedavnih volitvah. Počasi se spreminja tudi nemško javno mnenje o odnosu do nedotakljivega Izraela. Poljaki se v nedeljo odpravljajo na predsedniške volitve, pojasnila in razčlembe je tokrat pripravila dopisnica iz Berlina Maja Derčar.

V oddaji 18. vzporednik tokrat predvsem o fenomenu Marko Preković - Thompson: kontroverzni hrvaški glasbenik naj bi namreč pred dnevi podrl svetovni rekord v prodaji vstopnic za svoj koncert na zagrebškem hipodromu. O njegovem spretnem izkoriščanju statusa prepovedanega in nadaljnjem razmahu skrajnodesničarske ustaške ideologije na Hrvaškem.

Z dopisnico Vlasto Jeseničnik se vprašujemo o iskrenosti vojskujočih se strani pri aktualnih dogovorih za premirje med Rusijo in Ukrajino, razkrivamo Putinove načrte z veliko parado ob praznovanju 80. obletnice poraza nacistične Nemčije ter analiziramo nekatere posledice obojestranskih sankcij na gospodarstvo Rusije in Evropske unije.

V 18-em vzporedniku smo z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl komentirali najbolj akutno problematiko mednarodnih političnih odnosov. Med drugim spregovorimo o tozadevni zapuščini pokojnega papeža, ki je vseskozi opozarjal na nedopustnost napadov na civiliste in se zavzemal za mir: predvsem v Palestini.

Ko so srbski protestniški kolesarji dosegli cilj v Strassbourgu, se je porodila nova ideja o štafetnem teku iz Novega Sada v Bruselj. Hkrati so se protestniki doma osredotočili na pristranske medije, kot sta Radiotelevizija Srbije in Radiotelevizija Vojvodine. Na Kosovu imajo težave s sestavljanjem parlamenta, v Republiki Srbski pa zaradi odpovedane gradbene pogodbe s slovenskim podjetjem Vector zdaj dolgujejo kar 56-milijonsko odškodnino.

Zdi se, da v teh časih evropska politika obravnava samo dve temi, oboroževanje in carine. A tudi pri teh dveh glavnih prioritetah večje enotnosti ni. Pri oboroževanju sta nastali dve večji skupini, pri carinah pa je protiukrepanje odvisno od vsake posamezne članice. Nekatere bi Trumpu z enako mero vrnile na področju industrije, spet druge na področju kmetijskih pridelkov ...

Z našim ameriškim dopisnikom se bomo po dolgih letih spet tresli pred carinami, skoraj tako kot nekoč pred mejnimi prehodi. Ob carinskih grožnjah vsemu svetu pa povsod navzoči Donald Trump nikoli ne pozabi niti na Američane, v kali poskuša zatreti vse ustanove, ki bi utegnile vsaj malo pomagati malemu človeku. Zapira potrošniške, izobraževalne, zdravstvene in vse druge socialne programe.

Naša rimska dopisnica je imela v zadnjih nekaj tednih precej več dela z Vatikanom kot Italijo. Sproti je poročala o hudi bolezni papeža Frančiška in o spolnem škandalu patra Rupnika. Medtem se je italijanska politika pogreznila v razočaranje, Giorgia Meloni, ki si je toliko obetala od obdobja po inavguraciji Donalda Trumpa, zdaj doživlja udarec za udarcem na mednarodnem diplomatskem parketu in osupla ugotavlja, da je Italija pristala na stranskem tiru.

V Avstriji so po več mesečnih pogajanjih ustvarili novo vlado brez skrajno desne svobodnjaške stranke, sicer zmagovalke na avstrijskem Koroškem. Koroški Slovenci so si lahko malce oddahnili, vendar zaenkrat kaže, da se tudi v novi vladi ne bo nič spremenilo. Na drugi strani se vpis otrok v dvojezične šole povečuje, a se znanje in predvsem raba slovenščine ne izboljšujeta.

Na Hrvaškem sta se pred kratkim zgodila dva manjša "čudeža". Tako sta večna politična nasprotnika, premier Plenković in predsednik Milanović, po dolgih letih znova vzpostavila dialog, obenem pa so javnomnenjske ankete po dolgem času zaznale hud padec priljubljenosti vladajoče HDZ, ki zdaj ni več na prvem mestu. Prvi čudež so povzročile negotove razmere v svetu, anketiranci pa so očitno ugotovili, da njihovo vsakdanje življenje ne ustreza podobam o splošnem uspehu, ki jih slika hrvaška vlada.

Nemčija se bo morala to pomlad, kot največja in najvplivnejša članica Evropske unije, odločati med pregovorno pragmatičnostjo in vsiljeno naglico. Ali si bo vzela čas ali bo pohitela s sestavljanjem nove zvezne vlade? Bo na mah dvignila obrambni proračun? Ali imajo Nemci že pripravljen načrt za zaščito svojega gospodarstva v primeru uresničenih ameriških carinskih groženj?

Premirje v Gazi je zares krhko in bi lahko prenehalo veljati, če se sprti strani ne bosta uspeli dogovoriti o njegovi drugi fazi. Mirovna pogajanja potekajo v Kairu, medtem pa se konflikt seli tudi na Zahodni breg. Kakšne so tam razmere in kako kaže ohranjanju tega krhkega premirja?

Četrt leta že trajajo študentski protesti v Srbiji, še vedno se selijo od enega srbskega mesta do drugega. Pravih odgovorov srbskih institucij, ki imajo na vesti tragično zrušitev nadstreška v Novem Sadu, pa od nikoder. Medtem že od novega leta protestirajo tudi Črnogorci, ti policiji očitajo, da slabo skrbi za varnost državljanov. Iz Hrvaške pa se je po vsem Balkanu razširil bojkot trgovin zaradi pohlepa trgovcev in draginje. O vsem tem z dopisnikom iz Beograda Boštjanom Anžinom opoldne na Valu 202.

Tik pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini bomo te dni veliko govorili o prizadevanjih za mir – tako na muenchenski varnostni konferenci kot po znova vzpostavljeni telefonski zvezi med Moskvo in Washingtonom. Dopisnica Vlasta Jeseničnik ob dveh obletnicah smrti ruskih opozicijskih politikov, Borisa Nemcova in Alekseja Navalnega, odgovarja tudi na vprašanje, kam je poniknila ruska opozicija.

Poleg vsakodnevnih zunanjepolitičnih "cvetk" si Trump vse od umestitve pogosto privošči tudi lomastenje po državni administraciji. Na varni strani aktualne ameriške politike niso ne zvezna uprava ne dolgoletni karierni uradniki, še najmanj pa različne agencije, ki jim grozi ukinitev.

Če od nekdaj vse poti vodijo v Rim, potem vsaj za letos velja tudi to, da v njem ne boste mogli ostati. Vatikansko sveto leto 2025 je prineslo množico turistov in odneslo stanovanja za dolgoročni najem. Podjetni stanovalci večnega mesta oddajajo vse razpoložljive zmogljivosti le še po spletu in mastno zaračunajo vsako prespano noč posebej. Naša nova stara dopisnica iz Italije Mojca Širok, ki se je letos vrnila v njej dobro znano mesto, se zato že nekaj tednov počuti kot nezakonita priseljenka.

Bo po novem kar Donald Trump določal višino obrambnih proračunov držav članic Evropske unije in koliko se jih že zdaj strinja z znamenitimi petimi odstotki bruto družbenega proizvoda? Se v Bruslju in največjih članicah že pripravljajo na ameriške carinske grožnje? Dopisnik Igor Jurič nam je pojasnil tudi novo ekološko vzpodbudo iz evropske prestolnice: kdor se v službo vozi s kolesom, dobi denarno nadomestilo!

Pogajalci v Katarju, ki so posredovali v pogajanjih med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, so v sredo dosegli dogovor o ustavitvi ognja v Gazi ter izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov. Gazo je po novici o dogovoru, ki naj bi začel veljati v nedeljo, preplavila mešanica olajšanja, veselja in žalosti. Medtem pa je Izrael še okrepil bombardiranje zasedenega območja.

Avstrijci so v novo leto vstopili s politično krizo. Socialdemokratska in ljudska stranka ter stranka Neos so prekinile koalicijska pogajanja in mandat za sestavo vlade je dobil predsednik svobodnjaške stranke Herbert Kickl. Ali bodo pogajanja uspela in kaj bi takšna vlada s kanclerjem iz vrst skrajno desne svobodnjaške stranke pomenila za Avstrijo in njene odnose v Evropski uniji ter kaj o tem dogajanju pravi slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem?

Z dopisnico iz Zagreba se pogovarjamo o morda najmanj razburljivih predsedniških volitvah v zgodovini države. Sedanjemu predsedniku Zoranu Milanoviću je zmaga v prvem krogu ušla za las, v drugem pa se bo pomeril z "neodvisnim" kandidatom Draganom Primorcem, ki po mnenju analitikov nima praktično nobenih možnosti, da bi volitve dobil. Poleg politike spregovorimo še o povečanju najhujših oblik nasilja v šolah in načrtih oblasti, da omejijo kratkoročno oddajanje nepremičnin na Hrvaškem, do katerih je hrvaška javnost podobno kritična kot naša glede predlogov o obdavčenju nepremičnin.

Spisek napovedanih potez novih oblasti v ZDA je vse daljši. Druga, posodobljena in politično optimizirana administracija Donalda Trumpa s prav tako dolgim seznamom kontroverznih kandidatov za položaje ministrov naj bi še odločneje kot v svojem prvem mandatu posegla v delovanje javnih storitev, v glavnem z ukinjanjem. Demokratski tabor Joeja Bidna, ki je javnosti in republikanski strani obljubil miren prenos oblasti, se medtem poslavlja z nekaterimi potezami le še nekaj tednov aktualnega predsednika, zaradi katerih bodo v prihodnosti težko zviška gledali na svoje domnevno moralno bolj vprašljive politične nasprotnike.

Kar zadeva protivladne proteste v Srbiji, je novost to, da so se jim množično pridružili tudi srednješolci. Srbska vlada, ki zdaj že dokazano uporablja posebne policijske metode tudi proti mednarodnim organizacijam za zaščito človekovih pravic, se je znašla pred nizozemsko blokado nadaljnjih pogajanj z Evropsko unijo. Medtem sta bližje Evropi Črna gora in Kosovo, v Albaniji pa vladajo preveč negotove politične razmere. Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je opisal tudi izkušnjo o tem, kako je v preteklih dneh na svojih pljučih spoznal, zakaj ima Sarajevo najbolj onesnažen zrak na svetu.

Nemci po novem ne zapravljajo niti v teh časih zvončkljanja in cingljanja. So pa zapravili vso nekdanjo naklonjenost do beguncev, minilo jih je potrpljenje do vlade Olafa Scholza in zaskrbela jih je smer, v katero je krenilo nemško gospodarstvo. Več o tem pove berlinska dopisnica Maja Derčar.

Kako in zakaj se letošnjo jesen petelini francoska politika, zakaj novo NATO-vo srečanje ne prinaša nič novega, kako se Belgija loteva podkupljivih ministrov in kako varnostni protokoli institucij in letališč ponižujejo človeka, hkrati pa žalijo zdravo pamet?

V Srbiji se te dni ulica ne dogaja samo na ulici, ampak se je preselila tudi v parlament: protesti, pretepi, incidenti in bojkoti se vrstijo iz dneva v dan. V Romuniji je grožnja s politično krizo obvisela že med obema krogoma predsedniških volitev, v Albaniji pa se nekaj podobnega obeta z morebitnimi predčasnimi volitvami. V Bosni in Hercegovini se sanacija po katastrofalnih poplavah izpred nekaj tednov še ni premaknila niti za pedenj. IZ Beograda se oglaša in analizira naš dopisnik Boštjan Anžin.

Ukrajinska bojišča so v tem tednu doživljala drastične spremembe iz dneva v dan, ob tem pa veliko vlogo igra tudi skorajšnja zamenjava na vrhu ameriške oblasti. Takoj po začetku zime utegne vzplamteti še plinski konflikt na ruskih plinovodih prek Ukrajine, saj se izteče petletna transportna pogodba. Medtem se ruskim zakonskim parom brez otrok tudi ne obeta nič dobrega, Duma je namreč že sprejela zakon, ki bo oglobil življenje brez otrok.

Tudi sosedje Avstrijci imajo občasne težave z demokracijo, predvsem ko morajo ostalim Evropejcem opravičevati napačne zmagovalce volitev. Po zmagi nacionalističnih Svobodnjakov se že več kot mesec dni pri sestavljanju nove vlade niso premaknili z mrtve točke. Sicer pa se verjetno nikomur ne mudi vladati, sploh zdaj, ko so na vidiku pešanje gospodarstva, proračunske zagate in nevarno tleče sovraštvo do priseljencev v šolah in na trgu dela.

Tik pred novim letom bodo na Hrvaškem predsedniške volitve, in kot vse kaže, bodo najmanj do takrat v podaljšani predvolilni kampanji trajala tudi razhajanja v zvezi s fizično navzočnostjo hrvaških vojakov v Ukrajini. Že zdaj pa je jasno, da se izvoljenec ljudstva v predsedniške dvore na prestižnem Pantovčaku ne bo mogel pripeljati skozi glavni vhod, zaradi plazenja tal je namreč dovozna cesta še vedno zaprta.

Na vsak prvi torek po prvem ponedeljku v novembru prestopnega leta - tako je določen datum vsakokratnih ameriških predsedniških volitev. Štiri dni pred glasovanjem ameriški mediji pozornost tamkajšnje javnosti usmerjajo skoraj izključno na dvoboj Harris-Trump. Predvolilne ankete se nagibajo k skrajno negotovemu in tesnemu izidu, kljub temu pa znani washingtonski zgodovinar Allan Lichtman zagotavlja zmago prve ameriške predsednice. In takoimenovani "Profesor prognoz« se je na zadnjih desetih volitvah zmotil samo enkrat!

Iz Kaira se oglaša Karmen Švegl in opisuje osebno izkušnjo s poti v libanonski Bejrut ter aktualne razmere na bojišču. Poroča o severnem delu palestinske enklave Gaza, ki je zdaj že povsem odrezana od sveta, in tudi o navzkrižnem oboroževanju ter novodobnih vojaških in strateških zavezništvih, ki se iz dneva v dan na novo rojevajo na Bližnjem vzhodu.

Našo dopisnico iz Moskve sprašujemo, kakšen vpliv bo imela na ukrajinskih bojiščih nedavna evropska turneja predsednika Zelenskega, kakšna bo napovedana nova jedrska doktrina v Rusiji in za koliko namerava Putin povečati vojaški proračun. Dva dneva pred predsedniškimi volitvami in evropskim referendumom se dotaknemo tudi Moldavije, na koncu pa še bližnjega vrhunskega srečanja držav BRICS v ruskem Kazanu.

Pri naših južnih sosedih so samo v zadnjih treh mesecih odpovedali že trije trajekti. Kaj se dogaja s hrvaškimi ladjami in predvsem tako zelo čislano "veličastno pomorsko tradicijo"? Tanja Borčič Bernard preverja tudi grožnje staršev, da svojih osnovnošolcev ne bodo več pošiljali v šolo, in to zaradi enega samega devetletnega sošolca iz bogate družine. Pojasni tudi nedavno srečanje v Dubrovniku, kjer je 13 držav jugovzhodne Evrope razglabljalo o ukrajinski krizi in o septembrskem propadu hrvaškega turizma.

Kako neomajni so v zahtevah po dvigu plač nemški sindikati v avtomobilskem sektorju, medtem ko gospodarski zagon pojenjuje? Kako odločno so se na praznični Dan nemške enotnosti na ulice podali protivojni demonstranti, ki nasprotujejo pošiljanju orožja za Ukrajino in Izrael? Kakšno zvezo imajo nekateri izmed 249 nemških milijarderjev z enim najbolj atraktivnih mest v vsej Nemčiji, s Potsdamom?

Ker ta teden naš dopisnik spremlja razprave voditeljev v Palači narodov v New Yorku, in to v času, ko Slovenija predseduje Varnostnemu svetu Združenih narodov, ob strani puščamo samo ameriške teme ter se posvečamo mednarodnim. Tehtamo možnosti za prenovo strukture in sistema mednarodne organizacije ter preverjamo odzive diplomatov različnih držav na mednarodno prizadevanje Slovenije.

Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl bomo podoživeli pasti in prednosti preselitve v največje arabsko mesto Kairo. Kako tam gledajo na katastrofo, ki se dogaja v sosednjem Izraelu in kaj bo močneje vplivalo na prihodnji razplet: vpletanje bližnje in daljne soseščine v vojaške spopade ali morda izid ameriških volitev?

Z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o bližajočih se parlamentarnih volitvah in napovedujočemu vzponu skrajne desnice, o obetih težavnega sestavljanja vladne koalicije, o ogorčenju Avstrije ob napovedi nadzora na vseh nemških kopenskih mejah, o novi varnostni strategiji naših severnih sosedov in o začetku novega šolskega leta ter vpisu v dvojezične šole na avstrijskem Koroškem.

Nemci so se v času slabših gospodarskih rezultatov že začeli medsebojno zmerjati z lenuhi; upoštevajoč vse plačane odsotnosti delajo v letnem povprečju le 26 ur na teden. V takih razmerah pridobiva glasove skrajna desnica, ki opozarja na preveč priseljencev. Po evropskih pravilih so jih neovirano sprejemali, zdaj pa nemška vlada nikakor ne najde načina, kako bi lahko njihovo število zamejila.

Naša zagrebška dopisnica poroča o spremenjeni strukturi gostov zaradi draginje na hrvaški obali. Letos prvič opažajo tudi slabšo glavno sezono, obenem pa vse kaže na boljšo pred- in posezono, ko so cene nižje. Hrvaški gasilci med gašenjem vsakoletnih požarov dobesedno moledujejo za prostovoljne prispevke za nakup opreme, medtem pa se politiki nove vladne koalicije raje ukvarjajo sami s sabo, ali bolje rečeno, drug z drugim.

Balkanski dopisnik to poletje v polni meri spoznava moč celinskega podnebja, saj v Beogradu temperatura že dva meseca niti ponoči ne pade pod 30 stopinj. Še dodatno tamkajšnje ozračje pogreva vnovič obujena ideja o kopanju litija: politiki obljubljajo milijarde zaslužka in naklonjenost EU, besno ljudstvo pa skrbi okoljsko razdejanje v plodni dolini reke Jadar, kjer so velike zaloge pitne vode.

Z našim bruseljskim dopisnikom preverjamo napovedi predsednice Evropske komisije, ki je že pred časom sporočila, da bo pogovore s komisarskimi kandidati začela sredi avgusta. In medtem ko so v Bruslju turistično ponudbo kočij s konjskimi vpregami zamenjali za ponudbo električnih, še vedno dviga precej prahu tudi začasna carina, ki jo je EU uvedla za uvoz električnih vozil iz Kitajske.