18. vzporednik

Četrt stoletja mineva od terorističnega napada na ZDA, v katerem je umrlo skoraj 3000 ljudi. Po 11. septembru je t. i. vojna proti terorizmu zahtevala več kot 900.000 življenj, največ v Iraku in Afganistanu. Da se bo svet nepovratne spremenil, je bilo jasno že leta 2001, današnje razmere pa si je bržčas znal predstavljati redkokdo. Med ključnimi oblikovalci sedanjosti je Donald Trump, ki je na republikanski konvenciji v Dallasu svojim podpornikom obljubljal 5000 ameriških dolarjev za udeležbo in glasovanje na bližajočih se vmesnih volitvah. V pogovoru z dopisnikom Andrejem Stoparjem tudi o vojni z Iranom, odnosih s Kanado, strahu pred morebiti usodno umetno inteligenco in ameriškem javnem dolgu.

Odpadki so večino časa očem skriti, ko pa se pojavijo, jih je nemogoče spregledati. Hrvaško javnost še vedno razburja 37 000 ton nezakonitih odloženih odpadkov, ki v Gospiču onesnažujejo tla in podzemno vodo ter ogrožajo zdravje ljudi. Primer raziskujejo pristojne institucije, premier Andrej Plenković pa neuspešno miri javnost; državljanska pobuda "Gospič je naš dom" v soboto pripravlja množični protest v Zagrebu. Pa še o katastrofalnih požarih, nesrečah na morju in začetku šolskega leta.

Naša nemška dopisnica se nam tokrat oglaša kar iz glavnega mesta zvezne dežele Saška Anhalt Magdeburga. Tam bo spremljala pomembne volitve, ki utegnejo postati katalizator za prevlado skrajne desnice tudi drugod po Nemčiji. Saška Anhalt je zemljepisno neverjetno podobna Sloveniji, skoraj enaki sta tako po površini kot po številu prebivalstva! Pičlo uro avtomobilske vožnje zahodno od Magdeburga je pa še eno mesto, ki je te dni v središču pozornosti. Wolfsburg je bil še pred nekaj leti najbogatejše nemško mesto po dohodku na prebivalca, danes pa v največji tamkajšnji avtomobilski tovarni govorijo le še o odpuščanju najmanj petdeset tisoč delavcev.

Belgija ni požarno nevarna sredozemska država, pa je kljub temu nedavno izenačila razsežnosti požara, kot smo ga imeli na Krasu. Gorelo je tudi v tamkajšnji javnosti, potem ko so mediji objavili višino letnih plač njihovih politikov. V Franciji imajo te dni tudi precej opravka z Ustavnim sodiščem, na veliko Macronovo razočaranje so postopno ukinjanje dostopa do družabnih omrežij za mlajše od 15 let razglasili za »nesorazmeren ukrep proti svobodi izražanja«. Dopisnik Igor Jurič se nam iz Bruslja tokrat oglaša zadnjič, tako da izvemo tudi to, kako logistično in postopkovno zahtevno je slovo s tujega dopisniškega mesta.

Italija izmed vseh članic Evropske unije najbolje ve, kako je z občasnimi valovi beguncev, pa vendar je prav premierka Meloni najostreje zažugala Španiji ob nedavnem navalu na Ceuto v severni Afriki, tudi z izključitvijo iz schengenskega sistema. V Vatikanu pa imajo še vedno težave z domnevnim spolnim predatorjem patrom Rupnikom. Tudi papež Leon XIV. se bo med obiskom Francije ukvarjal s fizičnim prekrivanjem njegovih mozaikov, ob tem pa se namerava srečati še z žrtvami pedofilskih duhovnikov.

V ospredju so vprašanja dvojezičnosti, ki tudi v poletnem mrtvilu ne izginejo z dnevnega reda. Tu je nov sodni red dvojezičnih sodišč, tu je dolgotrajno iskanje novega ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu, pa občasen svetel preblisk pri zagotavljanju razvpitega 7. člena avstrijske državne pogodbe.

Z našo balkansko dopisnico tokrat ugotavljamo, da imajo dolgotrajni množični protesti v Albaniji in Srbiji ter celo v Indiji zelo različno vsebino in cilje, a vendarle tudi skupno rdečo nit. Povsod se je prebudila »generacija Z«. V Srbiji je poleg tega v zadnjem času stopila v ospredje ostra ločnica med uveljavljenimi umetniki, namreč kdo je za »status quo« in kdo si upa plavati proti toku. V Črni Gori, ki jo močno zaznamuje patriarhalnost, pa so kot drugi na svetu nedavno uzakonili pravico do plačane bolniške odsotnosti za ženske z menstrualnimi težavami.

Tokrat se nam oglaša s kvarnerskega otoka, torej z območja, kjer preverjeno razburjajo turiste najvišje cene blaga in storitev na vzhodni jadranski obali. Tudi o največji poletni rabski fešti nam bo poročala, pa o vse hujših globah za sprehode v kopalkah po obmorskih krajih. Najdražje je v Hvaru, v tem mestu vas bo predrznost olajšala za 600 evrov.

Septembra se v Berlinu morda obetajo korenite politične spremembe, potem ko je aktualni župan napovedal, da se za položaj ne bo več potegoval. Velike spremembe pa bi se lahko zgodile tudi v podjetju Volkswagen, kjer uprava pripravlja obsežen načrt odpuščanja oz. prestrukturiranja, morda največjega v zgodovini svetovne avtomobilske industrije.

Četrt tisočletja Združenih držav Amerike minuli konec tedna ni moglo prikriti aktualne razdeljenosti tamkajšnje družbe. Predsednik Trump se še naprej trudi razdeljevati poleg domače tudi svetovno javnost. Minule dni je spet napadel Iran, na vrhu NATO zveze v Turčiji grozil evropskim zaveznicam in se med drugim prelevil še v nogometnega sodnika. In tudi mešanje ogromnih zasebnih zaslužkov z opravljanjem predsedniške funkcije mu zadnje čase tudi ne lošči medijske podobe.

Papež Leon XIV. bo italijanski otok Lampedusa obiskal 4. julija. Da ameriški papež med številne migrante prihaja na 250. obletnico ustanovitve Združenih držav in v času, ko države Evropske unije zaostrujejo migracijsko zakonodajo, ni naključje. Človekovih pravic, razdelitve bogastva in pasti umetne inteligence se dotika tudi v okrožnici z naslovom Veličastno človeštvo. Pred skoraj četrt stoletja je Lampeduso prvič obiskala dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok. Kako se je v tem času spremenila, je povedala neposredno z otoka, pojasnila pa tudi, kako se z migracijami spoprijema italijanska družba in kaj bi se lahko iz tega naučila Evropa.

Medtem, ko si vse v Avstriji živeče manjšine prizadevajo, da bi se lahko pripadniki manjšin v njihovih jezikih izobraževali tudi na Dunaju, koroškim Slovencem dvojezičnega pouka od vrtca do mature še niso zagotovili niti na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. In ker se tudi tam končuje šolsko leto, z našo dopisnico preverimo, katere počitniške programe so pripravili mladim.

"Ladje sveta, zaženite motorje. Naj teče nafta!" S temi besedami je ameriški predsednik Donald Trump naznanil sklenitev sporazuma o končanju vojne z Iranom. Četudi bo posledice zaprtja hormuške ožine občutiti še dolgo, bodo ladje, katerih tovor poganja svet, kot kaže spet lahko plule med obalama Irana in Omana. Nekaj, kar je bilo pred napadom ZDA in Izraela, samoumevno, je zdaj predstavljeno kot zmaga. V proces dogovarjanja o končanju vojne ni bil vpleten Izrael, kjer so večinoma kritični do sporazuma, katerega podrobnosti še niso povsem znane, interpretacija skopih besed pa je prepuščena bralcu. Kaj ta in ostale spremenljivke pomenijo za dosego miru, kako so novico sprejeli v državah Bližnjega vzhoda in kakšna so nova razmerja moči v regiji?

Dvanajstega junija v Rusiji praznujejo svojo neodvisnost. Sploh v velikih mestih skušajo s praznovanji vzbuditi vtis navidezne normalnosti v času, ko ukrajinski brezpilotniki na videz brez pretiranih težav dosegajo cilje vse globlje na ruskem ozemlju. 1570 dni od začetka ruske invazije miru še ni na obzorju, lepo zveneče besede o pripravljenosti na mirovna pogajanja pa so le del stalnega arzenala uradnih izjav za javnost in bolj kot ne služijo zvračanju krivde na drugo stran. Je pa Rusija uspešnejša na področju športne diplomacije, leto 2026 pa omenjajo kot leto ohladitve dozdajšnjih športnih sankcij.

Italija te dni praznuje 80-letnico republike – v spomin na referendum, na katerem so se volivci in prvič tudi volivke namesto nadaljevanja monarhije odločili za novo pot. Prihodnje leto bodo obeležili 200 let od smrti italijanskega plemiča in fizika Alessandra Volte, po katerem je poimenovan volt, enota za merjenje električne napetosti in električnega potenciala. Kakšno napetost, merjeno v voltih, pa boste kot gostje občutili zaradi novega italijanskega turističnega pravila, po katerem gostinci ne strežejo več vode iz pipe, nam je jasno in glasno razložila dopisnica Mojca Širok.

Naš dopisnik, ki v Bruslju spremlja zadeve Evropske unije in NATO pakta, se mora po sili razmer te dni več ukvarjati s Ciprom, Rusijo, Madžarsko in celo ameriškimi univerzami, kot pa s pomembnimi novicami iz prestolnice.

Medtem, ko Trump izmenjaje pomirja in bojuje vojno z Iranom, se je zdaj »prek vrste« odločil "osvoboditi" Kubo. Te dni postaja tudi že jasno, da bodo napovedane vmesne kongresne volitve v novembru prejkone pokazatelj, ali je Američanom že prekipelo zaradi Donalda Trumpa ali ne. Sam predsednik se sicer poleg rovarjenja po svetu najraje ukvarja z gradbenimi deli. Plesna in banketna dvorana, pa slavolok in odsevni bazeni. S tem ima človek pač ogromno dela.

Kosovo, Srbijo in Bosno in Hercegovino obkrožimo na tokratnem kratkem izletu po Balkanu. Na Kosovu se pospešeno pripravljajo na že tretje volitve v zadnjem letu dni, v Beogradu bo 23. maja spet potekal eden najbolj množičnih protestov; z njim želijo študentje oblastem sporočiti, da tako imenovana »ulična energija« med Srbi še vedno ne ponehava. Govorimo pa tudi o zadnjih dneh poslanstva visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino Christiana Schmidta, ki utegne svojega naslednika dočakati še pred iztekom meseca maja.

V nemilost ameriškega predsednika je padel tudi nemški kancler Friedrich Merz. Povod je bila njegova kritika ameriškega napada na Iran, Donald Trump pa je v povračilo napovedal umik dela ameriških vojakov iz Nemčije. Merz se po enem letu vladanja sooča tudi z nenaklonjenostjo javnosti, je najbolj nepriljubljen kancler v zgodovini. Nič pa ne kaže, da bi vladajoči zaradi tega resneje poprijeli za delo ali vsaj zgladili načete odnose znotraj koalicije.

Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri morja podpisala pismo o nameri za gradnjo 50-milijardnega podatkovnega centra umetne inteligence, največjega projekta v zgodovini Hrvaške.

Hormuška ožina je najbolj razširjeno zemljepisno ime, ki ga že nekaj tednov najpogosteje omenjajo vsi svetovni mediji. Kdo jo bo zaprl, kdo nadzoroval, kdo poskrbel za njeno odprtje? Ker je od nje odvisno trgovanje z nafto, pa tudi z mazivi, gnojili in z drugimi izdelki, se zanjo med vse večjo draginjo zanima ves svet. Opišemo razmere v okolici celotnega Perzijskega zaliva, obenem pa tudi aktualna dogajanja povezana z Izraelom, Libanonom in seveda Združenimi državami Amerike, ki se z Iranom še naprej pogajajo o dokončni ustavitvi sovražnosti.

Ravno v dneh, ko poteka Teden etničnih manjšin, poročamo o medijski ponudbi, ki jo ima na voljo slovenska manjšina. Predstavimo tudi sveže izbranega koroškega deželnega glavarja Daniela Fellnerja in pojasnimo mnenje naših zamejcev o njem. Tudi o aktualnem čezmejnem gospodarskem sodelovanju govorimo, pa o tem, koliko Slovencev iz matične države vsak dan prihaja na delo v Avstrijo.

Danska se je v začetku letošnjega leta za nekaj tednov znašla v središču svetovne politike, čeprav si te vloge nikakor ni želela. Trumpove zahteve, da mora Grenlandija preiti pod upravo Združenih držav, so v temeljih pretresle evropsko in dansko varnostno politiko, ena izmed posledic pa je porušeno zaupanje med nekdanjimi bližnjimi zavezniki. O tem, kako je kriza vplivala na dansko-grenlandske odnose in kakšna bo prihodnja varnostna politika Evrope razmišlja politični analitik Mikkel Runge Olesen z danskega Inštituta za mednarodne študije.

O čem drugem bi lahko v Rimu govorili te dni, kot o velikonočnem obredju. Od velikega petka prek nedeljske Pasque pa vse do dela prostega ponedeljka oziroma Pasquette, ko po vsej Italiji doživljajo prometni infarkt. Tudi o podrobnostih iz novega spolnega škandala v vrhu italijanske vlade in o nacionalni tragediji, ko se njihova nogometna reprezentanca že tretjič zapored ni uvrstila na svetovno prvenstvo.

Z dopisnikom iz Bruslja Igorjem Juričem o posledicah naftne krize in odzivih Evropske Unije ter varnostnih vprašanjih, ki jih odpirata vojni v Iranu in Ukrajini; med drugim o domnevnem večletnem izdajanju zaupnih informacij o zasedanjih Sveta EU, ki naj bi jih ruskemu režimu skrivaj pošiljal zunanji minister Madžarske.

Čeprav se je ameriški predsednik Trump že pred dnevi pohvalil, da je vojna v Iranu dobljena, je Pentagon za prihodnje operacije že zahteval dodatnih 200 milijard dolarjev samo za vojno v Perzijskem zalivu. Kot vse kaže, bo treba kmalu primakniti še kar lepo vsotico za naslednjo tarčo – Kubo. Ameriški davkoplačevalci že združno zavijajo z očmi in se prijemajo za denarnice, pa čeprav so, kar zadeva strinjanje in nestrinjanje z veljavno politično doktrino, še vedno izrazito na dveh nasprotnih bregovih.

Hrvaška je z odprtjem Pelješkega mostu dobila zalet in kmalu naj bi mojster Pipenbaher dobil novo naročilo za kaštelanski most zahodno od Splita. Po njem bodo morda čez nekaj let že zakorakale nove generacije vojaških nabornikov, ki se morajo po novem spet udeleževati dvomesečnega usposabljanja, tokrat celo solidno plačanega. Tanja Borčič Bernard poroča tudi o predsedniku Milanoviću, ki ima težave z izraelskim veleposlanikom v Zagrebu, pa tudi o hrvaških davkoplačevalcih, ki se že vnaprej upravičeno bojijo vseh dodatnih aneksov in poplačil pri rušenju pogorele stolpnice nekdanjega Vjesnika.

Z našo dopisnico govorimo o evakuacijah nemških državljanov z Bližnjega vzhoda in številnih daljnosežnih posledicah ameriškega napada na Iran za Nemčijo. Strah in naraščajočo negotovost tamkajšnjih volivcev vse uspešneje nagovarja skrajna desnica na čelu z AfD, stranko, ki jo zadnje dni pretresajo obtožbe o sistematičnem nepotizmu, saj naj bi njihovi poslanci v deželnem in evropskem parlamentu navzkrižno zaposlovali svoje sorodnike in zunajzakonske partnerje.

Pred štirimi leti je štiri dni po končanih zimskih olimpijskih igrah ruska vojska začela z obsežnim napadom na Ukrajino. Po nedavno končanih igrah v Italiji svet z nelagodjem spremlja kopičenje ameriških sil v bližini Irana. Regija je že dolgo na robu zdrsa v širši konflikt, medtem pa razmere za prebivalce Gaze ves čas ostajajo katastrofalne.

Iz olimpijske Italije se nam je oglasil Nejc Jemec. Predstavil nam je spremenjeno podobo Cortine d'Ampezzo ter nekaterih drugih bližnjih (in malo manj bližnjih) krajev, v katerih so uredili prizorišča tekmovanj. Govorili smo o mobilnosti osebja in obiskovalcev, nekoliko manj megalomansko zastavljeni organizaciji tekmovanja od običajnih izvedb olimpijskih iger, pa tudi o nekoliko bolj ležerni atmosferi, kar zadeva varnostne protokole.

V teh dneh je naša pozornost usmerjena zlasti v zimske olimpijske igre Milano Cortina, še ene, na katerih je Mednarodni olimpijski komite ruskim športnikom nastope dovolil le pod nevtralno zastavo. Kako igre spremljajo v Rusiji in kako je prepoved sploh vplivala na ruske športnike? Z moskovsko dopisnico Heleno Ponudič tudi o boju ruske dume proti zahodnim sankcijah na drugih področjih ter poteku vojne in pogajanj o njenem končanju le nekaj dni pred četrto obletnico začetka ruskih napadov na Ukrajino.

Na dan odprtja 25. zimskih olimpijskih iger že vsi poznamo bistvene številke, povezane z izvedbo športnega dela spektakla. Kako pa je z vzdušjem na sodelujočih prizoriščih, kakšna so pričakovanja gostiteljev in navijačev, ali je prisoten strah pred varnostnimi tveganji, kakšna bo finančna slika po končanih igrah in kakšen vtis bi rada država gostiteljica zapustila, ko bo olimpijski ogenj ugasnil? Naša italijanska dopisnica Mojca Širok se nam bo oglasila iz neposredne bližine milanskega stadiona San Siro, kjer se bo samo nekaj ur zatem začelo slovesno odprtje iger.

V Srbiji se študentski protivladni protesti kar nadaljujejo, zdaj pa je temperaturo dodatno dvignil še upor tovornjakarjev, ki so zaprli mejne prehode z Evropsko unijo. Predsednik Aleksandar Vučić je iz dneva v dan v težjem položaju, saj si zaradi žvižganja navijačev ne more več privoščiti niti obiska športnih prireditev. V javnosti se po novem še najraje pojavlja na platformi TikTok.

Tokrat z našim dopisnikom neposredno po izrednem vrhu članic, ki ga je sklical predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Kako se bo Evropa zoperstavila Trumpovemu lomastenju, ki se ne ustavi niti pri težnjah po ozemljih zavezniških držav. Kaj se bo Evropska Unija odločila storiti z dvema pomembnima gospodarskima sporazumoma, z Mercosurjem in ZDA? So Bruseljčani res že preživeli najbolj duhamoren dan letošnjega leta?

Z ameriškim dopisnikom tokrat o vsiljenih temah, ki jih s svojim lomastenjem po različnih delih sveta narekuje Donald Trump. Pa tudi o tem, kako se na Trumpovo nepriznavanje mednarodnega in ameriškega notranjega prava odzivajo mednarodne in ameriške institucije, mediji in državljani ZDA. Ali je sploh še mogoče govoriti o zgolj globoko razdeljeni ameriški družbi ali že kar o dveh različnih svetovih?

Približno 45.000 gospodinjstev v Berlinu je po politično motiviranem požigu električne infrastrukture več dni ostalo v temi in mrazu. Nevšečnosti po vsej državi povzroča tudi sneg, duhove pa buri eden največjih bančnih ropov v njeni sodobni zgodovini.

S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč v letu 2026 praznuje 100 let.

Božič na Bližnjem vzhodu ni kaj dosti drugačen od prejšnjih. Ta teden odmeva izjava izraelskega obrambnega ministra Kaca, ki je napovedal vzpostavitev oporišč v Gazi in dejal, da Izrael ozemlja ne bo zapustil. To je v nasprotju s Trumpovim mirovnim načrtom, ki predvideva umik. Kakšni so odzivi na te navedbe? Pogledamo tudi v Betlehem, kjer so prvič po dveh letih žalovanja zaradi vojne in žrtev v Gazi postavili božično drevo in prižgali božične luči.

Letošnje leto si bodo naši rojaki v Avstriji zapomnili po tem, da je bilo po daljšem času družbenopolitično življenje zelo burno, manjšinskih vprašanj pa je raje več kot manj. Petra Kos Gnamuš poroča tudi o prvi vožnji po novi hitri železnici med Gradcem in Celovcem, pa o spominskem muzeju podružnice Mauthausna na avstrijski strani Ljubelja, o novi smučarski sezoni in o najatraktivnejšem božičnem sejmu na oni strani Karavank.

Kako bo Italija preživela te predpraznične dni med napovedano veliko splošno stavko, ki jo organizirajo najvidnejši delavski sindikati? Kako bo praznoval svoj prvi božič na svetem sedežu papež Leon XIV.? Kakšne prepire poznajo v slavni Italijanski kuhinji, ki jo te dni pod zaščito prevzema UNESCO?

V Rusiji so kakršnakoli mnenja o najnovejših prizadevanjih za končanje ukrajinske vojne redkejša od redkih zemljin. Sicer pa ljudje prihajajoče praznike očitno praznujemo tudi v času vojne. In nič drugače ni v ruskem primeru, vojna in sankcije gor ali dol.

Kaj nameravajo z nami početi evrobirokrati, ki nam očitajo možnost proračunskih nepravilnosti? Kdaj, če sploh kdaj, se bo mirovnim pregovorom med Rusijo in Ukrajino pridružila Evropska unija in kako bo v prihodnjih dveh letih z reparacijskim financiranjem Ukrajine, ki mu nasprotuje predvsem Belgija? Kako lahko 15-letnik doktorira iz kvantne fizike, in kako 8-letnik imigrantskih korenin postane nova reperska zvezda? Kako nesrečni so Italijani, kadar morajo v Evropskem parlamentu jesti karbonaro, pripravljeno na bolj severnjaški način? Menda so pripravljeni vložiti uradni protest.