18. vzporednik

Iz olimpijske Italije se nam je oglasil Nejc Jemec. Predstavil nam je spremenjeno podobo Cortine d'Ampezzo ter nekaterih drugih bližnjih (in malo manj bližnjih) krajev, v katerih so uredili prizorišča tekmovanj. Govorili smo o mobilnosti osebja in obiskovalcev, nekoliko manj megalomansko zastavljeni organizaciji tekmovanja od običajnih izvedb olimpijskih iger, pa tudi o nekoliko bolj ležerni atmosferi, kar zadeva varnostne protokole.

V teh dneh je naša pozornost usmerjena zlasti v zimske olimpijske igre Milano Cortina, še ene, na katerih je Mednarodni olimpijski komite ruskim športnikom nastope dovolil le pod nevtralno zastavo. Kako igre spremljajo v Rusiji in kako je prepoved sploh vplivala na ruske športnike? Z moskovsko dopisnico Heleno Ponudič tudi o boju ruske dume proti zahodnim sankcijah na drugih področjih ter poteku vojne in pogajanj o njenem končanju le nekaj dni pred četrto obletnico začetka ruskih napadov na Ukrajino.

Na dan odprtja 25. zimskih olimpijskih iger že vsi poznamo bistvene številke, povezane z izvedbo športnega dela spektakla. Kako pa je z vzdušjem na sodelujočih prizoriščih, kakšna so pričakovanja gostiteljev in navijačev, ali je prisoten strah pred varnostnimi tveganji, kakšna bo finančna slika po končanih igrah in kakšen vtis bi rada država gostiteljica zapustila, ko bo olimpijski ogenj ugasnil? Naša italijanska dopisnica Mojca Širok se nam bo oglasila iz neposredne bližine milanskega stadiona San Siro, kjer se bo samo nekaj ur zatem začelo slovesno odprtje iger.

V Srbiji se študentski protivladni protesti kar nadaljujejo, zdaj pa je temperaturo dodatno dvignil še upor tovornjakarjev, ki so zaprli mejne prehode z Evropsko unijo. Predsednik Aleksandar Vučić je iz dneva v dan v težjem položaju, saj si zaradi žvižganja navijačev ne more več privoščiti niti obiska športnih prireditev. V javnosti se po novem še najraje pojavlja na platformi TikTok.

Tokrat z našim dopisnikom neposredno po izrednem vrhu članic, ki ga je sklical predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Kako se bo Evropa zoperstavila Trumpovemu lomastenju, ki se ne ustavi niti pri težnjah po ozemljih zavezniških držav. Kaj se bo Evropska Unija odločila storiti z dvema pomembnima gospodarskima sporazumoma, z Mercosurjem in ZDA? So Bruseljčani res že preživeli najbolj duhamoren dan letošnjega leta?

Z ameriškim dopisnikom tokrat o vsiljenih temah, ki jih s svojim lomastenjem po različnih delih sveta narekuje Donald Trump. Pa tudi o tem, kako se na Trumpovo nepriznavanje mednarodnega in ameriškega notranjega prava odzivajo mednarodne in ameriške institucije, mediji in državljani ZDA. Ali je sploh še mogoče govoriti o zgolj globoko razdeljeni ameriški družbi ali že kar o dveh različnih svetovih?

Približno 45.000 gospodinjstev v Berlinu je po politično motiviranem požigu električne infrastrukture več dni ostalo v temi in mrazu. Nevšečnosti po vsej državi povzroča tudi sneg, duhove pa buri eden največjih bančnih ropov v njeni sodobni zgodovini.

S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč v letu 2026 praznuje 100 let.

Božič na Bližnjem vzhodu ni kaj dosti drugačen od prejšnjih. Ta teden odmeva izjava izraelskega obrambnega ministra Kaca, ki je napovedal vzpostavitev oporišč v Gazi in dejal, da Izrael ozemlja ne bo zapustil. To je v nasprotju s Trumpovim mirovnim načrtom, ki predvideva umik. Kakšni so odzivi na te navedbe? Pogledamo tudi v Betlehem, kjer so prvič po dveh letih žalovanja zaradi vojne in žrtev v Gazi postavili božično drevo in prižgali božične luči.

Letošnje leto si bodo naši rojaki v Avstriji zapomnili po tem, da je bilo po daljšem času družbenopolitično življenje zelo burno, manjšinskih vprašanj pa je raje več kot manj. Petra Kos Gnamuš poroča tudi o prvi vožnji po novi hitri železnici med Gradcem in Celovcem, pa o spominskem muzeju podružnice Mauthausna na avstrijski strani Ljubelja, o novi smučarski sezoni in o najatraktivnejšem božičnem sejmu na oni strani Karavank.

Kako bo Italija preživela te predpraznične dni med napovedano veliko splošno stavko, ki jo organizirajo najvidnejši delavski sindikati? Kako bo praznoval svoj prvi božič na svetem sedežu papež Leon XIV.? Kakšne prepire poznajo v slavni Italijanski kuhinji, ki jo te dni pod zaščito prevzema UNESCO?

V Rusiji so kakršnakoli mnenja o najnovejših prizadevanjih za končanje ukrajinske vojne redkejša od redkih zemljin. Sicer pa ljudje prihajajoče praznike očitno praznujemo tudi v času vojne. In nič drugače ni v ruskem primeru, vojna in sankcije gor ali dol.

Kaj nameravajo z nami početi evrobirokrati, ki nam očitajo možnost proračunskih nepravilnosti? Kdaj, če sploh kdaj, se bo mirovnim pregovorom med Rusijo in Ukrajino pridružila Evropska unija in kako bo v prihodnjih dveh letih z reparacijskim financiranjem Ukrajine, ki mu nasprotuje predvsem Belgija? Kako lahko 15-letnik doktorira iz kvantne fizike, in kako 8-letnik imigrantskih korenin postane nova reperska zvezda? Kako nesrečni so Italijani, kadar morajo v Evropskem parlamentu jesti karbonaro, pripravljeno na bolj severnjaški način? Menda so pripravljeni vložiti uradni protest.

Po še enem od preobratov v mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa bodo objavili vse dosjeje o Jeffreyju Epsteinu. Ali bo javnost res dobila vpogled v obsežno dokumentacijo o nekdanjem vplivnem finančniku, ki je spolno zlorabljal mladoletnice, in njegovih prijateljih oziroma znancih na položajih moči, bo odvisno tudi od manevrov, ki so še preostali nezainteresiranim za razkritja. Z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem tudi o iskanju oziroma ustvarjanju teroristov v Venezueli. Uradno se Združene države Amerike borijo proti narkokartelom, a ljudje blizu Trumpa imajo za državo po padcu Nicolasa Madura že ideje, kakšna naj bi bila prihodnost. Odnosi s Savdsko Arabijo pa bi bili ta hip težko boljši. V Beli hiši so gostili prestolonaslednika Mohameda bin Salmana.

V Srbiji so se protestom proti koruptivnosti vlade Aleksandra Vučića pridružile vse številnejše gladovne stavke sorodnikov žrtev zrušenega nadstreška v Novem Sadu. Medtem tako srbska kot hrvaška politika skrbita za nova razburjenja in nejevoljo med prebivalstvom. Prilizovanje Združenim državam Amerike in Trumpovemu zetu z oddajanjem zgodovinske, spomeniško zaščitene stavbe generalštaba je šlo predaleč. Tudi hrvaške zavrnitve kulturnih prireditev srbske manjšine v Vukovarju in Splitu jim gredo v nos.

Različne oblike nestrpnosti, ki so jim bili letos priča naši zamejci na avstrijskem Koroškem, od razvpite policijske racije na Peršmanovi domačiji do mazanja dvojezičnih tabel, še vedno niso dočakale pravega razpleta. Kar zadeva Slovence na obeh straneh meje, vzbuja mešane občutke tudi te dni odprta moderna železniška povezava med Celovcem in Gradcem. Hitra Goliška železnica bi z navezavo na Baltski koridor do Trsta lahko postala nov trn v peti za Luko Koper.

Nemški duhovnik je v teh dneh po naključju odkril, da je vnuk arhitekta holokavsta Heinricha Himmlerja. Med brskanjem po spletu je namreč izvedel, da je imela Hedwiga Potthast, njegova babica, med drugo svetovno vojno, preden je rodila njegovo mater, afero z nacističnim politikom.V pogovoru z nemško dopisnico tudi o tem, da v dneh, ko pri nas obeležujemo dan reformacije, v deželi Martina Luthra izhajajo knjige, ki močno razburjajo javno mnenje in sprožajo sočne debate: od izvažanja nemškega orožja v Rusijo do analize nedavne volilne zmage neonacistov v Turingiji.

Ker se je turistična sezona že končala, z našo hrvaško dopisnico tokrat ne štejemo turiste, ampak megavate. Hrvaška namreč že nekaj časa razmišlja o gradnji lastne jedrske elektrarne, sploh če se s Slovenijo ne bodo uspeli dogovoriti o izgradnji drugega bloka v Krškem. Štejemo pa tudi milijone, skoraj milijarde, ki jih hrvaške bolnišnice dolgujejo veletrgovcem z zdravili, zaradi česar je zdravstveni sistem na robu zloma.

Belgija je četrta najbolj zadolžena članica EU, pa tudi po stabilnih in dolgotrajnih vladnih zasedbah že dolgo ne slovi. Ko belgijska vlada kljub ali prav zaradi teh dejstev skuša uvesti ostre varčevalne ukrepe, ni nič nenavadnega, če se ji zgodi ulica. Protestniki, ki jih v Bruslju videvamo te dni, prihajajo iz vseh družbenih in starostnih skupin. Medtem pa se v elitnem delu iste evropske prestolnice obrambni ministri istočasno pogovarjajo o strateških oboroževalnih izdatkih do leta 2030, kar tudi ne bo izboljšalo krvne slike proračunov držav članic. Južna soseda Francija pri vsem povedanem ni izjema, in tudi tam pri kolobarjenju z vladami zdaj že ne zaostajajo več veliko za Belgijo.

Z olajšanjem, odobravanjem in obenem precejšnjo mero skepticizma je svet sprejel novico o sporazumu med predstavniki Izraela in Hamasa, ki v prvi fazi prinaša prekinitev ognja v Gazi in izpustitev talcev. To je začetek, nadaljevanje pa prinaša kopico odprtih vprašanj. Denimo to, kako bodo Palestinci živeli v popolnoma porušenem okolju.

V prihodnjem mesecu dni čaka nemirno Srbijo nekaj pomembnih obletnic, med njimi 25 letnica konca Miloševićevega režima in prva obletnica tragične zrušitve nadstreška v Novem sadu, ki še danes ostaja izvirni povod za dolgotrajne proteste. Predsednik Vučić se je v zadnjem času osredotočil na spopad s posebno skupino protestnikov, ki so mu očitno postali najhujši trn v peti. To so kulturniki vseh vrst, stanov in starosti.

Skupina humanitarnih ladij, ki skuša dostaviti pomoč v Gazo, je bila v preteklih dneh tarča napadov z brezpilotnimi letalniki. Veliko italijanskih ladij je tudi v flotilji, zato je Italija tja poslala vojni ladji. Italijanska letala medtem nad Baltikom prestrezajo ruska. Nacionalni letalski prevoznik pa uvaja novost; na letalih so dobrodošli tudi kužki, kar je bila ob krstnem letu krasna priložnost za fototermin tudi za politični vrh.

Prvič se nam je v 18. Vzporednik oglasila naša nova moskovska dopisnica Helena Ponudič. Kako se znajti v ruski prestolnici, če si moraš takorekoč na novo organizirati življenje in delo, vmes pa imeti ves čas nad glavo še brezkončna preverjanja upravnih organov. Kako se Rusija, ki jo Zahod sistematično kaznuje, zdaj vse bolj tolaži z Vzhodom in zakaj si bo prepovedano udeležbo na Evrosongu olajšala z nadomestno Intervizijo, kjer bo sodelovalo 23 držav vključno z ZDA. 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Trumpova definicija zavezništva se kaže kot vse bolj prožna in zamegljena, dokaz je tudi izraelski napad na Doho. Kaj napotitev nacionalne garde na ulice demokratskih mest vnaša v ameriški politični trenutek? In neverjetne zahteve po umiku določenih predmetov iz učnih načrtov ter akademskih vsebin univerz. To pa sploh niso vse teme, ki smo jih "obdelali" v pogovoru z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.

Z dopisnico Majo Derčar se pogovorimo o neonacistu Svenu Liebichu, ki je spremenil spol, da mu ne bi bilo treba v moški zapor, nedavno pa je tik pred začetkom prestajanja svoje kazni poniknil v neznano. Z vse močnejše skrajne desnice v Nemčiji, ki svoj retorični navdih zajema tudi iz ciničnega navduševanja nad njegovo genialnostjo, medtem prihaja več kritik glede domnevno preveč liberalne politike do marginaliziranih skupin. Ne le pripadnikov skupnosti LGBTQ+, temveč vseh tujcev, predvsem beguncev in po njihovem izkoriščevalskih uporabnikov socialne pomoči.

S hrvaško dopisnico razpravljamo o razlogih za zvišanje cen v času turistične sezone in ugibamo, ali se bo turističnim ponudnikom tudi ob morebitnem padcu števila tujih gostov račun izšel. Poleg tega izpostavljamo problematiko oderuškega zaračunavanja prevozov s taksiji - past, v katero se na Hrvaškem ujame vse več turistov.

Kako poteka preiskava nedavne policijske racije med slovenskimi študenti na antifašističnem taboru nad Železno Kaplo in kakšen bo epilog poskusa izganjanja slovenščine s celovških nogometnih igrišč? Kako se je v boj z avstrijskimi sodnimi mlini v tem primeru vključil znani koroški odvetnik Rudi Volk in zakaj so ravno v teh dneh v njegovi rodni Dobrli vasi namestili nekaj novih dvojezičnih napisov?

Aljaska, največji trgovinski presežek v zgodovini ZDA, bo spet prizorišče trgovine, saj naj bi Putin in Trump tam odločala o usodi Ukrajine. Slednja se medtem, po tihem in povsem mimo pozornosti mednarodne javnosti, sooča z ukinitvijo ukrajinskega jezika v šolah na ozemljih pod ruskim nadzorom. Moskovska dopisnica poroča tudi o obsežnem intervjuju z beloruskim predsednikom Lukašenkom v reviji Time, ki ga je prebrala v zadnji številki.

V pogovoru z italijansko dopisnico povzemamo italijanske odzive na ameriško uvedbo carin, ki bodo najmočneje prizadele kmetijstvo ter farmacevtsko in avtomobilsko industrijo. H komentarju kliče tudi povedna tišina italijanskih državnih institucij ob nedavni manifestaciji protislovenskega oz. protislovanskega sovraštva, v kateri so neznani storilci ob vhodu generalnega konzulata Slovenije v Trstu izobesili žaljiv napis.

Beograjskemu dopisniku Boštjanu Anžinu se avgusta izteče drugi zaporedni mandat, zato nam je v poslovilnem oglašanju opisal številne zanimivosti, ki zadevajo življenje in delo v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. Spregovoril je tudi o skromni poletni sezoni na predragi črnogorski rivieri in o tem, kako protestniški študenti v Srbiji lahko nadoknadijo izpuščene študijske zadolžitve.

V tednu praznovanja belgijske državnosti se iz Bruslja, belgijske in evropske prestolnice, oglaša Igor Jurič. Medtem ko je evropski parlament na počitnicah, nam bo predstavil kratek tečaj zapletene belgijske zgodovine, ki v skoraj dveh stoletjih ni bila vedno častna in zavidanja vredna. Pospremili bomo tudi aktualno srečanje med najvišjimi kitajskimi in evropskimi političnimi predstavniki: obe strani bosta med drugim zagotovo omenjali tudi ameriške oziroma Trumpove najnovejše carinske poteze.

Tokrat se nam bo v 18. vzporedniku oglasil vašingtonski dopisnik Andrej Stopar in opisal ameriški vsakdanjik, ki od letošnjega januarja poteka povsem drugače kot nekoč. Zaradi Trumpovega vladanja z odloki se jim lahko življenje bistveno spremeni, ne samo iz meseca v mesec, temveč iz ure v uro, sploh, če predsednikov drugi mandat nenadoma preseka kaka nova ekspresna domislica. Tudi ostali Zemljani nismo kaj dosti na boljšem, lahko se, denimo, zgodi radikalen miselni zasuk, kot se je Trumpu nedavno primerilo v odnosu do ruskega predsednika Putina ali vojne v Ukrajini.

Nekajtedensko prizadevanje za iransko vizo naši bližnjevzhodni poročevalki Karmen Švegl ni obrodilo sadov. Ali je vojne v Iranu sploh zares konec in kakšne posledice so tam pustili izraelski in ameriški napadi? Kako se v senci tega katastrofa v Gazi nadaljuje in ali je vse bolj na udaru tudi Zahodni breg, kjer so izraelski naseljenci vse številčnejši in vse bolj brutalni? Je tudi zato v Izraelu izšla nova knjiga s srhljivim naslovom Leksikon brutalnosti?

Menda naj bi prvi poletni turistični mesec junij na Hrvaškem odplavil vse skrbi v zvezi z upadom števila dopustnikov s severa in zahoda Evrope. Primerjava cen in poziva guvernerja in resornega ministra naj bi pripomogli tudi k umirjanju draginje in ustrezni prilagoditvi ponudbe. Ta konec tedna pa se kolone avtomobilov ne bodo valile zgolj proti morju, zaradi koncerta razvpitega Thompsona se Zagrebu z okolico vred obeta prometni kaos brez primerjave. Napovedanih pol milijona poslušalcev bo ob hudi vročini tudi velik zdravstveni, logistični in varnostni zalogaj za hrvaško prestolnico.

Nemci še niti za letos nimajo potrjenega proračuna, pa so sveto prepričani, da jim bo kmalu uspelo potrojiti obrambne izdatke in ustvariti najmočnejšo vojsko v Evropi. Medtem se lep del nemškega gospodarstva ne more več pohvaliti z izvozno uspešnostjo, tako notranja kot zunanja politika vlade kanclerja Merza pa že sproža proteste. Ne samo med opozicijo, tudi med državljani.

Obveščali bomo o razmerah v vojni med Izraelom in Iranom, pa tudi o tem, kaj se v senci te vojne dogaja v Gazi. Najnovejša vojna obenem prikriva dejanja nasilnih izraelskih priseljencev na palestinskem Zahodnem bregu reke Jordan. Naša bližnjevzhodna dopisnica bo iz Kaira poročala še o neuspelem pohodu za Gazo, kjer mirovnim aktivistom ni preostalo drugega kot protesti znotraj egiptovske prestolnice, saj obmejne Rafe niso videli niti od daleč.

Študentski protesti v Srbiji ne ponehajo, zdaj so se jim množično pridružili še univerzitetni profesorji, ki jim je vlada znižala plače in hkrati povečala delovne obveznosti. V Bosni in Hercegovini se te dni začenja dolgotrajen pritožbeni postopek obsojenega Milorada Dodika, na Kosovu pa vsak drugi dan neuspešno izbirajo predsednika parlamenta. Do zdaj so zaman poizkušali že tridesetkrat.

Tik pred dolgo napovedovanim vrhom Nata se bodo ministri članic Evropske unije spopadli s številkami in odstotki za obrambne izdatke. Nizozemska se sooča z izstopom skrajno desničarske zmagovalke zadnjih volitev iz vladne koalicije, kar bo pripeljalo do predčasnih volitev. Slišali bomo tudi znanstveno zgodbo o tem, kako naj bi Belgija svoji severni sosedi »kradla« veter in to ravno državi, ki že stoletja slovi po mlinih na veter.

Tudi v drugem predsedniškem mandatu Donaldu Trumpu nenavadno veliko skrbi povzročajo sodstvo, sodniki in pravosodje. Predvsem takrat, ko sodni mlini ne meljejo po njegovem okusu. Zdaj so v ospredju sojenje univerzi Harvard, deportacije zapornikov v nekatere afriške države in tudi grožnje sodnikom in njihovim družinam. Seveda pa ni odveč niti kakšna sočna teorija zarote, poroča dopisnik iz Washingtona.

Ne samo prvi dnevi papeževanja Leona XIV., tudi ponujanje prizorišča za rusko-ukrajinske mirovne pregovore je Vatikan potisnilo v središče zanimanja sveta. To pa seveda še ne pomeni, da bi se italijanska premierka Giorgia Meloni kar tako odrekla svetovni pozornosti in ne bi izkoristila priložnosti, da pristavi svoj lonček. Italijani se soočajo tudi s staranjem prebivalstva. V lanskem letu je bilo v Italiji več starejših od 80 let kot otrok mlajših od 10 let.

Med številnimi obiski tujine se je na začetku kanclerskega mandata že začel izrisovati osebnostni profil Friedricha Merza. Predvsem želi biti dosti bolj državniški, kot se je predstavljal še na nedavnih volitvah. Počasi se spreminja tudi nemško javno mnenje o odnosu do nedotakljivega Izraela. Poljaki se v nedeljo odpravljajo na predsedniške volitve, pojasnila in razčlembe je tokrat pripravila dopisnica iz Berlina Maja Derčar.

V oddaji 18. vzporednik tokrat predvsem o fenomenu Marko Preković - Thompson: kontroverzni hrvaški glasbenik naj bi namreč pred dnevi podrl svetovni rekord v prodaji vstopnic za svoj koncert na zagrebškem hipodromu. O njegovem spretnem izkoriščanju statusa prepovedanega in nadaljnjem razmahu skrajnodesničarske ustaške ideologije na Hrvaškem.