18. vzporednik

V Srbiji so se protestom proti koruptivnosti vlade Aleksandra Vučića pridružile vse številnejše gladovne stavke sorodnikov žrtev zrušenega nadstreška v Novem Sadu. Medtem tako srbska kot hrvaška politika skrbita za nova razburjenja in nejevoljo med prebivalstvom. Prilizovanje Združenim državam Amerike in Trumpovemu zetu z oddajanjem zgodovinske, spomeniško zaščitene stavbe generalštaba je šlo predaleč. Tudi hrvaške zavrnitve kulturnih prireditev srbske manjšine v Vukovarju in Splitu jim gredo v nos.

Različne oblike nestrpnosti, ki so jim bili letos priča naši zamejci na avstrijskem Koroškem, od razvpite policijske racije na Peršmanovi domačiji do mazanja dvojezičnih tabel, še vedno niso dočakale pravega razpleta. Kar zadeva Slovence na obeh straneh meje, vzbuja mešane občutke tudi te dni odprta moderna železniška povezava med Celovcem in Gradcem. Hitra Goliška železnica bi z navezavo na Baltski koridor do Trsta lahko postala nov trn v peti za Luko Koper.

Nemški duhovnik je v teh dneh po naključju odkril, da je vnuk arhitekta holokavsta Heinricha Himmlerja. Med brskanjem po spletu je namreč izvedel, da je imela Hedwiga Potthast, njegova babica, med drugo svetovno vojno, preden je rodila njegovo mater, afero z nacističnim politikom.V pogovoru z nemško dopisnico tudi o tem, da v dneh, ko pri nas obeležujemo dan reformacije, v deželi Martina Luthra izhajajo knjige, ki močno razburjajo javno mnenje in sprožajo sočne debate: od izvažanja nemškega orožja v Rusijo do analize nedavne volilne zmage neonacistov v Turingiji.

Ker se je turistična sezona že končala, z našo hrvaško dopisnico tokrat ne štejemo turiste, ampak megavate. Hrvaška namreč že nekaj časa razmišlja o gradnji lastne jedrske elektrarne, sploh če se s Slovenijo ne bodo uspeli dogovoriti o izgradnji drugega bloka v Krškem. Štejemo pa tudi milijone, skoraj milijarde, ki jih hrvaške bolnišnice dolgujejo veletrgovcem z zdravili, zaradi česar je zdravstveni sistem na robu zloma.

Belgija je četrta najbolj zadolžena članica EU, pa tudi po stabilnih in dolgotrajnih vladnih zasedbah že dolgo ne slovi. Ko belgijska vlada kljub ali prav zaradi teh dejstev skuša uvesti ostre varčevalne ukrepe, ni nič nenavadnega, če se ji zgodi ulica. Protestniki, ki jih v Bruslju videvamo te dni, prihajajo iz vseh družbenih in starostnih skupin. Medtem pa se v elitnem delu iste evropske prestolnice obrambni ministri istočasno pogovarjajo o strateških oboroževalnih izdatkih do leta 2030, kar tudi ne bo izboljšalo krvne slike proračunov držav članic. Južna soseda Francija pri vsem povedanem ni izjema, in tudi tam pri kolobarjenju z vladami zdaj že ne zaostajajo več veliko za Belgijo.

Z olajšanjem, odobravanjem in obenem precejšnjo mero skepticizma je svet sprejel novico o sporazumu med predstavniki Izraela in Hamasa, ki v prvi fazi prinaša prekinitev ognja v Gazi in izpustitev talcev. To je začetek, nadaljevanje pa prinaša kopico odprtih vprašanj. Denimo to, kako bodo Palestinci živeli v popolnoma porušenem okolju.

V prihodnjem mesecu dni čaka nemirno Srbijo nekaj pomembnih obletnic, med njimi 25 letnica konca Miloševićevega režima in prva obletnica tragične zrušitve nadstreška v Novem sadu, ki še danes ostaja izvirni povod za dolgotrajne proteste. Predsednik Vučić se je v zadnjem času osredotočil na spopad s posebno skupino protestnikov, ki so mu očitno postali najhujši trn v peti. To so kulturniki vseh vrst, stanov in starosti.

Skupina humanitarnih ladij, ki skuša dostaviti pomoč v Gazo, je bila v preteklih dneh tarča napadov z brezpilotnimi letalniki. Veliko italijanskih ladij je tudi v flotilji, zato je Italija tja poslala vojni ladji. Italijanska letala medtem nad Baltikom prestrezajo ruska. Nacionalni letalski prevoznik pa uvaja novost; na letalih so dobrodošli tudi kužki, kar je bila ob krstnem letu krasna priložnost za fototermin tudi za politični vrh.

Prvič se nam je v 18. Vzporednik oglasila naša nova moskovska dopisnica Helena Ponudič. Kako se znajti v ruski prestolnici, če si moraš takorekoč na novo organizirati življenje in delo, vmes pa imeti ves čas nad glavo še brezkončna preverjanja upravnih organov. Kako se Rusija, ki jo Zahod sistematično kaznuje, zdaj vse bolj tolaži z Vzhodom in zakaj si bo prepovedano udeležbo na Evrosongu olajšala z nadomestno Intervizijo, kjer bo sodelovalo 23 držav vključno z ZDA. 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Trumpova definicija zavezništva se kaže kot vse bolj prožna in zamegljena, dokaz je tudi izraelski napad na Doho. Kaj napotitev nacionalne garde na ulice demokratskih mest vnaša v ameriški politični trenutek? In neverjetne zahteve po umiku določenih predmetov iz učnih načrtov ter akademskih vsebin univerz. To pa sploh niso vse teme, ki smo jih "obdelali" v pogovoru z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.

Z dopisnico Majo Derčar se pogovorimo o neonacistu Svenu Liebichu, ki je spremenil spol, da mu ne bi bilo treba v moški zapor, nedavno pa je tik pred začetkom prestajanja svoje kazni poniknil v neznano. Z vse močnejše skrajne desnice v Nemčiji, ki svoj retorični navdih zajema tudi iz ciničnega navduševanja nad njegovo genialnostjo, medtem prihaja več kritik glede domnevno preveč liberalne politike do marginaliziranih skupin. Ne le pripadnikov skupnosti LGBTQ+, temveč vseh tujcev, predvsem beguncev in po njihovem izkoriščevalskih uporabnikov socialne pomoči.

S hrvaško dopisnico razpravljamo o razlogih za zvišanje cen v času turistične sezone in ugibamo, ali se bo turističnim ponudnikom tudi ob morebitnem padcu števila tujih gostov račun izšel. Poleg tega izpostavljamo problematiko oderuškega zaračunavanja prevozov s taksiji - past, v katero se na Hrvaškem ujame vse več turistov.

Kako poteka preiskava nedavne policijske racije med slovenskimi študenti na antifašističnem taboru nad Železno Kaplo in kakšen bo epilog poskusa izganjanja slovenščine s celovških nogometnih igrišč? Kako se je v boj z avstrijskimi sodnimi mlini v tem primeru vključil znani koroški odvetnik Rudi Volk in zakaj so ravno v teh dneh v njegovi rodni Dobrli vasi namestili nekaj novih dvojezičnih napisov?

Aljaska, največji trgovinski presežek v zgodovini ZDA, bo spet prizorišče trgovine, saj naj bi Putin in Trump tam odločala o usodi Ukrajine. Slednja se medtem, po tihem in povsem mimo pozornosti mednarodne javnosti, sooča z ukinitvijo ukrajinskega jezika v šolah na ozemljih pod ruskim nadzorom. Moskovska dopisnica poroča tudi o obsežnem intervjuju z beloruskim predsednikom Lukašenkom v reviji Time, ki ga je prebrala v zadnji številki.

V pogovoru z italijansko dopisnico povzemamo italijanske odzive na ameriško uvedbo carin, ki bodo najmočneje prizadele kmetijstvo ter farmacevtsko in avtomobilsko industrijo. H komentarju kliče tudi povedna tišina italijanskih državnih institucij ob nedavni manifestaciji protislovenskega oz. protislovanskega sovraštva, v kateri so neznani storilci ob vhodu generalnega konzulata Slovenije v Trstu izobesili žaljiv napis.

Beograjskemu dopisniku Boštjanu Anžinu se avgusta izteče drugi zaporedni mandat, zato nam je v poslovilnem oglašanju opisal številne zanimivosti, ki zadevajo življenje in delo v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. Spregovoril je tudi o skromni poletni sezoni na predragi črnogorski rivieri in o tem, kako protestniški študenti v Srbiji lahko nadoknadijo izpuščene študijske zadolžitve.

V tednu praznovanja belgijske državnosti se iz Bruslja, belgijske in evropske prestolnice, oglaša Igor Jurič. Medtem ko je evropski parlament na počitnicah, nam bo predstavil kratek tečaj zapletene belgijske zgodovine, ki v skoraj dveh stoletjih ni bila vedno častna in zavidanja vredna. Pospremili bomo tudi aktualno srečanje med najvišjimi kitajskimi in evropskimi političnimi predstavniki: obe strani bosta med drugim zagotovo omenjali tudi ameriške oziroma Trumpove najnovejše carinske poteze.

Tokrat se nam bo v 18. vzporedniku oglasil vašingtonski dopisnik Andrej Stopar in opisal ameriški vsakdanjik, ki od letošnjega januarja poteka povsem drugače kot nekoč. Zaradi Trumpovega vladanja z odloki se jim lahko življenje bistveno spremeni, ne samo iz meseca v mesec, temveč iz ure v uro, sploh, če predsednikov drugi mandat nenadoma preseka kaka nova ekspresna domislica. Tudi ostali Zemljani nismo kaj dosti na boljšem, lahko se, denimo, zgodi radikalen miselni zasuk, kot se je Trumpu nedavno primerilo v odnosu do ruskega predsednika Putina ali vojne v Ukrajini.

Nekajtedensko prizadevanje za iransko vizo naši bližnjevzhodni poročevalki Karmen Švegl ni obrodilo sadov. Ali je vojne v Iranu sploh zares konec in kakšne posledice so tam pustili izraelski in ameriški napadi? Kako se v senci tega katastrofa v Gazi nadaljuje in ali je vse bolj na udaru tudi Zahodni breg, kjer so izraelski naseljenci vse številčnejši in vse bolj brutalni? Je tudi zato v Izraelu izšla nova knjiga s srhljivim naslovom Leksikon brutalnosti?

Menda naj bi prvi poletni turistični mesec junij na Hrvaškem odplavil vse skrbi v zvezi z upadom števila dopustnikov s severa in zahoda Evrope. Primerjava cen in poziva guvernerja in resornega ministra naj bi pripomogli tudi k umirjanju draginje in ustrezni prilagoditvi ponudbe. Ta konec tedna pa se kolone avtomobilov ne bodo valile zgolj proti morju, zaradi koncerta razvpitega Thompsona se Zagrebu z okolico vred obeta prometni kaos brez primerjave. Napovedanih pol milijona poslušalcev bo ob hudi vročini tudi velik zdravstveni, logistični in varnostni zalogaj za hrvaško prestolnico.

Nemci še niti za letos nimajo potrjenega proračuna, pa so sveto prepričani, da jim bo kmalu uspelo potrojiti obrambne izdatke in ustvariti najmočnejšo vojsko v Evropi. Medtem se lep del nemškega gospodarstva ne more več pohvaliti z izvozno uspešnostjo, tako notranja kot zunanja politika vlade kanclerja Merza pa že sproža proteste. Ne samo med opozicijo, tudi med državljani.

Obveščali bomo o razmerah v vojni med Izraelom in Iranom, pa tudi o tem, kaj se v senci te vojne dogaja v Gazi. Najnovejša vojna obenem prikriva dejanja nasilnih izraelskih priseljencev na palestinskem Zahodnem bregu reke Jordan. Naša bližnjevzhodna dopisnica bo iz Kaira poročala še o neuspelem pohodu za Gazo, kjer mirovnim aktivistom ni preostalo drugega kot protesti znotraj egiptovske prestolnice, saj obmejne Rafe niso videli niti od daleč.

Študentski protesti v Srbiji ne ponehajo, zdaj so se jim množično pridružili še univerzitetni profesorji, ki jim je vlada znižala plače in hkrati povečala delovne obveznosti. V Bosni in Hercegovini se te dni začenja dolgotrajen pritožbeni postopek obsojenega Milorada Dodika, na Kosovu pa vsak drugi dan neuspešno izbirajo predsednika parlamenta. Do zdaj so zaman poizkušali že tridesetkrat.

Tik pred dolgo napovedovanim vrhom Nata se bodo ministri članic Evropske unije spopadli s številkami in odstotki za obrambne izdatke. Nizozemska se sooča z izstopom skrajno desničarske zmagovalke zadnjih volitev iz vladne koalicije, kar bo pripeljalo do predčasnih volitev. Slišali bomo tudi znanstveno zgodbo o tem, kako naj bi Belgija svoji severni sosedi »kradla« veter in to ravno državi, ki že stoletja slovi po mlinih na veter.

Tudi v drugem predsedniškem mandatu Donaldu Trumpu nenavadno veliko skrbi povzročajo sodstvo, sodniki in pravosodje. Predvsem takrat, ko sodni mlini ne meljejo po njegovem okusu. Zdaj so v ospredju sojenje univerzi Harvard, deportacije zapornikov v nekatere afriške države in tudi grožnje sodnikom in njihovim družinam. Seveda pa ni odveč niti kakšna sočna teorija zarote, poroča dopisnik iz Washingtona.

Ne samo prvi dnevi papeževanja Leona XIV., tudi ponujanje prizorišča za rusko-ukrajinske mirovne pregovore je Vatikan potisnilo v središče zanimanja sveta. To pa seveda še ne pomeni, da bi se italijanska premierka Giorgia Meloni kar tako odrekla svetovni pozornosti in ne bi izkoristila priložnosti, da pristavi svoj lonček. Italijani se soočajo tudi s staranjem prebivalstva. V lanskem letu je bilo v Italiji več starejših od 80 let kot otrok mlajših od 10 let.

Med številnimi obiski tujine se je na začetku kanclerskega mandata že začel izrisovati osebnostni profil Friedricha Merza. Predvsem želi biti dosti bolj državniški, kot se je predstavljal še na nedavnih volitvah. Počasi se spreminja tudi nemško javno mnenje o odnosu do nedotakljivega Izraela. Poljaki se v nedeljo odpravljajo na predsedniške volitve, pojasnila in razčlembe je tokrat pripravila dopisnica iz Berlina Maja Derčar.

V oddaji 18. vzporednik tokrat predvsem o fenomenu Marko Preković - Thompson: kontroverzni hrvaški glasbenik naj bi namreč pred dnevi podrl svetovni rekord v prodaji vstopnic za svoj koncert na zagrebškem hipodromu. O njegovem spretnem izkoriščanju statusa prepovedanega in nadaljnjem razmahu skrajnodesničarske ustaške ideologije na Hrvaškem.

Z dopisnico Vlasto Jeseničnik se vprašujemo o iskrenosti vojskujočih se strani pri aktualnih dogovorih za premirje med Rusijo in Ukrajino, razkrivamo Putinove načrte z veliko parado ob praznovanju 80. obletnice poraza nacistične Nemčije ter analiziramo nekatere posledice obojestranskih sankcij na gospodarstvo Rusije in Evropske unije.

V 18-em vzporedniku smo z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl komentirali najbolj akutno problematiko mednarodnih političnih odnosov. Med drugim spregovorimo o tozadevni zapuščini pokojnega papeža, ki je vseskozi opozarjal na nedopustnost napadov na civiliste in se zavzemal za mir: predvsem v Palestini.

Ko so srbski protestniški kolesarji dosegli cilj v Strassbourgu, se je porodila nova ideja o štafetnem teku iz Novega Sada v Bruselj. Hkrati so se protestniki doma osredotočili na pristranske medije, kot sta Radiotelevizija Srbije in Radiotelevizija Vojvodine. Na Kosovu imajo težave s sestavljanjem parlamenta, v Republiki Srbski pa zaradi odpovedane gradbene pogodbe s slovenskim podjetjem Vector zdaj dolgujejo kar 56-milijonsko odškodnino.

Zdi se, da v teh časih evropska politika obravnava samo dve temi, oboroževanje in carine. A tudi pri teh dveh glavnih prioritetah večje enotnosti ni. Pri oboroževanju sta nastali dve večji skupini, pri carinah pa je protiukrepanje odvisno od vsake posamezne članice. Nekatere bi Trumpu z enako mero vrnile na področju industrije, spet druge na področju kmetijskih pridelkov ...

Z našim ameriškim dopisnikom se bomo po dolgih letih spet tresli pred carinami, skoraj tako kot nekoč pred mejnimi prehodi. Ob carinskih grožnjah vsemu svetu pa povsod navzoči Donald Trump nikoli ne pozabi niti na Američane, v kali poskuša zatreti vse ustanove, ki bi utegnile vsaj malo pomagati malemu človeku. Zapira potrošniške, izobraževalne, zdravstvene in vse druge socialne programe.

Naša rimska dopisnica je imela v zadnjih nekaj tednih precej več dela z Vatikanom kot Italijo. Sproti je poročala o hudi bolezni papeža Frančiška in o spolnem škandalu patra Rupnika. Medtem se je italijanska politika pogreznila v razočaranje, Giorgia Meloni, ki si je toliko obetala od obdobja po inavguraciji Donalda Trumpa, zdaj doživlja udarec za udarcem na mednarodnem diplomatskem parketu in osupla ugotavlja, da je Italija pristala na stranskem tiru.

V Avstriji so po več mesečnih pogajanjih ustvarili novo vlado brez skrajno desne svobodnjaške stranke, sicer zmagovalke na avstrijskem Koroškem. Koroški Slovenci so si lahko malce oddahnili, vendar zaenkrat kaže, da se tudi v novi vladi ne bo nič spremenilo. Na drugi strani se vpis otrok v dvojezične šole povečuje, a se znanje in predvsem raba slovenščine ne izboljšujeta.

Na Hrvaškem sta se pred kratkim zgodila dva manjša "čudeža". Tako sta večna politična nasprotnika, premier Plenković in predsednik Milanović, po dolgih letih znova vzpostavila dialog, obenem pa so javnomnenjske ankete po dolgem času zaznale hud padec priljubljenosti vladajoče HDZ, ki zdaj ni več na prvem mestu. Prvi čudež so povzročile negotove razmere v svetu, anketiranci pa so očitno ugotovili, da njihovo vsakdanje življenje ne ustreza podobam o splošnem uspehu, ki jih slika hrvaška vlada.

Nemčija se bo morala to pomlad, kot največja in najvplivnejša članica Evropske unije, odločati med pregovorno pragmatičnostjo in vsiljeno naglico. Ali si bo vzela čas ali bo pohitela s sestavljanjem nove zvezne vlade? Bo na mah dvignila obrambni proračun? Ali imajo Nemci že pripravljen načrt za zaščito svojega gospodarstva v primeru uresničenih ameriških carinskih groženj?

Premirje v Gazi je zares krhko in bi lahko prenehalo veljati, če se sprti strani ne bosta uspeli dogovoriti o njegovi drugi fazi. Mirovna pogajanja potekajo v Kairu, medtem pa se konflikt seli tudi na Zahodni breg. Kakšne so tam razmere in kako kaže ohranjanju tega krhkega premirja?

Četrt leta že trajajo študentski protesti v Srbiji, še vedno se selijo od enega srbskega mesta do drugega. Pravih odgovorov srbskih institucij, ki imajo na vesti tragično zrušitev nadstreška v Novem Sadu, pa od nikoder. Medtem že od novega leta protestirajo tudi Črnogorci, ti policiji očitajo, da slabo skrbi za varnost državljanov. Iz Hrvaške pa se je po vsem Balkanu razširil bojkot trgovin zaradi pohlepa trgovcev in draginje. O vsem tem z dopisnikom iz Beograda Boštjanom Anžinom opoldne na Valu 202.

Tik pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini bomo te dni veliko govorili o prizadevanjih za mir – tako na muenchenski varnostni konferenci kot po znova vzpostavljeni telefonski zvezi med Moskvo in Washingtonom. Dopisnica Vlasta Jeseničnik ob dveh obletnicah smrti ruskih opozicijskih politikov, Borisa Nemcova in Alekseja Navalnega, odgovarja tudi na vprašanje, kam je poniknila ruska opozicija.

Poleg vsakodnevnih zunanjepolitičnih "cvetk" si Trump vse od umestitve pogosto privošči tudi lomastenje po državni administraciji. Na varni strani aktualne ameriške politike niso ne zvezna uprava ne dolgoletni karierni uradniki, še najmanj pa različne agencije, ki jim grozi ukinitev.

Če od nekdaj vse poti vodijo v Rim, potem vsaj za letos velja tudi to, da v njem ne boste mogli ostati. Vatikansko sveto leto 2025 je prineslo množico turistov in odneslo stanovanja za dolgoročni najem. Podjetni stanovalci večnega mesta oddajajo vse razpoložljive zmogljivosti le še po spletu in mastno zaračunajo vsako prespano noč posebej. Naša nova stara dopisnica iz Italije Mojca Širok, ki se je letos vrnila v njej dobro znano mesto, se zato že nekaj tednov počuti kot nezakonita priseljenka.