Podcasts about Poro

Poročali smo o novem električnem vlakcu v Mariboru, podjetju Gorenc, ki deluje na področju proizvodnje kmetijske mehanizacije, adventnem sejmu v Stični, dnevu odprtih vrat v dijaškem domu in Škofijski gimnaziji Vipava ter pobudi civilne iniciative v Mengšu, ki si prizadeva za postavitev Marijinega znamenja na staro mesto na Glavnem trgu.

Kdo mora oddati davčno napoved in kdaj? Kaj, če zamudimo? Ali finančna uprava ve, koliko dividend ali kapitalskega dobička smo ustvarili v preteklem letu? Kako lahko optimiziramo davke? Na vse to in še več bosta odgovarjala davčna strokovnjaka: - Jure Mercina, partner, LeitnerLeitner - Ivan Kranjec, odvetnik in davčni strokovnjak v podjetju CMS Epizoda je objavljena tudi na Youtube/@marjamilic Spopad bikov in medvedov - 4. decembra ob 17:00 https://money-how.si/dogodki/spopad-bikov-in-medvedov-kdo-bo-zmagal-v-2026/ Taxistent - pomočnik pri oddaji davkov: https://money-how.si/taxistent/ V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Uvod v davčno epizodo 02:51 Osnovne informacije o davčnih napovedih 05:59 Težave pri oddaji davčnih napovedi 08:59 Davčne stopnje in obdavčitev dobičkov 11:48 Izvedeni finančni instrumenti in davčne spremembe 14:45 Kriptovalute in davčna obravnava 17:44 Evidenca in dokumentacija za davčne namene 20:35 Prijava nakupov in obveznosti do FURS-a 23:30 Obdavčitev fizičnega zlata in plemenitih kovin 26:28 Obdavčitev premoženja in izvora sredstev 28:59 DDV in obdavčitev zlata ter srebra 30:50 Obveznice in njihova obdavčitev 34:32 Obdavčitev delnic in dividend 38:16 Trgovanje kot fizična ali pravna oseba 44:47 Kripto in obdavčitev 48:51 ETF-ji in njihova obdavčitev 53:24 Utajitev davkov in Lafferjeva krivulja 55:40 Obdavčitev dohodkov in prispevkov 58:31 Poročanje in napovedovanje dohodkov 01:01:52 Integracija brokerjev in e-davkov 01:03:20 Individualni naložbeni računi 01:06:43 Pobotanje dobička in izgube 01:08:17 Obdavčitev obresti in dividend 01:13:10 Navidezna odsvojitev in davčne obveznosti 01:17:43 Obdavčitev dividend in dohodkov 01:18:28 Podaritev delnic in davčne obveznosti 01:19:30 Dediščina in obdaritev 01:21:55 Skupni računi in davčne obveznosti 01:23:38 Davčna optimizacija in napake 01:29:12 Zadnje misli in zaključek ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ___________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 22. januar 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Acknowledgement of Country// Headlines:Torrential flooding across southeast AsiaSudan and Palestine updatesRampant racial profiling in Victoria Police searches and use of force6-month expansion of Victoria Police search powers in Melbourne's CBDHigh Court challenge against Australia's social media age ban Fundraisers this Saturday the 29th of November:RAHU x AUWU Solidarity BBQ, 12-4PM, Edinburgh Gardens Rotunda, Fitzroy VIC. Husk Fundraver, 3PM-late, location TBC - follow @husk_housingsupport on Instagram for updates.44FU Turns One Birthday Fundraiser, 5PM-late, ON3 Studio, 325 Victoria St, Brunswick VIC. We played some excerpts of 3CR's 2025 Beyond the Bars prison radio broadcasts, which aired live during NAIDOC week this year, sharing the mic with First Nations inmates in Victorian prisons from 7-11 July. Today, we heard the voices of women at Dame Phyllis Frost Centre speaking about the violence of lockdowns in prison and the way that these measures compound multiple forms of punishment that the women are forced to endure. Listen back to the full Beyond the Bars 2025 broadcasts here, and swing by the station at 21 Smith St, Fitzroy, to pick up a free CD!// Independent researcher Dr Tamar Hopkins joined us to discuss the latest data release by the Racial Profiling Data Monitoring Project, an analysis of Victoria Police's use of force data and updated search data. Tamar's analysis demonstrates the alarming rates at which Victoria Police conduct searches of and use force against people they perceive to be Aboriginal, African, Pacific Islander and Middle Eastern. Join Tamar and a stellar panel of anti-racist community organisers to unpack the findings at the IPCS (Institute for Postcolonial Studies) in North Melbourne next Monday the 1st of December from 5:30-7:30PM - register here to get your ticket. The Racial Profiling Data Monitoring Project is a project of the Centre Against Racial Profiling.// Poro, a member of FAMILI, a collective born at the intersection of Pasifika, Blak, queer, and trans experiences, joined us to discuss their EP BLOODFIRE released yesterday, as well as their new Short Film. FAMILI's work connects past, present, and future into a space that refuses easy categorisation, a space where ancestral traditions met futuristic sounds. Catch FAMILI's show tonight, Thursday the 27th of November, from 7PM at the Northcote Social Club, featuring an hour-long set of new, unreleased music that has been years in development (get your tickets here). FAMILI are joined by DJs Nicholas Currie + TIAKI + a Special Guest to be announced. Support FAMILI's work on Bandcamp and follow them on Instagram.//We caught up with Cameron Francis, CEO of The Loop Australia, to discuss the importance of drug checking and harm reduction, particularly at mobile sites, ahead of festival season. The Loop is a national harm reduction charity delivering drug checking services in Victoria and New South Wales, and, until recently, in Queensland. Check out the latest findings and reports from running the drug checking services.//The Loop VIC (95 Brunswick Street, Fitzroy) will have extended opening hours over the holidays. The Loop drug checking will also available at the following festivals:Spilt Milk, Ballarat – Saturday 6 December 2025Dangerous Goods 6XXL, Melbourne – Saturday 24 January 2026Pitch Music and Arts Festival, Mafeking – 6-10 March 2026.//

Poročali smo o težavah krajanov Slovenskih Konjic zaradi kamnoloma, širitvi zdravstvene postaje v občini Rače – Fram, gradnji nove telovadnice Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju, podelitvi certifikatov znamke Unesco biosferno območje Škocjanske jame, predbožični okrasitvi Arboretuma Volčji Potok in odkritju doprsnega kipa v Škofji Loki v spomin uršulinki Mariji Katarini Majhnič.

Raidījums Divas puslodes šoreiz ir neparakstāks, jo pārsvarā par krimināllietām un izmeklēšanas materiāliem. Divas lielas nozieguma ķēdes ir pievērsušas visas pasaules uzmanību, jo abām ir ļoti nepatīkamas sekas.  Ukrainu pēdējās dienās satricinājis liels korupcijas skandāls - tur atklāta plaša koruptīva shēma, kurā iesaistītas augstas amatpersonas, arī kādreizējais prezidenta Volodimira Zelenska tuvs biznesa līdzgaitnieks, kurš pāris stundas pirms sākās aizturēšanas, paspēja pamest valsti.  Otra lieta risinās Amerikas Savienotajās Valstīs. Atklājas arvien jauni fakti un liecības tā dēvētajā Epstīna lietā. Dzimumnoziedznieks, kurš Trampa pirmās prezidentūras laikā tika arestēts un cietumā izdarīja pašnāvību biju draudzējies ar virkni politikā un sabiedrībā zināmiem cilvēkiem, un arvien vairāk rodas jautājumi par viņa saistību ar pašu Donaldu Trampu. Vakar gan Kongress, gan Senāts praktiski vienbalsīgi nobalsoja, ka visas lietas materiāli ir jāpublisko. Aktualitātes analizē Rīgas Stradiņa universitātes pasniedzēji - Austrumeiropas politikas pētījumu centra pētniece Elīna Vrobļevska un Latvijas Ārpolitikas institūta pētnieks Sandis Šrāders. Epstīna lieta radījusi pamatīgu viļņošanos ASV 18. novembra vakarā ASV Kapitolijā varēja redzēt tādu vienprātību, kāda tur nebija novērota jau sen. Izņemot vienu kongresmeni no Republikāņiem, visi pārējie vienprātīgi balsoja par likumprojektu, kas uzliek par pienākumu Tieslietu ministrijai publiskot visus neklasificētos ierakstus, dokumentus, sarakstes un izmeklēšanas materiālus, saistītus ar Džefriju Epstīnu. Tūlīt pat balsojums sekoja arī Senātā, un tur visi senatori balsoja par. Epstīns bija amerikāņu uzņēmējs, kas bija izveidojis plašu seksuālās ekspluatācijas tīklu Savienotajās Valstīs. Pēc tam, kad viņš otrreiz tika arestēts, viņš 2019.gadā cietumā izdarīja pašnāvību. Vismaz tāda ir oficiālā versija, par kuru gan vairumam amerikāņu ir šaubas. Bet izmeklētāji gadu gaitā ir savākuši dažādus dokumentus un liecības, kas var mest ēnu uz daudziem, jo ir pamatotas aizdomas, ka seksuālo pakalpojumu izmantošanā ir piedalījusies virkne sabiedrībā pazīstamu cilvēku. Epstīna otrais arests un pašnāvība notika Donalda Trampa pirmās prezidentūras laikā, un kopš tā laika interese par lietu nav rimusi. Patiesībā to ir aktīvi uzturējis arī pats Donalds Tramps, kurš pirmsvēlēšanu kampaņā apgalvoja, ka izmeklēšana ir atklājusi daudz nepatīkamu liecību par Epstīna saistību ar demokrātu politiķiem, tāpēc solīja, ka, viņam kļūstot par prezidentu, viņš visu cels atklātībā. Tomēr pēc ievēlēšanas Tramps apklusa. Toties publiskajā telpā parādījās arvien jaunas norādes, ka ar Epstīnu ir draudzējušies arī republikāņi, tajā skaitā savulaik pats Donalds Tramps. Notikumos aktīvi iesaistījās ASV kongresmeņi, un šajā rudenī kopumā ir publiskoti ap 30 tūkstoš dažādi dokumenti no lietas materiāliem, kas raisījuši vēl lielāku interesi. Viens no lielākajiem zaudētājiem līdz šim bijis britu princis Endrū, jo arī viņš ir vainots meiteņu seksuālā izmantošanām. Pirms mēneša viņam tika atņemti visi karaliskie tituli. Tomēr par Trampa attiecībām ar Epstīnu neskaidrību ir vairāk nekā gribētos. Tramps ir piedalījies Epstīna rīkotās pieņemšanās, ir savulaik arī nosūtījis viņam dzimšanas dienas dāvanu, taču vēlāk abi sastrīdējušies. Īsi pirms aresta publiskotajās sarakstēs redzams, ka Epstīns Trampu nodēvē par sliktu un bīstamu cilvēku. „Neviens nav tik slikts kā Tramps. Nevienas pieklājīgas šūnas viņa ķermenī…” tā raksta Epstīns. Pēdējās nedēļas laikā atklātībā nākusi Epstīna vēstule Eiropas Padomes ģenerālsekretāram, kurā viņš lūdz palīdzību sazināties ar Krievijas ārlietu ministru Sergeju Lavrovu. Vēstule ir sūtīta pirms Donalda Trampa un Vladimira Putina tikšanās Helsinkos. Tajā Epstīns liek noprast, ka viņam ir informācija par Trampu, kas varētu ieinteresēt Krieviju. Vai šāda tikšanās ir notikusi, nav zināms, taču ir vairākas norādes, kas liek domāt, ka Epstīna cilvēkiem ir bijuši arī citi kontakti ar Krievijas cilvēkiem. Kā zināms, Tramps tikšanās laikā ar Putinu bija ārkārtīgi labvēlīgs pret diktatoru, un daudzi izsaka aizdomas, ka Krievijai ir kompromats pret Trampu, kas liek ASV prezidentam būt labam pret Kremli. Kopš atkārtotas ievēlēšanas Donalds Tramps ir pretojies Epstīna lietas materiālu publiskošanai. Tomēr atklātībā nonākot arvien jaunām liecībām, neapmierinātība pieauga arī republikāņu pusē. Kad kļuva skaidrs, ka Kongress šonedēļ balsos par materiālu publiskošanu jebkurā gadījumā, Tramps beidzot mainīja savu retoriku un aicināja visus republikāņu kongresmeņus likumprojektu atbalstīt, sakot, ka šīm demokrātu spēlītēm vienreiz jāpieliek punkts. Tiesa, kā norāda paši kongresmeņi, neviens neliedza Trampam jau līdz šim uzdot ministrijai publiskot visus failus, un tam nevajadzēja parlamenta balsojumu. Tagad prezidentam ir jāparaksta likumprojekts, un ja viņš to izdarīs, tad tuvākajā laikā publiskajā telpā nonāks informācija, kas daudzos raisa milzu interesi. Sagatavoja Aidis Tomsons Prezidenta Zelenska nelāgie paziņas Korupcijas skandāls, kas pagājušajā nedēļā izvērtās Ukrainā, skar augstākā līmeņa valsts amatpersonas un arī prezidentam Volodimiram Zelenskim pietuvinātus ļaudis. Daudzviet notiekošais jau tiek dēvēts par nopietnāko un varas stabilitātei draudošāko korupcijas skandālu Zelenska prezidentūras laikā. Pirmdien, 17. novembrī, Ukrainas nacionālais antikorupcijas birojs un Speciālā antikorupcijas prokuratūra publiskoja informāciju par vairāku personu arestēšanu sakarā ar piecpadsmit mēnešus ilgā izmeklēšanas procesā atklātu korupcijas shēmu valsts enerģētikas sektorā. Privātuzņēmumi, kuri veikuši būvdarbus nacionālajai atomenerģijas kompānijai „Enerhoatom” piederošajās kodolspēkstacijās, maksājuši shēmas organizētājiem 10–15% no līgumu summas, pretējā gadījumā riskējot zaudēt pasūtījumus. Korupcijas apkarotāji arestējuši piecas personas un tur aizdomās vēl septiņas. Viens no arestētajiem ir kādreizējais vicepremjers Oleksijs Černišovs, kurš pirms tam pasludināts par aizdomās turamo vēl citā korupcijas lietā, kas saistīta ar kukuļņemšanu apmaiņā pret attīstītājiem izdevīgu zemes gabalu novērtējumu laikā, kad viņš bijis Ukrainas kopienu un teritoriju attīstības ministrs. Starp aizdomās turamajiem esot arī agrākā enerģētikas ministra Hermana Haluščenko bijušais padomnieks Ihors Miroņjuks, kompānijas „Enerhoatom” drošības dienesta priekšnieks Dmitro Basovs un citi. Kā galvenā persona no esošās valdības, uz kuru šī korupcijas skandāla sakarā krīt aizdomu ēna, ir pašreizējais tieslietu ministrs Haluščenko, kurš ilgāk nekā četrus gadus ieņēma enerģētikas ministra posteni premjerministra Denisa Šmihaļa kabinetā. Pagājušajā trešdienā, 12. novembrī, prezidents Zelenskis aicināja Haluščenko, kā arī pašreizējo enerģētikas ministri Svitlanu Hrinčuku demisionēt, ko abi arī nekavējušies darīt. Haluščenko pie tam paziņojis, ka par vainīgu sevi neuzskatot un esot gatavs aizstāvēties tiesā. Vakar abu ministru demisiju bija jāapstiprina parlamentam – Ukrainas Augstākajai Radai –, taču eksprezidenta Petro Porošenko vadītās frakcijas „Eiropas solidaritāte” deputāti fiziski bloķēja parlamenta tribīni, neļaujot Radai nobalsot. Porošenko grupējums pieprasa visa premjerministres Jūlijas Sviridenko kabineta demisiju. Starp korupcijas shēmā iesaistītajiem ir arī uzņēmējs Timurs Mindičs, kuram pagātnē bijuši visai cieši sakari ar prezidentu Zelenski. Mindičam pieder puse no īpašuma daļām producēšanas kompānijā „Studija Kvartāls 95”, kuras producētajos šovos tagadējais prezidents savulaik veidoja savu televīzijas karjeru. Kā tiek ziņots, Mindičs pametis Ukrainu 10. novembra rītā, dažas stundas pirms viņa dzīvoklī ieradušies Antikorupcijas biroja darbinieki. Sagatavoja Eduards Liniņš

Poročali smo o 32 milijonov evrov vredni investiciji v novo kirurško bolnišnico na Golniku, gradnji Kulturno upravnega centra in drugih investicijah v Ivančni Gorici, prenovljenem bazenu v Železnikih, pripravljenosti zimsko-plužnih služb in o duhovniku Francu Bizjaku, ki je postal častni občan Sodražice.

Poročali smo o obsežni prenovi cest v Mariboru, gradnji stanovanj in občinski prodaji zemljišč v Ravnah na Koroškem, enotni vstopnici Expana in Vinariuma, častnemu občanu Loške doline, to je postal tamkajšnji dolgoletni župnik Janez Kebe, pa tudi o 40-letnici delovanja mariborskega Štuka.

Prejemnica Jermanove nagrade za vrhunske prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino je Helena Marko za prevod izbranih del Ivana Illicha. Poročamo pa tudi o 20-letnici delovanja portala Digitalne knjižnice Slovenije - dLib.si, ki danes povezuje več kot 700 ustanov in ponuja prost dostop do zakladov znanja, kulture in umetnosti.

Evropska komisarka, pristojna za širitev in pomoč Ukrajini Marta Kos bo danes predstavila poročilo o napredku držav kandidatk, ki se želijo pridružiti Evropski uniji. Od devetih držav sta v procesu približevanja najbolj napredovali Črna gora in Albanija. V oddaji tudi o tem: - Z vinjeto, veljavno na prvi december, se bomo lahko vozili 4 mesece dlje; poslanci so potrdili podaljšanje - V drugem branju svežnja kmetijskih zakonov predvsem odpravljanje nejasnosti s številnimi dopolnili - Onkološki bolniki iz oddaljenih krajev lahko oddajo vzorce bližje domu, a nekateri zdravstveni domovi niso obveščeni o tem

Dan pravosodja minil v pričakovanjih na čimprejšnje sprejetje sodne zakonodaje.Župani Gorenjske nezadovoljni z delom inšpekcijskih služb za področje gradbeništva.Poročilo o širitvi kritično o Srbiji, Bosni in Hercegovini, Kosovu in Severni Makedoniji.Vreme: Nocoj in jutri precej jasno. Po nižinah zjutraj in dopoldne megla, ponekod slana.

Posebno pozornost namenjamo prejemniku letošnje Jenkove nagrade, pesniku Branetu Senegačniku; prejel jo je za letos objavljeno zbirko z naslovom Prosojnosti. Poročamo o Posvetu o Josipu Pangercu, ki ga je ob 100-letnici njegove smrti priredila Slovenska matica. Predstavljamo knjižno izdajio Ravnikarjevih risb in refleksij ter novo knjigo Nataše Golob Pozdravljen ti, ki bereš! Govorimo o predstavi Čudežna dežela / Wunderland Teatra Trotamora v režiji Marjana Štikarja. Nekaj minut namenjamo Andreju Firmu, dolgoletnemu članu kolektiva GT 22 v Mariboru in kulturno-umetniškega društva Moment, ki je nedavno prejel prstan na Festivalu ZIZ - – Dnevih mariborske alternativne gledališke produkcije.

Poročali smo o gradnji biofarmacevtskega obrata v Lendavi, namestitvenih možnostih za brezdomce v Mariboru, težavah pri vodooskrbi v Jesenicah, sanaciji poškodovane ceste v Solčavi in desetem državnem tekmovanju v pripravi jabolčnega zavitka.

Poročali smo o gradnji biofarmacevtskega obrata v Lendavi, namestitvenih možnostih za brezdomce v Mariboru, težavah pri vodooskrbi v Jesenicah, sanaciji poškodovane ceste v Solčavi in desetem državnem tekmovanju v pripravi jabolčnega zavitka.

Zgodovinski korak: Voditelja Katoliške in Anglikanske Cerkve, kralj Karel III. in papež Leon XIV., prvič po reformaciji molila skupaj. Podjetniki na svetoletnem shodu napolnili novomeško stolnico.Predsednica Pirc Musar po spornem razkritju dokumentacije Acetta ne namerava pozvati k odstopu.Poročilo o policijski akciji na kmetiji Peršman: bila je deloma nezakonita in nesorazmerna.Predlogu zakona o psihoterapiji trenutno naklonjeni v Svobodi in NSI, kako bodo glasovali ostali poslanci, še ni znano. Stališče psihoterapevtov je jasno - zakon je nujen.Članice Evropske unije na vrhu v Bruslju sprejele nov sveženj sankcij proti Rusiji, nanjo pritiska tudi Trump s kaznimi za največji ruski naftni družbi.Vreme: Padavine in nevihte bodo zajele vso Slovenijo, vetrovno bo.Občina Vrhnika se po izteku pogodbe poslavlja od finančne podpore Cankarjevi nagradiIzraelski parlament odprl pot odločanju o zakonodaji o priključitvi Zahodnega brega.Nogometaši Celja po uvodni domači zmagi, drevi na Irskem po drugo v Konferenčni ligi.

Zgodovinski korak: Voditelja Katoliške in Anglikanske Cerkve, kralj Karel III. in papež Leon XIV., prvič po reformaciji molila skupaj. Podjetniki na svetoletnem shodu napolnili novomeško stolnico.Predsednica Pirc Musar po spornem razkritju dokumentacije Acetta ne namerava pozvati k odstopu.Poročilo o policijski akciji na kmetiji Peršman: bila je deloma nezakonita in nesorazmerna.Predlogu zakona o psihoterapiji trenutno naklonjeni v Svobodi in NSI, kako bodo glasovali ostali poslanci, še ni znano. Stališče psihoterapevtov je jasno - zakon je nujen.Članice Evropske unije na vrhu v Bruslju sprejele nov sveženj sankcij proti Rusiji, nanjo pritiska tudi Trump s kaznimi za največji ruski naftni družbi.Vreme: Padavine in nevihte bodo zajele vso Slovenijo, vetrovno bo.Občina Vrhnika se po izteku pogodbe poslavlja od finančne podpore Cankarjevi nagradiIzraelski parlament odprl pot odločanju o zakonodaji o priključitvi Zahodnega brega.Nogometaši Celja po uvodni domači zmagi, drevi na Irskem po drugo v Konferenčni ligi.

L'élection en Côte d'Ivoire se tient ce samedi 25 octobre. Cinq candidats sont en lice, dont le président sortant, Alassane Ouattara, qui brigue un quatrième mandat. Son parti, le RHDP, espère l'emporter par un « coup KO ». Mais comme tous les autres partis, le RHDP se confronte à une donnée : la question de la mobilisation. Le ministre Amadou Coulibaly, par ailleurs Directeur régional adjoint de campagne du Poro, répond aux questions de Bineta Diagne. RFI : La campagne bat son plein, mais il y a aussi quelques mouvements de protestations sporadiques qu'on a pu voir dans le pays. Comment peut-on garantir que l'élection sera calme et apaisée ce samedi ? Amadou Coulibaly : J'ai lu avec beaucoup d'intérêt le bilan de l'appel à manifester qui a été fait par un des auteurs de cet appel. Mais il y a à peine six localités qui ont été concernées sur les 111 départements et 201 communes que la Côte d'Ivoire compte. Donc, ça reste très marginal et l'ordre est rétabli de façon quasi systématique par les forces de l'ordre qui interviennent de façon conventionnelle. Plutôt que d'interdire, est-ce que ce n'était pas plus simple d'encadrer et de protéger les manifestants, comme le suggère l'ONG Amnesty International ? En toute chose, il faut que force reste à la loi. À partir du moment où c'est une décision qui a été arrêtée par le Conseil constitutionnel, le gouvernement a estimé que les manifestations visant à dénoncer cette décision n'étaient pas autorisées. Jusqu'à aujourd'hui, les principaux partis de l'opposition réclament encore le dialogue. Qu'est-ce qui bloque ? On se pose des questions. L'élection aura lieu le 25. Quel serait le but d'un dialogue au moment où le processus électoral est lancé ? Mais avez-vous pensé à la suite ? Après les élections, comment comptez-vous apaiser les esprits au sein de l'opposition ? Parce que ça crée des frustrations… Les frustrations, vous les connaissez, elles sont venues du fait que certains candidats de l'opposition qui n'étaient pas éligibles ont posé leur candidature. Le Conseil constitutionnel a fait son travail. Je reste persuadé que, pour les élections à venir, avec tous les cadres qui existent dans les différents partis qui ont envie de compétir, tous ceux qui, parmi eux sont éligibles, poseront leur candidature. Le débat ne se posera plus de la même façon. Sur le terrain, quasiment tous les cadres du RHDP insistent pour que les militants aillent voter ce samedi. Est-ce que vous avez un doute aujourd'hui sur la mobilisation des électeurs ? Nous n'avons pas de doute. La loi électorale permet de retirer sa carte d'électeur le jour même de l'élection. Ce que nous faisons au RHDP et c'est de demander aux électeurs de retirer leur carte dès à présent afin de savoir dans quel bureau de vote ils sont affectés, ça rend le vote plus efficace. Mais nous sommes persuadés que, pour ce qui nous concerne en tout cas, nous aurons une bonne mobilisation de nos électeurs. Vous n'avez pas une crainte que les électeurs, en tout cas vos électeurs, se disent que tout est plié d'avance, inutile de se déplacer samedi ? Non du tout, puisque nous avons un challenge. C'est nous qui avons demandé au président Ouattara d'être candidat et c'est à nous de démontrer au président Ouattara que nous voulions vraiment qu'il soit candidat. Et cela passe par le plébiscite que nous devons lui offrir. Un des arguments présentés par le président au moment de l'annonce de sa candidature, c'est de maintenir la stabilité dans le pays. Beaucoup de choses ont été faites sur le plan de la sécurité. Qu'est-ce que vous comptez faire de mieux ou de plus ? Nous allons continuer à intensifier les actions qui vont créer ce sentiment de sécurité, ou plutôt renforcer ce sentiment de sécurité qu'ont les Ivoiriens. La Côte d'Ivoire est entourée de pays qui sont eux-mêmes débordés par les questions de terrorisme. Il n'y a plus forcément de coopération aujourd'hui avec le voisin burkinabè. Comment comptez-vous faire pour rétablir le dialogue et donc aussi la coopération ? Le dialogue, quoi qu'on dise, n'a jamais été formellement rompu. Nos voisins ont toujours des représentations diplomatiques en Côte d'Ivoire. Ça permet de montrer que, au moins de façon diplomatique, le dialogue est maintenu. Maintenant, pour ce qui concerne notre pays, évidemment, nous renforçons la sécurité à nos frontières pour éviter que nous puissions avoir des infiltrations. Mais sans patrouilles mixtes, ça reste quand même un frein dans votre dispositif ? Nous avons eu à mener ensemble beaucoup d'opérations conjointes. C'est vrai que cela rendait plus efficace la sécurisation de nos frontières respectives. Mais aujourd'hui, en attendant que les choses se stabilisent et que nous reprenions donc cette coopération efficiente et efficace en termes de sécurité, nous avons le devoir de protéger le territoire ivoirien. Et c'est ce à quoi le chef de l'État s'attelle. À lire aussiPrésidentielle en Côte d'Ivoire: quel bilan politique pour Alassane Ouattara?

Poročali smo o prenovi dotrajanega vodovoda v Šentrupertu, dejavnostih območne Karitas Nova Gorica, 10-letnici odprtja MOL-ovega Fresh Cornerja, gozdni terapiji v Naklem in slovesnosti ob 100-letnici začetka gradnje Plečnikove cerkve v Bogojini.

Poročali smo o prenovi dotrajanega vodovoda v Šentrupertu, dejavnostih območne Karitas Nova Gorica, 10-letnici odprtja MOL-ovega Fresh Cornerja, gozdni terapiji v Naklem in slovesnosti ob 100-letnici začetka gradnje Plečnikove cerkve v Bogojini.

Poročali smo o investicijah Slovenskih železnic, izzivih Triglavskega narodnega Parka, podvodni strukturi za razvoj organizmov na dnu Sečoveljskega zaliva in načrtih za obnovo graščine v kraju Grad na Goričkem.

Poročali smo o investicijah Slovenskih železnic, izzivih Triglavskega narodnega Parka, podvodni strukturi za razvoj organizmov na dnu Sečoveljskega zaliva in načrtih za obnovo graščine v kraju Grad na Goričkem.

Poročali smo o odprtju obvoznice mimo središča Mirne, novih sprehajalnih poteh v Črnomlju, razstavi ob 100-letnici tekstilne tovarne Mura, dobrodelnem projektu Srce v dresu, čezmejnem košarkarskem igrišču Gorana Dragića in klekljanju v župniji Vipava.

V tokratni Kulturni panorami boste najprej slišali pogovor z letošnjo Sovretovo nagrajenko Julijo Potrč Šavli. Nagrado so v torek, na mednarodni dan prevajanja, podelili v Hrastniku. Ob mednarodnem dnevu prevajanja se je v Sloveniji začel tudi mesec jezikovne kampanje, ki bo trajal do 31. oktobra. V Ljubljani je pretekli teden potekala mednarodna konferenca o dramatiki v manjših evropskih jezikih. Poročamo tudi o Dnevu arhitektov ter o 31. festivalu Mesto žensk, za konec pa še nekaj podrobnosti o neandertalčevi piščali, ki velja za najstarejše najdeno glasbilo na svetu.

Poročali smo o odprtju obvoznice mimo središča Mirne, novih sprehajalnih poteh v Črnomlju, razstavi ob 100-letnici tekstilne tovarne Mura, dobrodelnem projektu Srce v dresu, čezmejnem košarkarskem igrišču Gorana Dragića in klekljanju v župniji Vipava.

Úřady práce přijímají první žádosti o tzv. superdávku. Jak je celý systém připravený na statisíce žadatelů? Záporožská jaderná elektrárna na Ukrajině je už sedm dní bez dodávek elektřiny, zajišťují ji jen generátory. Jaká rizika hrozí? A kolik se toho namluvilo v končící Poslanecké sněmovně?

Úřady práce přijímají první žádosti o tzv. superdávku. Jak je celý systém připravený na statisíce žadatelů? Záporožská jaderná elektrárna na Ukrajině je už sedm dní bez dodávek elektřiny, zajišťují ji jen generátory. Jaká rizika hrozí? A kolik se toho namluvilo v končící Poslanecké sněmovně?

Úřady práce přijímají první žádosti o tzv. superdávku. Jak je celý systém připravený na statisíce žadatelů? Záporožská jaderná elektrárna na Ukrajině je už sedm dní bez dodávek elektřiny, zajišťují ji jen generátory. Jaká rizika hrozí? A kolik se toho namluvilo v končící Poslanecké sněmovně?Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Dopisniku iz Beograda Boštjanu Anžinu se izteka drugi zaporedni mandat. V posebnem oglašanju je za Radio Koper opisal številne zanimivosti o življenju in delu v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. "Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila celo bližje Evropski uniji kot danes," poudarja Anžin, ki je zadnje mesece spremljal enega največjih družbenih in političnih dogodkov v Srbiji, proteste, ki so se začeli po padcu nadstreška v Novem Sadu. Z njim smo govorili tudi o tem, zakaj je s seboj v Beograd (še pred covidom) vzel maske, in izpostavili problem revnih držav, pri katerih okoljska vprašanja niso med prioritetnimi temami. S sogovornikom smo govorili tudi o selitvenem stresu in zaključili z mislijo, kako življenje v tujini človeka obogati. Morda pa je bilo najbolj pomembno vprašanje tisto, zakaj sploh potrebujemo novinarja dopisnika iz tujine? V Slovenijo se Anžin vrača z ženo Janjo, tudi novinarko, in s tremi posvojenimi domačimi živalmi.

Poročali smo o obisku doma starejših v Gradišču pri Dornberku, začetkih delovanja mozirskih gasilcev in fotografski razstavi z naslovom »Sledi Koširjeve dediščine«.

Poročali smo o obisku doma starejših v Gradišču pri Dornberku, začetkih delovanja mozirskih gasilcev in fotografski razstavi z naslovom »Sledi Koširjeve dediščine«.

Poročali smo, kako gre romarjem, ki so ob 800-letnici Sončne pesmi vzeli v roke popotno palico in se peš odpravili iz Goričkega v Piran. Približno na polovici poti jih je naš mikrofon ujel pri kapucinih v Štepanji vasi. Spregovoril je tudi Janez Turinek, ki roma prav od začetka. V drugem delu smo predstavili pobudo, da bi sveti Peter Jurij Frassati postal zavetnik alpinistov.

Poročali smo, kako gre romarjem, ki so ob 800-letnici Sončne pesmi vzeli v roke popotno palico in se peš odpravili iz Goričkega v Piran. Približno na polovici poti jih je naš mikrofon ujel pri kapucinih v Štepanji vasi. Spregovoril je tudi Janez Turinek, ki roma prav od začetka. V drugem delu smo predstavili pobudo, da bi sveti Peter Jurij Frassati postal zavetnik alpinistov.

Poročamo o dogajanju na beneškem Lidu, kjer bodo podelili nagrade, med drugim zlatega leva, najboljšim izmed 21 filmov v tekmovalnem programu 82. beneškega filmskega festivala. Ljubljano je obiskal švicarski režiser filma Modrost sreče Philip Delaquis, v Slovenski kinoteki odpirajo novo sezono z retrospektivo Františka Čápa, ocenjujemo pa tudi dva aktualna naslova s kinosporeda: Ljubezen in Chuckovo življenje.

Poročamo o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni.

Poročali smo o gradnji nove zdravstvene postaje v Mariboru, rekonstrukcij dela ceste s pločnikom med Zajčjim Vrhom in Dolžem v Novem mestu, razvojnih projektih občine Podlehnik in nezakonitem kampiranju na Zgornjem Gorenjskem.

Poročamo o najboljših filmih iz Pulja, nagrajencih z zlatimi arenami. Veliko zlato areno je prejel dokumentarni film Ivana Ramljaka, Mirovnik, ki skozi arhivske posnetke pripoveduje o prvih dneh vojne med Hrvaško in Srbijo - ter policijskemu načelniku iz Osijeka, ki jo je poskušal preprečiti. Pozornost posvečamo tudi najboljšim filmom iz Karlovih Varov, ki so jim podelili kristalne globuse. Pred vrati pa je že festival Cinehill, nekdanji Motovun, ki ga bodo letos obiskali imenitni filmski gostje. Razmišljamo še o politiki Supermana, ki si ga v teh dneh lahko ogledamo v kinu, in ki je na spletu razvnel razpravo o tem, ali je v njem mogoče razbrati propalestinska stališča.

Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.

Posvečamo se filmom iz tekmovalnega programa v Karlovih Varih, ki govorijo o opustošenju narave v vojni v Ukrajini, pa o različnih preobrazbah spolnih vlog v Afganistanu, o uporni generaciji mladih žensk v Iranu ter o tem, kako delujejo razmerja moči v odnosih med ljudmi na Zahodu in begunci, ki prihajajo iz držav globalnega juga. Poročamo o 72. Puljskemu filmskemu festivalu, na katerega se je uvrstilo tudi več slovenskih del, poleg tega se tri desetletja po prvem filmu iz franšize del o spopadu med ljudmi in dinozavri sprašujemo, kaj ponuja sedmi film iz serije, z naslovom Jurski svet: Preporod.

Filmsko-festivalsko poletje je v polnem teku; oglašamo se z bolonjskega festivala restavriranega filma Cinema Ritrovato. Poročamo o Festivalu delavskega filma Hrastnik - Kamerat, in napovedujemo 21. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru. Ocenjujemo film, ki mu nekatere kritike napovedujejo, da bo postal uspešnica letošnjega poletja: postapokaliptično grozljivko 28 let pozneje Dannyja Boylea.

Poročamo iz Kranja, kjer se zaključuje igralski filmski festival Krafft, odpravljamo pa se tudi v Hrastnik, kjer se bo ta konec tedna odvijal Festival delavskega filma Kamerat. Poleg tega ocenjujemo filma Razpuščanje vladarja črnogorskega režiserja Ivana Salatića in znanstveno fantastiščno pustolovščino Elio, pod katero se podpisuje animacijski studio Pixar.

Poročamo o sklepnem koncertu letošnje sezone abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedel Lajovčevo Sanjarijo, Sibeliusovo 2. simfonijo in 3. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova z Yeol Eum Son v vlogi solistke, koncertu Komornega zbora Dekor, ki je v Slovenski filharmoniji pod vodstvom gostujočega finskega dirigenta Danija Jurisa s koncertnim programom Circles – DEKORokrog obeležil 10-letnico svojega delovanja, nastopu Zbora dunajskih deklic, ki se je prejšnjo sredo v sklopu daljše evropske turneje predstavil tudi slovenskemu občinstvu v ciklu Plečnik in a-cappella in uprizoritvi Bernsteinove opere Kandid v tržaškem opernem gledališču. Predstavljamo tudi letošnjega prejemnika Župančičeve nagrade za življenjsko delo Mestne občine Ljubljana Uroša Lajovca in na kratko napovedujemo orkestrski vikend Veris v Logatcu.

Tudi minula noč ni minila brez obsežnih napadov med Iranom in Izraelom. Slednji se je osredotočil predvsem na energetske objekte in med drugim zadel pomembno teheransko skladišče nafte Šaran, islamska republika pa je v Izraelu z raketami dosegla največja mesta. Poročajo o sedmih ubitih ljudeh in več kot 100 ranjenih. Obe strani napovedujeta stopnjevanje silovitosti. Teheran sporoča, da je pripravljen na dolgotrajne boje, Izrael pa, da pred napadi ne bo varen niti iranski vrhovni voditelj ajatola Hamenej. Drugi poudarki oddaje: V Minessoti atentat na demokratsko predstavnico in njenega moža. Ukrajina poroča o napredovanju svojih sil v regiji Sumi. Ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi izpostavljeno nasilje nad starejšimi moškimi.

„Na prvom porođaju doživela sam uvrede i agresiju od lekara, kojem sam verovala, a sledeći put, u drugom porodilištu, bilo je potpuno drugačije, ali sam bila spremna“, priča za jubilarnu 100. Mamazjaniju Mina Smiljanić, na mrežama poznatija kao Mina Fu, preduzetnica, edukatorka za javni nastup, influenserka, a pre svega mama dve devojčice Marte i Mile. Gošća jubilarne epizode našeg podkasta prisetila se bolnog iskustva sa prvog porođaja u GAK Narodni front, komentarišući Nacionalni vodič za trudnoću i porođaj, koji je namenjen zdravstvenim radnicima, a koji je nedavno predstavljen javnosti.

Današnja sobota je - kljub hrupu in gneči ob skorajšnjem začetku poletne turistične sezone - namenjena opominu na posledice vojn. Danes je namreč minilo 80 let od vrnitve izgnancev v domovino ter osem desetletij od osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj. Na tamkajšnji spominski slovesnosti je predsednica Nataša Pirc Musar poudarila, da ne smeta spomin in opomin na vojne grozote nikdar zbledeti. Ostali poudarki oddaje: - Gaza ostaja brez človekoljubne pomoči. - Kaj vse se, z različnimi oznakami, skriva v sladkarijah? - Projekt Hudo: prvi radijski koraki nadobudnih šolarjev.

Ako je trudnoća zdrava, žena treba da se ponaša sasvim normalno, pa ako oseća da može da trči maraton, zašto da ne?! Ukratko bi bila poruka gošće nove epizode Mamazjanije Nele Bunčić Vukomanović, pasionirane trkačice, popularne Jugoslovenke, koja je od pre devet i po meseci mama jedne male Lole, koja joj uveliko pravi društvo na trkačkoj stazi i svetskim maratonima. Sve do porođaja, Nela je trčala maratone, vežbala u teretani, osluškivala svoje telo i nije prelazila određene granice. „Nisam bila neustrašiva trudnica, imala sam i ja neke strahove, naročito u petom mesecu kada su krenule iznenadne kontrakcije. Međutim, to je prošlo, bila sam dobro, osećala sam da mogu da treniram, a moje prirodno stanje je da se krećem. Bilo bi mi strašno da sam morala da ležim, da se ne pomeram“, priča Nela. Okolina nije uvek sa odobravanjem gledala na njeno ponašanje u trudnoći, čak je i mama bila u strahu, svaki put kada bi otišla da trči. „Dešavalo se da me mama zove i kad joj kažem da idem na trčanje nije joj bilo svejedno, ali to sam ja. Slušala sam svoje telo, sa lekarom sam se dogovorila da smanjim treninge, ali nije bilo potrebe da prestajem. Žene u trudnoći treba da znaju da je to prirodno stanje, nije bolest, kao što se naše društvo često odnosi prema ‚drugom stanju‘. Ako je trudnoća zdrava, onda se ponašamo normalno i poželjno je da se krećemo i budemo aktivne“, objašnjava Nela. Porođaj je, uz manje probleme, prošao kako treba i rođena je Lola, koja iako još nije prohodala, sa mamom redovno trči. „Vodim je na maratone i oduševljena je gužvom, ljudima, a posebno kad prođemo kroz cilj, pa bacaju šarene konfete na sve strane, to joj je omiljeno. Lola je divna beba, koja se stalno smeje, dobro jede, sisa, spava“, priča Nela, koja najviše vremena provodi sa svojom bebom, uprkos obavezama. Iako većina mladih mama ne stižu da se posvete bebi onoliko koliko bi želele i uživaju u odrastanju svog deteta, koje brzo prođe, Nela je Lolu maksimalno uključila u svoj život. „Ona je tu da se prilagođava nama. Ako ja vežbam, tu je pored mene i to joj je jako zabavno, tada se najviše smeje. Kad idem da trčim maraton, neretko je povedem, kad trčim rekreativno, ona je sa mnom, guram je u kolicima, učesnik je u mom životu i tako provodimo vreme zajedno. Kad je gladna dojim je, gde god da se nađemo u tom trenutku, jer i dalje sisa i pored čvrste hrane, ali mleko je za nju obrok kojeg se još ne odriče“, priča gošća Mamazjanije. Upoređujući, kroz razgovor, svoje nemirno detinjstvo, iz kojeg nosi avanturističke uspomene na brojne padove sa rolera, posekotine iz igre, Nela zaključuje da deca treba da budu slobodna, da ih pustimo i da se povrede jer to su prvi koraci suočavanja sa traumama i početak osamostaljivanja, kao i način da sebe nauče da čuvaju u kasnijem periodu. „Lolu već sad puštam da se igra sa našim kucama, koje su u odnosu na nju dosta velike, ali ona je sa njima opuštena, navikla je i kad laju, prave buku, njoj ne smeta da spava u toj gunguli. Kad prohoda, planiram da ogradimo dvorište i da je pustimo da šeta, pada, i nauči da se dočeka i zaštiti, ali to je jedino moguće ako joj pružimo slobodu i ne stojimo neprestano ‚nad glavom‘“, kaže Nela. Ubrzo nakon što se porodila, Nela se suočila sa najvećim bolom u životu, kada joj je preminuo otac, koji se tokom šest godina lečio od teške bolesti. „Bio je to najveći izazov za mene sa kojim ništa drugo ne može da se poredi, period u kojem sam želela da budem sama, da tugujem jer to je bol koja ne prolazi. Međutim, Lola je bila tu i njen osmeh je sve nas održao. Naša veza je toliko jaka da u periodima kada sam bila sa tatom u bolnici i nisam mogla da budem sa njom, ona je spavala, nije plakala, niti bila zahtevna ni na koji način. Kao da je, zaista, osetila da treba da mi pomogne. Dala mi je snagu bez koje ne znam kako bih izdržala“, zaključuje Nela.

Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.

Glasbeni utrip v ospredje tokrat postavlja 7. koncert abonmaja Kromatika, saj sta ob orkestru naše radijske hiše nastopila dirigentka Catherine Larsen Maguire in domači violinist Rok Zaletel Černoš. Sledilo bo še kar nekaj prispevkov in poročanj: končal se je namreč letošnji Družinski abonma Slovenske filharmonije, v Slovenski filharmoniji pa je bil tudi 3. koncert cikla SiBrass, na katerem je nastopil Trobilni kvintet Dunaj Berlin. Poročali bomo o Puccinijevi operi Manon Lescaut in letošnji premieri v Benetkah – operi Atila Giuseppa Verdija. Za ljubitelje zborovskega petja smo pripravili poročilo o drugem čezmejnem festivalu zborovske sakralne glasbe, konec tedna pa bodo prišli na vrsto tudi ljubitelji džeza – pred nami je namreč jubilejni 30. festival Jazz Cerkno.

V Sloveniji se dobro živi, v Poročilu o kakovosti življenja in produktivnosti ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. Za dvig kakovosti življenja pa je treba spremeniti razvojni model. Po besedah soavtorja poročila Petra Wostnerja je ustvarjalnost naša prednost, ker vedno več stvari prevzemajo tehnologije. Drugi poudarki oddaje: - Obrtniki in podjetniki vladi predstavili svoje zahteve, med njimi splošna razbremenitev podjetij z davki in prispevki. - Sestava ruske delegacije, ki se bo jutri v Carigradu udeležila mirovnih pogajanj z Ukrajino, bo znana zvečer. - Sodišče Evropske unije odločitev Komisije o zavrnitvi prošnje za dostop do korespondence med Ursulo von der Leyen in direktorjem Pfizerja razglasilo za nično.

V Ljubljani poteka 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, prvič v več kot 70-letni zgodovini na Slovenskem. Ob tej priložnosti osvetljujemo zgodovino in namen tribune, ki poteka pod okriljem Mednarodnega glasbenega sveta. Zatem poročamo o gostovanju Orkestra Residentie iz Haaga v Zlatem abonmaju, v nadaljevanju skočimo še na Primorsko, najprej v Rafutski park v Novi Gorici, kjer je nastopil oktet rogov ter nato na prireditev "Z violino in malim basom od Rezije do Istre", ki je v soboto potekala v dvorani palače Gravisi Buttorai na sedežu Italijanske skupnosti Santorio Santorio v Kopru, konec oddaje pa bo v znamenju opere. Poročali bomo o aprilski uprizoritvi Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor v tržaškem opernem gledališču in zagrebški uprizoritvi Rusalke Antonína Dvořáka.

Poglabljamo se v slovenska dokumentarca (Ne pozabi me, režija Anja Medved in Dva brata dve sestri, režija Miha Čelar), ki sta posvečena spominu na dogajanje med drugo svetovno vojno in ju predvajajo v okviru praznovanja 80. obletnice konca vojne. Poročamo o festivalu Crossing Europe v Linzu in o tem, kaj obeta letošnja izdaja Filmskega festivala v Cannesu. Poleg tega razmišljamo o novem filmu Davida Cronenberga Mrtvaški prt.

Porođaj u 20. godini u današnje vreme deluje neobično, kad se roditeljstvo često ostavlja „za kasnije“, ali gošća nove Mamazjanije Jelena Damnjanović, poznatija kao „Mama pre svega“, otkriva da je daleko lakše, fzički, biti mlada mama, iako sad već ima tri ćerke, ističe da joj ne bi smetala još jedna beba. Našu gošću mnogi znaju sa Instagrama, gde prate svakodnevicu Jelenine porodice, u kojoj najvažnija mesta zauzimaju Lena, Tara i Una. Iako su deca uvek na prvom mestu, kao apsolutni prioritet, Jelena se trudi da pronađe i kvalitetno vreme za sebe. „Najlepše mi je sa decom, ali kako godine prolaze, sve više mi je potrebno vreme samo za mene. To je neophodno za svaku ženu, majku, bez obzira na to čime se bavi i koliko dece ima, naše slobodno vreme mora da postoji“, kaže Jelena. Sa ćerkicama je drugarica, ali pokušava, ističe, da bude autoritet iako joj ne polazi uvek za rukom. „Radim od kuće i stalno sam sa njima, družimo se, razgovaramo o svemu, ali autoritet je tata. On tihim glasom, kratko opomene i to je dovoljno, a mene valjda ne shvataju dovoljno ozbiljno“, sa osmehom kaže Jelena. Iako se bavi društvenim mrežama, deci su telefoni dozvoljeni kontrolisano. „Lena ima telefon, ali ne i profile na mrežama jer je još rano za to. Ako nešto hoće da pogleda može da uzme moj telefon, a mlađe nemaju ni pametni satić. Same idu u školu, kao što smo i mi nekada išli, nema potrebe da ih pratimo i da u svakom trenutku znamo gde su. Sredina u kojoj živimo je mala, dosta se ljudi međusobom poznaje, pa je lakše pustiti decu da budu slobodna“, priča „Mama pre svega“. Ipak, deca ponekad učestvuju u aktivnostima koje mama zamisli, a koje su plemenite i humane. Jedna od njih desila se u avgustu prošle godine. „Tara se tada ošišala i donirala kosu deci oboleloj od raka. Ideja je bila moja, ali ona je prihvatila. Najteže joj je bilo da se odvoji od prvog pramena. Ipak, kad je shvatila šta radi i koliko je to plemenito i značajno za decu, bila je zadovoljna, a i zna da će njena kosica porasti. Imala je dugu, plavu, gustu kosu. Bilo je leto, vrućina, pa je i njoj značilo da se ošiša, a donirala je 30 centimetara kose“, seća se Jelena. Takođe, krajem januara ove godine, kada su studenti na putu za Novi Sad i „blokadu mostova“, prolazili kroz Novu Pazovu, Jelena ih je sa porodicom dočekala u blizini svoje kuće i ponudila palačinkama. „Spremili smo oko 90 palačinki i sve su pojeli. Provela sam tri sata pored šporeta i ništa mi nije bilo teško. Inače, pečem često palačinke, što se može videti i na mojim objavama i volim da ih jedem. Ovog puta, međutim, nisam jela, nego spremala za druge, za divne studente koji bude ogromnu radost u meni i svima nama svojim zajedništvom i onim što rade. Devojčice su bile sa mnom, Lena mi je pomogla da napravim i transparent ‚Ćinke za ćacija‘, koji smo držali kako bi nas primetili. Deca su bila oduševljena“, priča Jelena. Između prve i najmlađe ćerke je gotovo 10 godina razlike, ali im to ne smeta da se druže. Najstarija ćerka brine o obe mlađe sestre i pomaže mami, koja im neumorno ponavlja da njih tri moraju biti najbolje drugarice i uvek tu jedna za drugu. „Ne bi mi bilo teško da imam još jednu bebu. Najlakše mi je bilo dok su bile male, a sad kad su porasle sve je komplikovanije. Nijedna trudnoća, ni njihov najraniji period, nije mi teško pao, jer taj je i najlepši“, zaključuje Jelena.