Podcasts about Poro

Tudi minula noč ni minila brez obsežnih napadov med Iranom in Izraelom. Slednji se je osredotočil predvsem na energetske objekte in med drugim zadel pomembno teheransko skladišče nafte Šaran, islamska republika pa je v Izraelu z raketami dosegla največja mesta. Poročajo o sedmih ubitih ljudeh in več kot 100 ranjenih. Obe strani napovedujeta stopnjevanje silovitosti. Teheran sporoča, da je pripravljen na dolgotrajne boje, Izrael pa, da pred napadi ne bo varen niti iranski vrhovni voditelj ajatola Hamenej. Drugi poudarki oddaje: V Minessoti atentat na demokratsko predstavnico in njenega moža. Ukrajina poroča o napredovanju svojih sil v regiji Sumi. Ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi izpostavljeno nasilje nad starejšimi moškimi.

Poročali smo o regijskih obiskih opozicijskih NSi in SDS v Prekmurju in na Gorenjskem, obsežni obnovi Notranjskega muzeja Postojna, praznovanju 777-letnice župnije Stari log pri Kolpi in slovesnosti ob zlati maši Mira Šlibarja in Alojzija Goloba na Dobrovi.

Poročali smo, da je Izrael ponoči napadel več ciljev v Iranu. Izrael je to sicer v minulih tednih že večkrat napovedal. Iran je bil doslej neuspešen v pozivanju mednarodne skupnosti, da naj obsodi izraelske napade nanj, njegovi odgovori na napade pa so bili vsakokrat zelo odmerjeni, lahko bi rekli celo mili. Očitno je, da Teheran skuša storiti vse, da bi se izognil neposrednemu konfliktu na njegovih tleh. Iran se je z brezpilotniki odzval tudi na najnovejši napad. Kakšne posledice ima lahko izraelsko širjenje konflikta za regijo in svet, je pojasnila prof. dr. Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Včeraj se je v Izoli zaključil že 21. Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema. V program festivala je bilo uvrščenih 129 filmov, od tega 45 celovečernih. Poročamo tudi o nekaterih knjižnih novostih. Izpostavljamo knjigi Samo seks Erike Johnson Debeljak in Totalna razprodaja Mire Furlan. V oddaji boste slišali tudi oceno interaktivne predstave v javnem prostoru Kitov popek, ki ga je v Arboretumu Volčji potok pripravilo Lutkovno gledališče Ljubljana.

Današnja sobota je - kljub hrupu in gneči ob skorajšnjem začetku poletne turistične sezone - namenjena opominu na posledice vojn. Danes je namreč minilo 80 let od vrnitve izgnancev v domovino ter osem desetletij od osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj. Na tamkajšnji spominski slovesnosti je predsednica Nataša Pirc Musar poudarila, da ne smeta spomin in opomin na vojne grozote nikdar zbledeti. Ostali poudarki oddaje: - Gaza ostaja brez človekoljubne pomoči. - Kaj vse se, z različnimi oznakami, skriva v sladkarijah? - Projekt Hudo: prvi radijski koraki nadobudnih šolarjev.

Poročali smo o naložbah radgonskega zdravstvenega doma, odprtju novega potniškega terminala v Kopru, novi plinsko-parni enoti, ki bo prispevala k dekarbonizaciji Ljubljane, zaključku del na železniški postaji v Borovnici, občinskem prazniku v Šentrupertu, kjer je misijonarka s. Zvonka Mikec postala častna občanka, slišali pa boste tudi o prešernem poletju v Kranju.

Poročali smo o 27 milijonov evrov vredni investiciji v Srednjo šolo Jesenice, spomladanskem in poletnem turizmu na Pohorju, podjetniškem inkubatorju in načrtih za ureditev območja ob nekdanjem bazenu v Poljčanah, razstavi ob stoletnici rojstva Mikija Mustra ter festivalu praženega krompirja in investicijah v občini Mokronog – Trebelno.

Gibanje Hamas je v odzivu na najnovejši ameriški predlog o prekinitvi ognja v Gazi izrazil pripravljenost na izpustitev omejenega števila talcev. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je njihov protipredlog označil za nesprejemljivega. Druge teme: - Bruselj obžaluje vnovično ameriško dvigovanje carin - Poročilo mednarodne agencije: Iran povečuje proizvodnjo obogatenega urana - V Ljubljani konec gasilske vaje za primer rušilnega potresa

V okviru Evropske prestolnice kulture so v Gorici v nedeljo odprli še zadnjo razstavo posvečeno slikarju Zoranu Mušiču z naslovom Züriška soba, dela in atelje, ki bo na ogled do 31. oktobra. Poročamo tudi iz Celovca, kjer so pred Domom glasbe ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe postavili štiri bronaste umetniške konstrukcije z naslovom 800+ akademskega slikarja Valentina Omana ter iz Vilne, kjer poteka 51. Audio Storytelling Festival, ena osrednjih evropskih platform za ustvarjalce zvočnih vsebin.

Mirjana Šernek je otroštvo preživela v Srbiji. Pri 11-tih letih je oslepela in osnovno šolo nadaljevala v šoli za slepe in slabovidne v Beogradu, starši pa so se odselili v Slovenijo. Po končani osnovni šoli se je pridružila staršem in nadaljevala šolanje v Škofji Loki. Poročila se je, si ustvarila družino in se ves čas uveljavljala tudi kot pevka in pesnica. Pred letom in pol je izgubila moža, zato se je njeno življenje korenito spremenilo.

Ako je trudnoća zdrava, žena treba da se ponaša sasvim normalno, pa ako oseća da može da trči maraton, zašto da ne?! Ukratko bi bila poruka gošće nove epizode Mamazjanije Nele Bunčić Vukomanović, pasionirane trkačice, popularne Jugoslovenke, koja je od pre devet i po meseci mama jedne male Lole, koja joj uveliko pravi društvo na trkačkoj stazi i svetskim maratonima. Sve do porođaja, Nela je trčala maratone, vežbala u teretani, osluškivala svoje telo i nije prelazila određene granice. „Nisam bila neustrašiva trudnica, imala sam i ja neke strahove, naročito u petom mesecu kada su krenule iznenadne kontrakcije. Međutim, to je prošlo, bila sam dobro, osećala sam da mogu da treniram, a moje prirodno stanje je da se krećem. Bilo bi mi strašno da sam morala da ležim, da se ne pomeram“, priča Nela. Okolina nije uvek sa odobravanjem gledala na njeno ponašanje u trudnoći, čak je i mama bila u strahu, svaki put kada bi otišla da trči. „Dešavalo se da me mama zove i kad joj kažem da idem na trčanje nije joj bilo svejedno, ali to sam ja. Slušala sam svoje telo, sa lekarom sam se dogovorila da smanjim treninge, ali nije bilo potrebe da prestajem. Žene u trudnoći treba da znaju da je to prirodno stanje, nije bolest, kao što se naše društvo često odnosi prema ‚drugom stanju‘. Ako je trudnoća zdrava, onda se ponašamo normalno i poželjno je da se krećemo i budemo aktivne“, objašnjava Nela. Porođaj je, uz manje probleme, prošao kako treba i rođena je Lola, koja iako još nije prohodala, sa mamom redovno trči. „Vodim je na maratone i oduševljena je gužvom, ljudima, a posebno kad prođemo kroz cilj, pa bacaju šarene konfete na sve strane, to joj je omiljeno. Lola je divna beba, koja se stalno smeje, dobro jede, sisa, spava“, priča Nela, koja najviše vremena provodi sa svojom bebom, uprkos obavezama. Iako većina mladih mama ne stižu da se posvete bebi onoliko koliko bi želele i uživaju u odrastanju svog deteta, koje brzo prođe, Nela je Lolu maksimalno uključila u svoj život. „Ona je tu da se prilagođava nama. Ako ja vežbam, tu je pored mene i to joj je jako zabavno, tada se najviše smeje. Kad idem da trčim maraton, neretko je povedem, kad trčim rekreativno, ona je sa mnom, guram je u kolicima, učesnik je u mom životu i tako provodimo vreme zajedno. Kad je gladna dojim je, gde god da se nađemo u tom trenutku, jer i dalje sisa i pored čvrste hrane, ali mleko je za nju obrok kojeg se još ne odriče“, priča gošća Mamazjanije. Upoređujući, kroz razgovor, svoje nemirno detinjstvo, iz kojeg nosi avanturističke uspomene na brojne padove sa rolera, posekotine iz igre, Nela zaključuje da deca treba da budu slobodna, da ih pustimo i da se povrede jer to su prvi koraci suočavanja sa traumama i početak osamostaljivanja, kao i način da sebe nauče da čuvaju u kasnijem periodu. „Lolu već sad puštam da se igra sa našim kucama, koje su u odnosu na nju dosta velike, ali ona je sa njima opuštena, navikla je i kad laju, prave buku, njoj ne smeta da spava u toj gunguli. Kad prohoda, planiram da ogradimo dvorište i da je pustimo da šeta, pada, i nauči da se dočeka i zaštiti, ali to je jedino moguće ako joj pružimo slobodu i ne stojimo neprestano ‚nad glavom‘“, kaže Nela. Ubrzo nakon što se porodila, Nela se suočila sa najvećim bolom u životu, kada joj je preminuo otac, koji se tokom šest godina lečio od teške bolesti. „Bio je to najveći izazov za mene sa kojim ništa drugo ne može da se poredi, period u kojem sam želela da budem sama, da tugujem jer to je bol koja ne prolazi. Međutim, Lola je bila tu i njen osmeh je sve nas održao. Naša veza je toliko jaka da u periodima kada sam bila sa tatom u bolnici i nisam mogla da budem sa njom, ona je spavala, nije plakala, niti bila zahtevna ni na koji način. Kao da je, zaista, osetila da treba da mi pomogne. Dala mi je snagu bez koje ne znam kako bih izdržala“, zaključuje Nela.

V oddaji smo spomnili, da je slovenska Cerkev dobila novega nuncija, slišali smo nagovor mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla pri sveti maši na predvečer praznika Marije Pomagaj na Brezjah. Poročali smo, da se je začel postopek za beatifikacijo Božjega služabnika duhovnika in mučenca za vero Janeza Straška, šli pa smo tudi v župnijo Poljane nad Škofjo Loko, kjer v svetem in misijonskem letu pripravljajo kar župnijski festival.

Tokrat napovedujemo 60. Boršnikovo srečanje, ki bo junija potekalo v Mariboru; na sklepni slovesnosti bodo Borštnikov prstan nadeli igralki Nataši Barbari Gračner. Napovedujemo tudi bolj oddaljeno letošnjo Vilenico; nagrado bo prejel bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov. Predstavljamo prejemnike Plečnikove nagrade – namenili so jo pokopališču Ankaran - in prejemnike Plečnikovih medalj. Nagrado desetnica za najboljše delo na področju otroškega in mladinskega leposlovja je prejel Andrej E. Skubic. Poročamo tudi o gostovanju francoske pisateljice Colombe Schneck v Sloveniji in opozarjamo na začetek festivala Svetlobna gverila. Avtorji prispevkov: Irena Kodrič Cizerl, Vlado Motnikar, Sanja Rejc, Sara Medved, Tadeja Krečič in Ana Rozman. Bralka Eva Longyka Mrušič. Glasbena oprema Tina Ogrin. Tonska mojstra Robert Markoč in David Lap. Redakcija Staša Grahek.

Poročali smo o prizadevanjih za povečanje sladkovodnih rib v prehrani, veliki potresni vaji na Goriškem, urbanem čebelarstvu v Mariboru, peti obletnici ljubljanskega nakupovalnega središča Aleja in skupni turistični promociji Bleda in Pirana.

Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.

Glasbeni utrip v ospredje tokrat postavlja 7. koncert abonmaja Kromatika, saj sta ob orkestru naše radijske hiše nastopila dirigentka Catherine Larsen Maguire in domači violinist Rok Zaletel Černoš. Sledilo bo še kar nekaj prispevkov in poročanj: končal se je namreč letošnji Družinski abonma Slovenske filharmonije, v Slovenski filharmoniji pa je bil tudi 3. koncert cikla SiBrass, na katerem je nastopil Trobilni kvintet Dunaj Berlin. Poročali bomo o Puccinijevi operi Manon Lescaut in letošnji premieri v Benetkah – operi Atila Giuseppa Verdija. Za ljubitelje zborovskega petja smo pripravili poročilo o drugem čezmejnem festivalu zborovske sakralne glasbe, konec tedna pa bodo prišli na vrsto tudi ljubitelji džeza – pred nami je namreč jubilejni 30. festival Jazz Cerkno.

Poročali smo o težavah pri črpanju evropskih sredstev na območju Slovenskih goric, gradnji novega doma za starejše v Halozah, obnovi Osnovne šole v Ilirski Bistrici, blagoslovu kapele pri minoritih na Ptuju in odkritju že 13. vrste netopirja, ki je prisotna v kraju Grad na Goričkem.

V Ljubljani poteka 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, prvič v več kot 70-letni zgodovini na Slovenskem. Ob tej priložnosti osvetljujemo zgodovino in namen tribune, ki poteka pod okriljem Mednarodnega glasbenega sveta. Zatem poročamo o gostovanju Orkestra Residentie iz Haaga v Zlatem abonmaju, v nadaljevanju skočimo še na Primorsko, najprej v Rafutski park v Novi Gorici, kjer je nastopil oktet rogov ter nato na prireditev "Z violino in malim basom od Rezije do Istre", ki je v soboto potekala v dvorani palače Gravisi Buttorai na sedežu Italijanske skupnosti Santorio Santorio v Kopru, konec oddaje pa bo v znamenju opere. Poročali bomo o aprilski uprizoritvi Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor v tržaškem opernem gledališču in zagrebški uprizoritvi Rusalke Antonína Dvořáka.

V Sloveniji se dobro živi, v Poročilu o kakovosti življenja in produktivnosti ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. Za dvig kakovosti življenja pa je treba spremeniti razvojni model. Po besedah soavtorja poročila Petra Wostnerja je ustvarjalnost naša prednost, ker vedno več stvari prevzemajo tehnologije. Drugi poudarki oddaje: - Obrtniki in podjetniki vladi predstavili svoje zahteve, med njimi splošna razbremenitev podjetij z davki in prispevki. - Sestava ruske delegacije, ki se bo jutri v Carigradu udeležila mirovnih pogajanj z Ukrajino, bo znana zvečer. - Sodišče Evropske unije odločitev Komisije o zavrnitvi prošnje za dostop do korespondence med Ursulo von der Leyen in direktorjem Pfizerja razglasilo za nično.

Iz Kašmirja kljub premirju, ki sta ga sklenila Indija in Pakistan, poročajo o eksplozijah. Indija Pakistan obtožuje kršitev premirja poziva Islamabad, naj naslovi te kršitve. Pakistan je obtožbe zanikal in kršitve očital Indiji. Premier Shebhaz Sharif je medtem vojaški spopad z Indijo označil za zgodovinsko zmago.

Poročali smo o utrjevanju svetovnega položaja Lekovega farmacevtskega središča v Lendavi z novim laboratorijem, interesih povezanih z ljubljanskimi Križankami, ki povzročajo skrbi Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, krepitvi domske oskrbe v Šalovcih, razvojnih projektih v občini Ajdovščina, triu kraških znamenitostih, ki privablja vse več obiskovalcev, in obnovi Resnikove hiše v občini Kozje.

Poglabljamo se v slovenska dokumentarca (Ne pozabi me, režija Anja Medved in Dva brata dve sestri, režija Miha Čelar), ki sta posvečena spominu na dogajanje med drugo svetovno vojno in ju predvajajo v okviru praznovanja 80. obletnice konca vojne. Poročamo o festivalu Crossing Europe v Linzu in o tem, kaj obeta letošnja izdaja Filmskega festivala v Cannesu. Poleg tega razmišljamo o novem filmu Davida Cronenberga Mrtvaški prt.

Poročali smo o prenehanju delovanje podružnične šole Šmiklavž, novih kolesarskih povezavah na Koroškem in prireditvenem prostoru v Izoli, gledališki predstavi Bobri ter dogodkih ob 180. obletnici rojstva duhovnika, planinca in domoljuba Jakoba Aljaža.

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Piše Andrej Lutman, bere Igor Velše. Ekonomist Vito Komac je precejšen del življenja preživel kot poslovnež, kot samostojni delavec v kulturi, pa fotograf, svetovalec v podjetjih in raziskovalec poslovnih navad. Leta 2022 je objavil svoj prvi kriminalni roman z naslovom Umor v domu ostarelih, sledili so še Odvetnikova avantura, Ugrabljena in Odvetnikovi grehi. Lotil pa se je tudi zgodovinskega romana s preprostim, a povednim naslovom Železničar in ga v podnaslovu opisal kot zgodovinski roman o življenju železničarja – kurjača in ubitega borca za delavske pravice Franceta Perdana. Obsežna stvaritev je bila najprej napisana kot predloga za filmski scenarij ob šestdeseti obletnici železničarske stavke na Zaloški cesti. Nastala je na podlagi pričevanj Perdanovih sorodnikov, njegovih stanovskih tovarišev in zgodovinskih virov. Leta 1920 je namreč po manifestaciji delavskega boja za svoje pravice na Zaloški cesti v Ljubljani v spopadu z orožniki obležalo sedem mrtvih štrajkačev, na begu pa še šest. Glavni junak, France Perdan, ni bil voden kot ena od žrtev, kot tudi ne še nekaj drugih. Pripoved Komačevega romana Železničar je postavljena na začetek dvajsetega stoletja, v čas Avstro-Ogrske, prve svetovne vojne in nekaj let po njej. Dogajanje je osredotočeno na tri prizorišča: na vožnje z vlakom, na železničarjev dom in na gostilne, v katerih se delavci seznanjajo z idejami upora in revolucije. Našteta prizorišča so tudi trije nivoji, s katerimi pisatelj niza svoje sporočanje in jih spretno prepleta. Franc Perdan, ki si služi dokaj boren zaslužek na potovanjih z vlakom, nikoli ne ve, kdaj se bo vrnil in za koliko se mu bodo vožnje in nadomeščanja tovarišev podaljšale. V hrupu stroja se pogovarja s strojevodjem in oblikuje svojo osebnost, ko se seznanja z idejami o boljšem življenju. Poročen je s Francko in imata dva sinova. Življenje doma je prepleteno sprva s pogovori o zaslužku, kasneje pa tudi s prevratniškimi idejami in bojaznijo, da oblast poseže in edinega, ki preživlja družino, zapre. Na tem nivoju pisatelj opisuje življenje, v katerem ni prav dosti nežnosti in radosti, saj gre zgolj za preživetje. S tem v zvezi je nemara pomenljiv stavek, ki morda edinkrat poseže v intimo: „Slekla sta se do spodnjega perila in legla na posteljo in si bila prijazna.“ Najobsežnejši nivo pripovedi pa je seveda tisti, s katerim Vito Komac pričara prebujajočo se delavsko zavest, ki narekuje, da je vendarle treba nekaj spremeniti in si izboljšati življenje. Dogajanje je postavljeno v gostilno, kjer se proletarci in tudi kmetje pod krinko kartanja in zmernega pitja seznanjajo z dogajanjem po svetu, še posebej z revolucijo v Rusiji. Skrivoma si predajajo zapise z revolucionarno tematiko in se bodrijo s priložnostnimi govori določenih posameznikov, ki netijo skupno zavest tovarištva in boja za lepši jutri. Franc Perdan počasi prevzema vodilno vlogo, kar kasneje tudi predrago plača z življenjem. Pisatelj svojo stvaritev konča s podatkom, da za njim ostajata sinova, ki sta dovolj seznanjena s svojimi pravicami do vsaj dostojnega življenja. Knjigi sta dodani spremni besedi Dore Vodopivec in Minke Jerebič. Obe izpostavljata vzorno podane napetosti, ki so se pojavile s prebujanjem delavskega razreda, in dodajata, da takšen boj še traja. Roman Vita Komaca postavlja v ospredje zgodovino predvsem skozi govore in zapiske o revoluciji, česar je morda za tekoče branje kar preveč. Pisatelj piše o zgodovini na osnovi idej in nekoliko manj na podlagi dogajanja. Vsekakor pa je roman Železničar smelo pisanje v slogu žlahtnega socialnega realizma.

Poročali smo o bogatem dogajanju na Goriškem, o posebnem prevodu Muce Copatarice ter o razstavi fotografij s portreti Borisa Pahorja.

V 18-em vzporedniku smo z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl komentirali najbolj akutno problematiko mednarodnih političnih odnosov. Med drugim spregovorimo o tozadevni zapuščini pokojnega papeža, ki je vseskozi opozarjal na nedopustnost napadov na civiliste in se zavzemal za mir: predvsem v Palestini.

Poročamo o nagrajencih Tedna slovenske drame, o slikah Metke Krašovec iz njenega rdečega obdobja, ki so na ogled v galeriji Equrna, o dveh razstavah v Mariboru, povezanih s člani primorske umetniške družine Šantel, in o razstavi GESTUS Hassana Khana v Cukrarni.

Poročali smo o bogatih velikonočnih običajih v Sloveniji, krašenju vatikanske bazilike, za kar sta poskrbela naša florista Sabina Šegula in Peter Robič, razstavah fotografij velikonočnega potresa v Ljubljani pred 130 leti in restavriranih freskah z gradu Križ pri Komendi.

Poročali smo o obsežnih investicijah na Bledu, novem vstopnem objektu v Tolminskih koritih, velikonočno pasijonski razstavi v Poljanski dolini, dirki po Italiji, na kateri bodo kolesarji eno od etap odpeljali v Sloveniji, spomladanskih razstavah cvetja v Mozirskem gaju in Arboretumu Volčji potok.

Poročamo o prvi izvedbi nove opere z naslovom Sopra lo amore Tomaža Sveteta, 5. koncertu letošnje sezone cikla Filharmonični klasični koncerti, ki je bil v znamenju glasbe Črta Sojarja Voglarja in predvsem Johannesa Brahmsa, 5. koncertu Pretežno vokalnega cikla, ki ga je pod naslovom Mistično zapolnila glasba Arva Pärta, Damijana Močnika in Johanna Sebastiana Bacha, plesni predstavi Prometej Nastje Bremec Rynia, Michala Rynie in MN Dance Company, ki je januarja letos doživela premiero v SNG Nova Gorica, prejšnjo sredo pa so jo uprizorili še v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ter napovedujemo Janus festival - festival nove glasbe, ki se v Celju začenja 10. aprila.

Pripravljenost na pogajanja in okrepitev notranjega trga bodo po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen prvi koraki Unije po uvedbi ameriških carin. Ministri za trgovino poudarjajo tudi pomen krepitve evropskega trga. Druge teme: - Mandatar za sestavo nove srbske vlade je Đuro Macut. Predsednik Vučić v prihodnje med kandidati vidi tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića. - Poklicni gasilci razočarani nad dogovorom o predlogu pokojninske novele. Zveza sindikatov odgovarja, da je upoštevala mnenje večine članov. - Ljudje, ki so 2 leti čutili vplive graditve drugega tira, bodo očitno ostali praznih rok. Poročilo, ki ga je naročil investitor, kaže, da škoda na objektih ni posledica graditve.

Poročali smo o protipoplavnih ukrepih v občini Šmarje pri Jelšah, prenovi nevarnih odsekov na cestah v Poljanski dolini, 20-letnici županovanja Ivana Molana v Brežicah, razstavi z naslovom »Tone Pavček – pesnik slovenske duše« in knjigi »Težko je bilo«, ki je zbrala življenjske zgodbe iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric.

Posvečamo se romantični drami, posvečeni razhajanju para, z naslovom Ravno obratno španskega režiserja Jonasa Truebe, in akcijskemu filmu Nevarni gradbinec. Pogovarjamo se s Petro Seliškar – te dni sta kar dva njena nova dokumentarna filma (Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki se oba posvečata življenju ene od zadnjih planšarskih družin v makedonskem visokogorju) na ogled na dveh festivalih, namreč na ZagrebDox in Visions du reel. Poročamo tudi o nekaj vrhuncih jubilejnega 25. festivala avstrijskega filma Diagonala.

V kinih se je zavrtel novi film o delovanju samostanov sester magdalenk na Irskem. Take majhne stvari je posnet po noveli Claire Keegan, postavljen pa je v čas sredi 80.let prejšnjega stoletja. Pogovarjamo se z Olgo Kosanović, režiserko dokumentarca Še zdaleč ne lipicanci. V filmu, ki je bil na ogled v okviru Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, je vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o čustveni plati tega, da imaš ali nimaš državljanstvo države, v kateri bivaš. Poročamo tudi o pravkar minulem festivalu dokumentarnega filma v Solunu.

Porođaj u 20. godini u današnje vreme deluje neobično, kad se roditeljstvo često ostavlja „za kasnije“, ali gošća nove Mamazjanije Jelena Damnjanović, poznatija kao „Mama pre svega“, otkriva da je daleko lakše, fzički, biti mlada mama, iako sad već ima tri ćerke, ističe da joj ne bi smetala još jedna beba. Našu gošću mnogi znaju sa Instagrama, gde prate svakodnevicu Jelenine porodice, u kojoj najvažnija mesta zauzimaju Lena, Tara i Una. Iako su deca uvek na prvom mestu, kao apsolutni prioritet, Jelena se trudi da pronađe i kvalitetno vreme za sebe. „Najlepše mi je sa decom, ali kako godine prolaze, sve više mi je potrebno vreme samo za mene. To je neophodno za svaku ženu, majku, bez obzira na to čime se bavi i koliko dece ima, naše slobodno vreme mora da postoji“, kaže Jelena. Sa ćerkicama je drugarica, ali pokušava, ističe, da bude autoritet iako joj ne polazi uvek za rukom. „Radim od kuće i stalno sam sa njima, družimo se, razgovaramo o svemu, ali autoritet je tata. On tihim glasom, kratko opomene i to je dovoljno, a mene valjda ne shvataju dovoljno ozbiljno“, sa osmehom kaže Jelena. Iako se bavi društvenim mrežama, deci su telefoni dozvoljeni kontrolisano. „Lena ima telefon, ali ne i profile na mrežama jer je još rano za to. Ako nešto hoće da pogleda može da uzme moj telefon, a mlađe nemaju ni pametni satić. Same idu u školu, kao što smo i mi nekada išli, nema potrebe da ih pratimo i da u svakom trenutku znamo gde su. Sredina u kojoj živimo je mala, dosta se ljudi međusobom poznaje, pa je lakše pustiti decu da budu slobodna“, priča „Mama pre svega“. Ipak, deca ponekad učestvuju u aktivnostima koje mama zamisli, a koje su plemenite i humane. Jedna od njih desila se u avgustu prošle godine. „Tara se tada ošišala i donirala kosu deci oboleloj od raka. Ideja je bila moja, ali ona je prihvatila. Najteže joj je bilo da se odvoji od prvog pramena. Ipak, kad je shvatila šta radi i koliko je to plemenito i značajno za decu, bila je zadovoljna, a i zna da će njena kosica porasti. Imala je dugu, plavu, gustu kosu. Bilo je leto, vrućina, pa je i njoj značilo da se ošiša, a donirala je 30 centimetara kose“, seća se Jelena. Takođe, krajem januara ove godine, kada su studenti na putu za Novi Sad i „blokadu mostova“, prolazili kroz Novu Pazovu, Jelena ih je sa porodicom dočekala u blizini svoje kuće i ponudila palačinkama. „Spremili smo oko 90 palačinki i sve su pojeli. Provela sam tri sata pored šporeta i ništa mi nije bilo teško. Inače, pečem često palačinke, što se može videti i na mojim objavama i volim da ih jedem. Ovog puta, međutim, nisam jela, nego spremala za druge, za divne studente koji bude ogromnu radost u meni i svima nama svojim zajedništvom i onim što rade. Devojčice su bile sa mnom, Lena mi je pomogla da napravim i transparent ‚Ćinke za ćacija‘, koji smo držali kako bi nas primetili. Deca su bila oduševljena“, priča Jelena. Između prve i najmlađe ćerke je gotovo 10 godina razlike, ali im to ne smeta da se druže. Najstarija ćerka brine o obe mlađe sestre i pomaže mami, koja im neumorno ponavlja da njih tri moraju biti najbolje drugarice i uvek tu jedna za drugu. „Ne bi mi bilo teško da imam još jednu bebu. Najlakše mi je bilo dok su bile male, a sad kad su porasle sve je komplikovanije. Nijedna trudnoća, ni njihov najraniji period, nije mi teško pao, jer taj je i najlepši“, zaključuje Jelena.

Poročamo o koncertu Bachovi korali in instrumentali v sklopu Zimskega festivala Ljubljana, rezultatih nedavno končanega Mednarodnega tekmovanja Festivala Ljubljana, na katerem so se prejšnji teden preizkusili trobilci v zasedbah kvinteta in kvarteta, koncertu Tria Tempestoso na ptujskem gradu in drugi premieri letošnje sezone v HNK Zagreb, kjer so uprizorili Wertherja Julesa Masseneta.

Preden je Brent Stirton pri zgodnjih dvajsetih začel s fotoreporterskim delom, je nosil vojaško uniformo. Južnoafričan, ki živi v Združenih državah, je obiskal krepko čez polovico držav sveta. Objavlja v največjih svetovnih medijih. Tudi za National Geographic, New York Times, Le Figaro, Der Spiegel. Prejel je več prestižnih nagrad World Press Photo. Svoje delo jemlje kot poslanstvo in z vso resnostjo. Poroča o tistih zgodbah, ki po njegovem mnenju niso deležne dovoljšnje pozornosti. S fotografijami skuša ganiti ljudi, da bi se bolje informirali. Sodeč po odzivih, mu uspeva.Zapiski: Brentova fotografija mrtve gorile Uradna spletna stran Brent Stirton na Instagramu Zgodbe: Svetovno uveljavljeni fotografi na pobudo Slovencev znanje prenašajo v Boliviji Zgodbe: Vse fotografira z enakim spoštovanjem in ljubeznijo kakor soproga med prebolevanjem raka

Na že 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se tokrat predstavlja kar nekaj slovenskih ustvarjalcev, med njimi Gregor Božič s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna Hruška, v katerem Božič prek filma svoje raziskovanje sadnih sort razširja na filmsko platno. Poročamo o dvojezični knjigi Naš vsakdanji kino novinarja in filmskega kritika Sandra Scandolare, ki jo je izdal Kinoatelje v okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture, ocenjujemo pa tudi filme Brutalist, Medvedek Paddington v džungli in Sopotnica.

Poročamo o premieri Straussove operete Netopir, ki sta jo na oder Gallusove dvorane ob 200-letnici skladateljevega rojstva postavila Cankarjev dom in SNG Opera in balet Ljubljana, o sklepnem koncertu jubilejnega, že 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe, 3. koncertu abonmajske sezone Zavoda Celeia Celje, nastopu klavirskega kvarteta Phoenix v koprskem studiu Hendrix in napovedujemo nedeljska koncerta Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji.

Ey up! For the letter H game of our PlayStation journey we banish Poro-porous'.  Do you drop it like it's pop? Get in touch with us via the following pester paths; Discord Instagram X - Formally known as Twitter Twitch Website Round Table Chat About Games and That What Mark Did Silent Hill 2 Remaster Mr Robot What Sull Did Dark Souls Creature Commandos Switch 2 Linus Tech Tips What Dan Did Indiana Jones and the Great Circle Dredge Balatro Transformers One Transformers The Movie Cultural Interlude May 26th 1995 UK Singles Charts 10 - Yes - McAlmont & Butler 4 - Dreamer - Livin Joy 1 - Robson Golightly Green & Jerome Patrick Flynn - Unchained Melody Fillums!  Clues courtesy of topfilmtip No 7 - A denigrated & indecisive young woman escapes her family & discovers her self in ABBA heavy Aussie satire. No 6 - Two idiots try to out-idiot each other in frozen urine road trip comedy No 1 -  Irish-accented, passionate outdoor love-maker finishes feud with noblemen in embrace of sword swinging highland homeland And what we've all been waiting for!!!!! - Games C+VG 163 Micro Machines 2 - Game Gear Mega Man X2 - SNES CharlieFar Twitch - https://www.twitch.tv/charliefar What could we have been playing? Hogs of War heXen: Beyond Heretic Heart of Darkness Hello Kitty Trump Deadlock's Super Groovy Episode Archive -  bit.ly/PHEpisodeGuide What did YOU think of Hebereke Station Popoitto? How many AWOOGAS would you give it? How was May 1995 for you?! Get in touch and let us know.  We love to hear from you lovely people and that.

Letos bo minilo 30 let od genocida v Srebrenici. Poleti leta 1995, dve leti potem, ko je bila Srebrenica označena kot varno območje Združenih narodov, je v tem majhnem mestu na vzhodu Bosne in Hercegovine bilo ubitih več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov. Kulturno-izobraževalni zavod Muslimanski kulturni center je kot opomnik na ta pretresljiv dogodek pripravil spominski program »8372 živih spominov«. V programu sodelujejo tudi partnerji iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine, častna pokroviteljica pa je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Spominski program so sinoči odprli v Cankarjevem domu v Ljubljani z razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti. Novinar Ali Žerdin je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo v Srebrenici.

Napovedujemo tudi koncertni sezoni obeh ciklov.Poročamo o prvem abonmajskem koncertu iz cikla Mozartine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in prvem dogodku iz koncertnega cikla Zvokotok zavoda Sploh ter napovedujemo koncerti sezoni obeh ciklov.

Při středečním útoku na Záporoží zemřelo nejméně 13 lidí a 113 jich bylo zraněno. „Je to vztek, je to zmar a je to určité zakousnutí se v tom nepolevit, protože jestliže Rusové tímto způsobem nakládají s civilním obyvatelstvem, tak si nikdo nedělá iluze, jak by to tady vypadalo v případě, že by do města zašli,“ popisuje pocity místních politolog Jan Šír z Institutu mezinárodních studií Fakulty sociálních věd Univerzity Karlovy, který v Záporoží dlouhodobě pobývá.

Při středečním útoku na Záporoží zemřelo nejméně 13 lidí a 113 jich bylo zraněno. „Je to vztek, je to zmar a je to určité zakousnutí se v tom nepolevit, protože jestliže Rusové tímto způsobem nakládají s civilním obyvatelstvem, tak si nikdo nedělá iluze, jak by to tady vypadalo v případě, že by do města zašli,“ popisuje pocity místních politolog Jan Šír z Institutu mezinárodních studií Fakulty sociálních věd Univerzity Karlovy, který v Záporoží dlouhodobě pobývá.

Při středečním útoku na Záporoží zemřelo nejméně 13 lidí a 113 jich bylo zraněno. „Je to vztek, je to zmar a je to určité zakousnutí se v tom nepolevit, protože jestliže Rusové tímto způsobem nakládají s civilním obyvatelstvem, tak si nikdo nedělá iluze, jak by to tady vypadalo v případě, že by do města zašli,“ popisuje pocity místních politolog Jan Šír z Institutu mezinárodních studií Fakulty sociálních věd Univerzity Karlovy, který v Záporoží dlouhodobě pobývá.Všechny díly podcastu Dvacet minut Radiožurnálu můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Entretien avec le rappeur congolais Teddy Benzo. Il prépare son prochain album solo et un album avec un autre artiste congolais Mixton ; et avec MikL et Nesly qui se produiront sur la scène du Zénith, à Paris le 28 décembre 2024. Phoner : Ziemongo Soro, commissaire général du SACRE PORO (Salon des créations et savoir-faire du Poro), qui aura lieu du 13 au 15 décembre 2024 à Korhogo, en Côte d'Ivoire. Et le blind-test enregistré avec Saïan Supa Célébration, le 27 novembre 2024. Pour visionner les clips, cliquez sur les titres des chansons :LiveSaïan Supa Célébration - EtrangersNesly et MikL - AlchimieNesly - Petit coeurMikL - Ma womanTeddy Benzo feat Poison Mobutu - Danse ya ba bossTeddy Benzo feat Mixton - LVNB (Les vieux là nous bloquent)Tiwony - Droits de l'HommeRetrouvez notre playlist sur Deezer. 

Programmation musicale consacrée aux nouveautés avec Gaz Mawete, Bibi Den's et Moh Green et découverte du groupe burkinabè Mercanty. La séquence gold met à l'honneur l'artiste malien Mangala Camara décédé en 2010.Phoner : Ziemongo Soro, Commissaire général du SACRE PORO (Salon des créations et savoir-faire du Poro) qui aura lieu à Korhogo, en Côte-d'Ivoire, du 13 au 15 décembre  Pour visionner les clips, cliquez sur les titres des chansons :Gaz Mawete feat Guy 2 Bezbar -Truc en communAlby Wayne - WoubiDobet Gnahoré - Nan plus danBibi Den's - MasoloMangala Camara - Minye MinyeSuspect 95 - HolyghostMoh Green - CamarelMayra Andrade - Pull upYuri Buenaventura - Mi rico sonNaï-Jah and the Kwenu band - Home sweetLewismelo, Admiral T, Shanika - 5 kilosNyamakala beats, Defmaa Maadef- KalanakhMobeti Beats - TshichampaMercanty - PétroleMimie - WôkohRetrouvez notre playlist sur Deezer. 

„Nilo nijednih kola, osim naših, a bombe su pretile sa neba“, priča u novoj Mamazjaniji naša gošća Duška Vučinić, šefica službe za odnose sa javnošću i korporativni imidž RTS-a, nekada TV lice Trećeg kanala, novinarka i autorka brojnih emisija, najpoznatija kao komentatorka Evrovizije, danas najponosnija kao mama jednog dvadesetpetogodišnjeg Alekse. U novoj epizodi našeg podkasta, Duška se osvrnula na porođaj koji je bio nezaboravno, ali i traumatično iskustvo, jer je, kako kaže, njen sin odlučio da dođe na svet u vreme kad su na Beograd bacali grafitne bombe. „Vozili smo se kolima do porodilišta. Nikoga nije bilo na putu, a bombe su padale oko nas. Porođena sam na carski rez, a u to vreme bilo je jako rizično uvoditi pacijenta u anesteziju, jer ne znate kad će i gde da padne bomba. Ipak, uspeli smo. Aleksa je rođen!“, sa osmehom priča naša gošća. Duška je kratko radila i kao stjuardesa, a ljubav prema letenju i životu u vazduhu, koja se provlači već dugo u njenoj porodici, prešla je i na Aleksu. „Kada je imao pet godina rekao je da će kad poraste biti pilot. Nismo ga shvatali ozbiljno. Ispostavilo se, međutim, da ga ta želja nije prošla, a da je poziv pilota ljubav za ceo život. Dete koje je rođeno pod avionima, doduše bombarderima, sad se sprema za svoj prvi komercijalni let“, ponosno priča Duška. Navodi da je tokom njegovog odrastanja mnogo radila, ali uvek pronalazila vremena za porodicu i da je velika podrška od strane njenih roditelja i muža, čak i kada je postao bivši, bila dragocena. „Aleksin otac me je čak terao da idem na službena putovanja, onda kad nisam htela da ostavim dete. Ipak, znala sam da ostaje u dobrim rukama. Podrška i pomoć mi je neizmerno značila, mada sam ponekad i sina vodila sa sobom. Kad je imao nepuna dva meseca išao je sa mnom u Aziju, a kada smo radili leti snimanja na moru, moja cela porodica bila je uz mene“, seća se gošća Mamazjanije. I kada je Aleksino vaspitanje i odrastanje u pitanju, uvek je mogla da se osloni na njegovog oca i da zajednički reše svaki problem. Metoda kažnjavanja, batina i sličnih strogih mera, nikada nije dolazila u obzir. „Nisam stroga mama. Bilo je problema dok je odrastao, kao i kod svakog deteta, ali uvek bismo sve stavili na sto, raspravili i zajedno rešili. Sećam se da su Aleksini drugovi voleli da dolaze kod nas, da se okupljaju, što govori da nisam bila opasna mama, ali kažu da sam imala taj neki pogled od kojih bi se zaledili. Ne znam na šta su tačno mislili“, kroz osmeh kaže Duška. Majkama, posebno zaposlenim, neophodna je podrška, ne samo kod kuće, već i na poslu, u kompletnom društvu. „Treba da je sramota sve one poslodavce koji nemaju razumevanje za zaposlene koje su majke, iako su žene jake, mogu sve da izdrže i prežive“, zaključuje Duška.