Podcasts about posebno

Ob 81. obletnici povojnih pobojev smo spregovorili o Macesnovi gorici, Kočevskem rogu, prikritih grobiščih ter vprašanju dostojnega pokopa žrtev komunističnega nasilja.Osvetlili smo pomen spomina na povojne dogodke, razpravljali o pokopu posmrtnih ostankov žrtev na ljubljanskih Žalah, vlogi države pri urejanju prikritih grobišč in pomenu zgodovinske resnice za prihodnje rodove. Posebno pozornost smo namenili tudi slovesnosti pri Macesnovi gorici, Breznu Zalesnika na Goriškem ter vprašanju sprave v slovenski družbi.V pogovoru smo se dotaknili tudi slovenskega izseljenstva po drugi svetovni vojni, ohranjanja slovenske identitete med Slovenci po svetu ter izzivov, ki jih pri soočanju s preteklostjo prinaša sodobna Slovenija.

Četrtkova turistična oddaja nas je popeljala po Dravi, k Mariborskim flosarjem, ki ustvarjajo prav posebno turistično zgodbo in so tesno povezani s tukajšnjim turističnim društvom. Prihodnje leto bo društvo zaznamovalo 150 let obstoja in s svojim delovanjem pomembno prispeva k ohranjanju tradicije splavarjenja po reki Dravi.

Tokrat smo oddajo namenili 25-letnici izhajanja znanstvene revije Studia Historica Slovenica, ki jo izdajata Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča in Znanstveno-raziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Odgovorni urednik prof.dr. Darko Friš, sicer zgodovinar in trenutno dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je v pogovoru izpostavil, da se je revija v četrt stoletja uveljavila kot pomemben znanstveni forum za objavljanje izvirnih raziskav s področja zgodovine ter sorodnih humanističnih in družboslovnih ved. Revija ima izrazito interdisciplinarno usmeritev in objavlja raziskave s področij zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine, arheologije, geografije in jezikoslovja ter strokovne ocene in poročila o znanstvenih publikacijah in dogodkih. Posebno pozornost pa seveda namenja tudi z lokalno in regionalno zgodovino povezanim temam, in tako pomembno prispeva k razumevanju zgodovinskega razvoja Maribora in širše regije. FOTO: Grafični moto revije Studia Historica Slovenica VIR: arhiv revije SHS

Zakaj je pomembno, da se literarne ustvarjalke in ustvarjalci družbeno angažirajo? In kakšen naj bo ta njihov angažma? Koliko je lahko učinkovit? In kako dejansko deluje v družbi? To je nekaj vprašanj, ki so povezana z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci nasploh, a so hkrati bila ena od vodil za ustanovitev Mednarodnega centra PEN, ene najstarejših in najvplivnejših literarnih organizacij na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1921. Že pet let pozneje, leta 1926, je nastal Slovenski center PEN in med ustanovnimi člani tega centra so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, Janko Lavrin, France Stele in drugi, njegov prvi predsednik pa je bil takrat Oton Župančič. Slovenski center PEN je že od svoje ustanovitve deloval kot nacionalna veja Mednarodnega centra PEN in je tako ena najstarejših slovenskih kulturnih in literarnih organizacij, ki je od svojega nastanka imela pomembno vlogo pri povezovanju z mednarodnim prostorom. Posebno mesto pri tem so odigrala Blejska srečanja, ki jih Slovenski center PEN organizira od leta 1967, na začetku v Piranu, pozneje na Bledu, in na katerih so sodelovali številni ugledni domači in tuji avtorji in avtorice. Letos Slovenski center PEN obeležuje sto let delovanja. Ob tem visokem jubileju v skupni mesečni oddaji, ki nastaja v sodelovanju našega programa, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec pretresamo angažma literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev ter predstavljamo njegovo delovanje nekoč in danes. V pogovoru sodelujejo Tanja Tuma, pisateljica in predsednica Slovenskega centra PEN, Amina Majetić, pesnica in predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji in Ivan Vogrič, pisatelj in član Slovenskega centra PEN. Foto: Logotip Slovenskega centra PEN ob 100-letnici delovanja

U ovoj epizodi razgovaram sa dve trenerice mlađih kategorija iz košarke i odbojke, koje već više od 15 godina rade sa decom i svakodnevno učestvuju u njihovom odrastanju — ne samo kao sportisti, već i kao ličnosti.Kroz iskren i otvoren razgovor, govorimo o lepoti, ali i izazovima koje nosi rad sa najmlađima. Koliko je uloga trenera zapravo velika? Gde je granica između autoriteta i podrške? I na koji način trener utiče na razvoj detetovih navika, samopouzdanja i odnosa prema obavezama?Posebno se osvrćemo na značaj postavljanja jasnih granica i pravila u najranijem uzrastu, kao i na važnost doslednosti — ne samo na treningu, već i kod kuće. Jer upravo u tom zajedništvu trenera i roditelja nastaje prostor u kom dete može zdravo da raste i razvija se.Ova epizoda je za sve roditelje, trenere i one koji veruju da sport može biti mnogo više od igre — mesto gde se oblikuju karakter, disciplina i odnos prema životu.00:00:00 Uvod00:02:50 Ljubav prema sportu i sportski počeci00:05:59 Rad sa najmladjim uzrastima00:08:43 Uticaj igračke na trenersku karijeru00:13:31 Odnos sa roditeljima najmladjih00:16:25 Problem prevelikih ambicija klubova u mladjim kategorijama00:23:10 Psihološki rad sa decom00:33:59 Problem gojaznosti kod dece00:39:13 Uloga sporta u životu00:49:23 Aktivnost na društvenim mrežama00:54:12 Različita percepcija treninga kod dece00:58:45 Rešavanje konflikta na treninzima01:00:24 Koje su osobine kod trenera neophodne u radu sa najmladjima?01:05:43 Koliko je teško animirati decu da počnu da se bave sportom?Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Mina Šopalović i Dejana Todorović JovanovićDatum: 25. April 2026. Autor i domaćin: Tina Krajišnik Lokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #tinakrajisnik #minasopalovic #dejanajovanovic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Otroci danes preveč časa preživijo pred zasloni, bistveno manj pa se gibljejo. Prav gibanje – tek, skoki, igra in raznolike gibalne izkušnje – je ena ključnih osnov za zdrav telesni in miselni razvoj v zgodnjem otroštvu. V Svetovalnem servisu bomo zato govorili o atletiki za najmlajše - kdaj je pravi čas za začetek organizirane vadbe, kako naj bo ta prilagojena starosti in sposobnostim otroka ter zakaj pri najmlajših niso v ospredju rezultati, ampak veselje do gibanja. Posebno pozornost bomo namenili tudi vlogi staršev – kako spodbujati otroka brez pritiska in kako mu pomagati, da šport doživi kot pozitivno izkušnjo. Gost oddaje bo trener Atletskega kluba Krka Mitja Svet.

Zakaj se nekaterim z leti lasje redčijo, pri drugih pa ostanejo skoraj nespremenjeni? Radiovedni tokrat raziskujejo skrivnosti plešavosti, Neža Borkovič je s strkovnjakinjo Tatjano Robič Pikel pogledala celo pod površino lasišča.Posebno vabilo: Radiovedni v živo: Naj vprašanja stopijo na oder! Ste vedeli, da ko deliš radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo »zračimo« skupino vprašanj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vprašanja – fiziki, kemiki, biologi in zoologi. Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici Inštituta 'Jožef Stefan'. Radioveden krog zastavljanja vprašanj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik Škrlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi!

Odslej bodo nastopali še močnejši, saj so se povezali v novo sekcijo v okviru novogoriške Obrtno-podjetniške zbornice. Drugi poudarki: - Nadaljuje se kampanja za večjo varnost v železniškem prometu. Posebno opozorilno tablo na mestu velikega tveganja nepravilnega prečkanja tirov postavili tudi v Kranju. - Participativni proračun letos vnovič tudi v Poljčanah. Lani je dobil največ glasov fitnes na prostem. - V občini Trebnje obnavljajo spomenika vojni za Slovenijo, obnovili bodo tudi partizanskega. - Organizatorji festivala Pivo in cvetje v Laškem za letos načrtujejo nekatere novosti.

Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja živalskega vrta v Ljubljani.Posebno vabilo:  Radiovedni v živo: Naj vprašanja stopijo na oder! Ste vedeli, da ko deliš radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo »zračimo« skupino vprašanj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vprašanja – fiziki, kemiki, biologi in zoologi. Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici Inštituta 'Jožef Stefan'. Radioveden krog zastavljanja vprašanj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik Škrlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi! 

U 5. epizodi podkasta poslušajte razgovor sa reprezentativkom Srbije u tenisu Ninom Stojanović o izazovima koje nosi profesionalni tenis – povredama, oporavku i mentalnoj snazi potrebnoj za povratak na vrhunski nivo. Nina otvoreno govori o tome kako su povrede postale test njene motivacije i istrajnosti, ali i koliko je u najtežim trenucima karijere važno verovati u sopstveni potencijal i unutrašnju snagu.U razgovoru se osvrće  i na iskustvo nastupa na Olympic Games Tokyo 2020, koje joj je donelo veliku vidljivost i podršku navijača, ali i dodatnu odgovornost. Govori i o emocijama i tremi koje prate velike mečeve, uključujući susret sa jednom od najvećih teniserki svih vremena, Serenom Williams.Posebno se osvrće na važnost podrške porodice tokom sportske karijere, kao i na povezanost psihološkog stanja sportiste sa povredama i procesom oporavka. Nina govori i o izazovima pronalaženja adekvatnog trenera i stručnog tima, kao i o ulozi saradnje sa sportskim psihologom u izgradnji stabilnosti, fokusa i sposobnosti da sportista bude potpuno prisutan u trenutku – u onome što sportisti često nazivaju „in the zone“.Sa jasnim ciljem da se vrati vrhunskom tenisu, Nina danas govori o motivaciji, veri u proces i snu da nastupi na sledećim Olimpijskim igrama.00:00:00 Uvod00:02:55 Povreda, oporavak i motivacija00:09:00 Povratak na teren00:12:40 Vimbldon kao povratak na WTA listu00:17:10 Pomeranje granica00:21:50 Borba za medalju na OI - sa Novakom 00:27:30 Novo mentalno poglavlje00:32:25 Zrelost i iskustvo00:38:20 Posve'enost porodice00:41:20 U potrazi za trenerom00:43:30 Dubl kao specijalizacija 00:47:30 Mentalna snaga 00:54:00 Rad na sebi i rad sa sportskim psihlogom00:57:30 Najveći izazovi do sada01:01:34 Kako te je tenis oblikovao?01:06:30 Najlepši trenutak u karijeri?01:08:00 Odlazak trenera01:15:15 Najveći meč u karijeri - Serena01:21:55 Veliki turniri - jači protivnici01:25:30 Igrati protiv prijateljice01:28:25 MindSetPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Nina StojanovićDatum: 7. mart  2026. Autor i domaćin: Tina KrajišnikLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast  #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

INR prinaša davčne ugodnosti, a odpira tudi praktično vprašanje, kateri ponudnik je najbolj optimalen za nas? V ta namen smo na Money-How pripravili tudi INR primerjalnik https://money-how.si/inr-primerjalnik/ Posebno poglavje epizode je tudi vprašanje investicijske strategije. Je INR namenjen aktivnemu trgovanju ali dolgoročnemu investiranju? Ali je smiselna pasivna ali aktivna strategija? Pred mikrofonom so: - Mitja Tomažinčič, NLB - Daniel Medved, OTP banka - Blaž Gorše, Ilirika ______________________ Bootcamp INR v živo: kako izbrati račun, naložbe in strategije Termini: Ljubljana - 23. april 2026 med 17.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ______________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 27. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 19. marec 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

V tednu, ko praznujemo 8. marec, mednarodni praznik žensk, bomo v Studio ob 17 h iskali odgovor na vprašanje, ali je 8. marec še vedno pomemben praznik; je to dan za praznovanje dosežkov ali opomin na dolg seznam nerazrešenih družbenih vprašanj? Gostje bodo govorile o pomenu politične paritete in enake zastopanosti žensk v politiki, spregovorili bomo tudi o skrb vzbujajočih podatkih o odnosu mladih do načela enakosti. Posebno pozornost bomo namenili ranljivim skupinam, kot so starejše ženske in matere samohranilke, ki se pogosto znajdejo na robu revščine, prav tako se bomo dotaknili posebnega položaja žensk na podeželju in nasilja nad ženskami, ki ostaja velik družbeni problem. Gostje: Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije; dr. Vesna Leskošek, sociologinja; dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Ana Pavlič, Inštitut za preučevanje enakosti spolov.

Tina Modotti, ki se je pred 130 leti rodila v Vidmu v Italiji, danes velja za pomembno ustvarjalko moderne fotografije 20. stoletja. In vendar je njen inteziven in dovršen umetniški opus nastajal le dobrih sedem let. Kmalu zatem je kot članica mehiške komunistične partije postala prepoznavna figura revolucionarnega gibanja – in fotografijo je povsem opustila. Kot najstnica se je preselila v Združene države Amerike in se preizkusila kot gledališka in filmska igralka, njen ustvarjalni in politični preobrat se je zgodil v Mehiki dvajsetih let prejšnjega stoletja. Tam je vstopila v krog umetnikov in intelektualcev, med katerimi sta bila tudi Diego Rivera in Frida Kahlo. Ključno vlogo pri njenem razvoju je imel ameriški fotograf Edward Weston. Po izgonu iz Mehike se je vključila v delo Mednarodne rdeče pomoči. Njena pot jo je vodila v Sovjetsko zvezo in nato v Španijo, kjer je med državljansko vojno delovala v podporo republikanski strani. Povsem se je posvetila političnemu organiziranju, revolucionarnemu in humanitarnemu delu, zato se k fotografiji ni več vrnila. Posebno zanimivo je, da je del svoje zapuščine – fotografije in drugo gradivo – v Moskvi zaupala tržaškemu Slovencu, revolucionarju in povojnemu politiku Ivanu Regentu. Prav po zaslugi teh vezi ima tudi slovenski prostor pomembno, čeprav pogosto prezrto mesto v zgodbi Tine Modotti. gost: dr. Miklavž Komelj, poznavalec njenega dela, ki je izbrskal umetničino zapuščino v Sloveniji  fotografija: Wikipeida, Tina Modotti by Jane Reece c. 1919

Dobrodošla u serijal postani primjer mogućeg, mjesto na kojem ćeš upoznati inspirativne poduzetničke priče iz susjedstva. Jer, velike uspjehe ne grade samo tamo neki ljudi daleko od nas. Postižu ih i žene poput tebe i mene, a ovo je prilika da se za njih više čuje! Puno se priča o težini pokretanja vlastitog poslovanja, ali malo se govori o svim izazovima koji uslijede nakon postizanja prvog uspjeha: kako nastaviti razvijati posao, bez da žrtvujemo privatan život, koje sve vještine je potrebno razviti da bismo skalirali, kako održati motivaciju u dugogodišnjem poslovanju.Ovaj serijal posvećen je svakoj poduzetnici koja je pronašla način da unatoč nesavršenim okolnostima i brojnim izazovima postane primjer mogućeg, uživaj u slušanju!U ovoj epizodi ugostila sam Andreu, koja stoji iza studija Katran - prostora za urbane evente i vjenčanja, industrije koja je sinonim za visoki stres i nepredvidivost. Andrea nam je otvorila prozor u svijet organizacije i podijelila kako balansira između perioda ekstremne gužve i zatišja, učeći da balans nije statičnih 50-50, već prisutnost u skladu s trenutačnim potrebama obitelji i posla. Razgovarale smo o hrabrosti potrebnoj za velike investicije i renovacije bez garancije, ali i o ključnom momentu njenog rasta: osvještavanju razlike između vlastite odgovornosti i onoga što pripada klijentima ili suradnicima. Posebno mi je bilo značajno čuti kako je kroz rad na sebi uspjela utišati potrebu za pretjeranim udovoljavanjem, te kako je vježbanje jednostavnog „ne“ transformiralo njene odnose. Njena priča o radu sa suprugom i pronalaženju vlastitog glasa unutar zajedničkog biznisa predivan je primjer kako duboka unutrašnja motivacija i razumijevanje vlastitih obrazaca iz djetinjstva mogu biti najjači štit protiv kvartalnih kriza i želje za odustajanjem.

Dobrodošla u serijal postani primjer mogućeg, mjesto na kojem ćeš upoznati inspirativne poduzetničke priče iz susjedstva. Jer, velike uspjehe ne grade samo tamo neki ljudi daleko od nas. Postižu ih i žene poput tebe i mene, a ovo je prilika da se za njih više čuje! Puno se priča o težini pokretanja vlastitog poslovanja, ali malo se govori o svim izazovima koji uslijede nakon postizanja prvog uspjeha: kako nastaviti razvijati posao, bez da žrtvujemo privatan život, koje sve vještine je potrebno razviti da bismo skalirali, kako održati motivaciju u dugogodišnjem poslovanju.Ovaj serijal posvećen je svakoj poduzetnici koja je pronašla način da unatoč nesavršenim okolnostima i brojnim izazovima postane primjer mogućeg, uživaj u slušanju!U ovoj epizodi ugostila sam Dariju Kovačević, kreativnu snagu koja stoji iza brenda Lykke, u njihovom predivnom novom showroomu koji odiše toplinom doma, a ne samo prodajnog prostora. Darija nam je otvorila dušu o tome kako je sa suprugom, u prilično zasićenoj branši nakita, uspjela stvoriti „predmete s dušom“ i brend koji se temelji na čistoj emociji i povezivanju ljudi. Razgovarale smo o izazovima i prednostima rada s partnerom i važnosti osobnog razvoja koji joj je bio ključan alat za postavljanje granica, ali i o tome kako je tek prihvaćanjem svoje ranjive i umorne verzije uspjela napraviti najveću poslovnu ekspanziju. Posebno me dotaklo njeno razmišljanje o poduzetništvu kao pozivu koji se živi, a ne samo radi, te njena poruka o fleksibilnosti u proizvodnji, gdje planiranje mora biti živa struktura koja se prilagođava realnosti. Darija je pravi primjer kako se autentičnost, majčinstvo i uspješan biznis balansiraju nesavršeno, ali s ogromnim žarom, podsjećajući nas da se iz najtežih trenutaka i suočavanja s izazovima rađaju najljepše priče koje traju.

Onkološki oddelek mariborskega kliničnega centra je danes prejel prvega od štirih novih linearnih pospeševalnikov. Posebno za severovzhodno Slovenijo je to izjemna pridobitev, s katero bodo lahko od aprila zdravili več bolnikov. obravnave pa bodo tudi učinkovitejše.

Ločitev je finančni in pravni dogodek. Kaj v partnerski zvezi šteje kot skupno premoženje, kako se ob razhodu obravnavajo nepremičnine, naložbe, dolgovi in varčevanje za otroke ter zakaj se največ sporov začne prav zaradi neurejenih razmerij vnaprej? Pred mikrofonom: Ines Rostohar Dežman, odvetnica, partnerica in direktorica odvetniške družbe Pirc Musar & Partnerji Glavni poudarki vodiča: - Skupno vs. posebno premoženje: Skupno premoženje je vse, kar partnerja ustvarita z delom tekom zveze (plače, naložbe, nepremičnine). Posebno premoženje pa je tisto, kar prineseta v zvezo ali prejmeta kot dediščino oziroma darilo. - Zunajzakonska skupnost: Ta je po zakonu popolnoma izenačena z zakonsko zvezo. Za njen obstoj ni predpisanega števila let, temveč se presoja intenzivnost navezanosti in skupno bivanje. - Pasti nepremičnin in kreditov: Če je nepremičnina vpisana le na enega partnerja, to lahko vodi v zaplete ob prodaji. Kredit se šteje kot skupni dolg, ne glede na to, kdo ga formalno odplačuje. - Nedenarni prispevek: Pri delitvi premoženja (običajno 50:50) sodišče upošteva tudi skrb za otroke in gospodinjstvo. Se lahko delež enega od partnerjev zmanjša, če ima par pomoč varuške ali čistilke? Preventiva (predporočna pogodba): Od leta 2017 lahko partnerji sklenejo pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Čeprav jih je bilo do danes sklenjenih le okoli 160, so najučinkovitejši način za preprečitev dolgotrajnih sodnih bitk. ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 19. marec 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Razstava z naslovom Usode neznanca s Prul, ki je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, je zdaj obogatena z arheološkimi najdbami. Na Prulah v Ljubljani, ob Karlovški cesti, kjer bo stal novi prizidek Centra Janeza Levca, so arheologi lani odkrili pomembno najdišče. Posebno pozornost je vzbudila grobna jama, ki so jo arheologi našli ob prazgodovinski in poznejši rimski cesti – v njej pa pokojnika v skrčenem položaju. Najdbe so zdaj del omenjene razstave. V oddaji tudi o koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki ga bo drevi v Mariboru vodil dirigent Dayner Tafur-Diaz iz Peruja, solistka bo izvrstna slovenska violinistka Lana Trotovšek.

V zbirki Sidera (izdaja(ta) jo založba Družina (in pozneje Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani), ureja jo Brane Senegačnik) je v dobrih desetih letih izšla vrsta odličnih knjig prevodne poezije, med drugim Homerske himne in Metafizična poezija angleškega baroka. Kot deveta je izšla zbirka Zbranih sirskih pesnitev z naslovom Peruti duha sirskega pesnika Kirilona. Do izida knjige je bil pesnik iz 4. stoletja našega štetja povsem neznano ime, zato je prevod, pod katerega se je podpisal Jan Dominik Bogataj, še toliko dragocenejši. Dr. Jan Dominik Bogataj je profesor patrologije (in antične cerkvene zgodovine) na Univerzi Antonianum v Rimu in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Kirilonove pesnitve z naslovom Peruti Duha je pospremil s tehtno in temeljito spremno besedo. V njej je zgoščeno predstavil sirski jezik in književnost, sirsko poetično ustvarjalnost (njen verjetno najbolj znani predstavnik je Efrem Sirski), pa skrivnostnega Kirilona in njegove pesnitve O postavitvi evharistije, O umivanju nog, O pashi našega Gospoda, O nadlogah (ki vsebuje tudi navedbo konkretnih zgodovinskih dogodkov), O Zaheju ter (pesniku pripisano pesnitev) O pšeničnem zrnu. Posebno pozornost je posvetil tudi pesnikovi poetični teologiji, ki pogosto stavi na repetitivne oziroma ponovitvene vzorce. Več in podrobneje pripoveduje Jan Dominik Bogataj o Kirilonu in njegovih pesnitvah v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratek odlomek v izvirniku in svojem prevodu. Nikar ne zamudite. Foto: Rok Blažič

Piše Iztok Ilich, bere Dejan Kaloper. Boris Pahor je bil človek in pisatelj tolikih razsežnosti in dano mu je bilo tako dolgo živeti, da njegove biografije še dolgo ne bo mogoče skleniti z zadnjo piko. To potrjujejo predvsem epizode iz njegovega zasebnega življenja, o katerih dolgo ni rad ne govoril ne pisal in jih večidel niso razkrivali niti vpleteni bližnji in najbližji. Celo pisateljev sin Adrian je v uvodu v knjigo dolgoletne zaupne družinske prijateljice Ligi Roberto priznal, da je v njej odkril vrsto dotlej neznanih podrobnosti o očetu, ki »zdaj mozaik dopolnjujejo s podobo človeka in misleca«. Spominja se tudi njenih dragocenih besed, ko mu je nekega dne v želji, da premisli o svojih nespravljivih stališčih do premalo ljubečega in šibko navzočega očeta, dejala: »'Adrijan, nekoč sem v knjigi nekega cenjenega misleca prebrala, da so sinovi najslabši sodniki svojih očetov.' Zdaj lahko rečem,« ji je odvrnil on, »da sem si o svojem očetu ustvaril manj neprizanesljivo mnenje, in razumem, zakaj je moja mati odločitev za ločitev od življenjskega sopotnika venomer odlagala. Vodilo jo je čustvo, ki se mu pravi ljubezen …« Ligi Roberto svoje beležnice spominov, anekdot in premislekov, kot jo je podnaslovila, ni v prvi vrsti posvetila pisatelju, zvestemu prijatelju, temveč njegovi soprogi, »dragi prijateljici Radi zdaj, ko so se odrske luči utrnile.« Največ zato, ker je v tej poslovilni knjigi zapisala in objavila marsikaj, kar je tudi pisateljevi najbližji sopotnici ostalo prikrito. Ali pa je vedela, le besede so ostale neizrečene. Na doslej neznane poteze v Pahorjevem portretu opozarja tudi pisec druge uvodne besede Miran Košuta. »V knjigo preliti spomin Ligi Roberto,« pravi, »nam izrisuje povsem drugačnega človeka: mehkega in radodarnega prijatelja, prisrčnega pošiljatelja razglednic z vseh koncev Evrope, obzirnega zaupnika in družinskega dopisnika, krhkega, nege, zdrobovih juhic in volnenih šalov potrebnega starostnika, skrbnega in krivdno skesanega soproga ljubljene in varane žene Rade …« V prvem delu knjige Ligi Roberto Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem zaživijo svoje posebno življenje njeni pogosti telefonski pogovori z Rado, ko sta si delili čustva, se umirjali in spodbujali, kdaj tudi smejali. Ko je prijateljičino šibko srce omagalo, je ona ostala tu, da ohranja njene misli. Oživljala jih je, ko si je obnavlja njene besede, polne tankočutnih razmislekov, vprašanj in ženskih zaupnosti. Da je ni še pogosteje klicala, jo je »zadrževala utrujenost v njenem glasu, ko je bil govor o rečeh, ki so ji vzbujale boleče spomine«. Poleti 2009, po civilnem slovesu množice prijateljev od Rade na Repentabru in po zadnjem dejanju na pokopališču pri Sv. Ani, kjer je Ligi ob odprtem grobu prebrala svoj poslovilni pozdrav, se je vez med njo in ovdovelim pisateljem še poglobila. Stala mu je ob strani, mu dajala oporo in ga opogumljala. Med njima so romala pisma, nekatera natipkana, druga izpisana z roko, dolga ali le pozdravi v nekaj besedah na razglednicah. Ligi se je veselila pisateljevih vse številnejših priznanj in počastitev ter prevodov, posebno zamudniških v italijanščino. Nekaterim je tudi sama pomagala odpirati vrata, že leta 2012 na primer Zlati ptici, kovancu, s katerim so Benetke od časov republike počastile svoje plemiče, člane Velikega sveta. S prijatelji iz Veneta je nato poskrbela, da je mesto Treviso, odlikovano z zlato medaljo za odpor, Borisu Pahorju, kandidatu za Nobelovo nagrado za literaturo, leta 2014 podelilo častno meščanstvo. Poleti 2020, štirinajst let po njeni pobudi takratnemu predsedniku Italije za visoko državno priznanje Pahorju, je pisatelj ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu iz rok Sergia Matarelle to odlikovanje – Veliki križ reda zaslug Republike Italije – tudi prejel. Ligi Roberto se z nežnostjo in obžalovanjem spominja tudi zadnjega prijateljevega klica po telefonu. Bilo je na velikonočno jutro leta 2022, poldrugi mesec pred njegovo smrtjo. Po tem ganljivem slovesu je ostala sama s spomini na skupne trenutke. V knjigi, nadaljevanju pogovora iz tostranstva v onstranstvo, jih je nanizala v prizadevanju, da bi ostala kar najbolj zvesta pisateljevim besedam. Večinoma jih je zapisala kot dvogovore ne glede na časovno zaporedje, kot da so ravnokar izzveneli, Pomemben delež v knjigi Ligi Roberto Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, ki jo zaključujejo strani z izbranim dokumentarnim gradivom, imajo avtoričini spomini na otroštvo v Novigradu. Posebno na dan, ko je morala družina v izgnanstvo. V knjigi Ljubljena in neznana Istra je zapisala: Naš odhod, v strahu pred maščevalnim nasiljem nad Italijani, »je bil pristen, bridek beg duš mimo vseh dogovorov, gnan od hudournega toka moralnega in stvarnega nasilja novih okupatorjev«. Pahor jo je, se spominja, takoj po tem, ko mu je v pismu omenila odličen sprejem svoje knjige, poklical po telefonu in dejal: »Treba je podpreti začeti proces pomiritve, ki ga nihče ne more obsojati, da se boleča igra zaključi.« Sama je pozneje v tem duhu dodala: »Potrebujemo skupno voljo za spoštovanje spomina tolikih mrtvih, da bi arhivirali poglavje o strahotni drugi svetovni vojni.«

Pošaljite nam SMS poruku.Anemija i transfuzija krvi i dalje se u svakodnevnoj kliničkoj praksi često posmatraju kao izolovani problemi i „nužna rješenja“. Međutim, savremeni dokazi jasno pokazuju da su i anemija i transfuzija povezane sa značajnim kratkoročnim i dugoročnim rizicima, uključujući poremećaje oksigenacije, imunološke i protrombotske učinke, infekcije, povećanu stopu komplikacija, mortalitet te nepovoljne onkološke ishode. Posebno je važno razumjeti da alogena pohranjena krv ne predstavlja adekvatnu zamjenu za pacijentovu vlastitu krv.Ovaj CME.ba tečaj fokusira se na ključno pitanje: koji rizik zapravo želimo izbjeći – anemiju, transfuziju ili oboje?Kroz jasno strukturiran i klinički orijentiran pristup, tečaj obrađuje patofiziologiju anemije, promjene koje nastaju u pohranjenim eritrocitima, kliničke posljedice transfuzije te koncept krvi kao „tekućeg organa“, čija se transplantacija ne bi trebala primjenjivati bez jasne indikacije i iscrpljenih alternativnih mjera.Centralni dio edukacije posvećen je Patient Blood Management (PBM) konceptu – interdisciplinarnom, dokazima utemeljenom programu usmjerenom na prevenciju i liječenje anemije, smanjenje krvarenja i racionalnu primjenu transfuzije. PBM se pokazao kao efikasan alat za poboljšanje kliničkih ishoda, smanjenje komplikacija i optimizaciju troškova, te se danas uspješno primjenjuje širom svijeta.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU. Portal CME.ba je najbogatija platforma za medicinsko usavršavanje u regionu. Sve komentare ili prijedloge možete poslati na: Facebook Instagram Twitter LinkedIn Email na info@cme.ba Hvala na slušanju!

Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.

Zloupotreba moći je pojam s kojim se najčešće susrećemo na radnom mjestu. Posebno su zanimljivi specifični slučajevi koji proizlaze iz specifičnog odnosa poslodavca i posloprimca. Kada recimo netko tko je tek došao u Njemačku postane ovisan o svom zemljaku ili rođaku koji mu je pronašao radno mjesto i tko mu je nadređen i tu činjenicu iskorištava. Nenad Kreizer o zloupotrebi moći razgovara s Ljubicom Marković, odvjetnicom iz Nürnberga specijaliziranom za radno pravo i reporterom Sašom Bojićem. Von Nenad Kreizer.

Posebno pozornost namenjamo prejemniku letošnje Jenkove nagrade, pesniku Branetu Senegačniku; prejel jo je za letos objavljeno zbirko z naslovom Prosojnosti. Poročamo o Posvetu o Josipu Pangercu, ki ga je ob 100-letnici njegove smrti priredila Slovenska matica. Predstavljamo knjižno izdajio Ravnikarjevih risb in refleksij ter novo knjigo Nataše Golob Pozdravljen ti, ki bereš! Govorimo o predstavi Čudežna dežela / Wunderland Teatra Trotamora v režiji Marjana Štikarja. Nekaj minut namenjamo Andreju Firmu, dolgoletnemu članu kolektiva GT 22 v Mariboru in kulturno-umetniškega društva Moment, ki je nedavno prejel prstan na Festivalu ZIZ - – Dnevih mariborske alternativne gledališke produkcije.

Kako izgleda put od beogradske sale do svetskog trona? U 335. epizodi Pojačala, Ivan razgovara sa Sonjom Vasić o njenom životu, karijeri i vrednostima koje su je oblikovale. Ova epizoda predstavlja Sonju ne samo kao jednu od najuspešnijih srpskih košarkašica, već i kao izuzetno autentičnu i samosvesnu ličnost. Kroz opušten i iskren dijalog, Sonja govori o svom odrastanju u Beogradu, odnosu sa porodicom, prvim sportskim koracima, ulozi oca kao trenera i podršci sestre, kao i o izazovima s kojima se suočavala na putu od školske sale do vrha evropske i svetske košarke. Posebno je naglašena njena unutrašnja borba sa povredama, periodi sumnje i preispitivanja, ali i proces sazrevanja koji ju je, uprkos teškim trenucima, doveo do vrhunskih rezultata. Razgovor ide daleko izvan sportskih dostignuća i medalja, već otvara i teme porodičnog balansa, majčinstva, lične discipline, odnosa prema neuspesima i ponovnom građenju identiteta nakon završetka karijere. Epizoda nosi duh topline, iskrenosti i sirovih uvida u to šta znači biti lider, sportista i čovek, a slušaocima daje priliku da razumeju Sonju i kroz prizmu njene svakodnevnice, vrednosti i izbora koje je donosila daleko od reflektora i terena. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Sport i porodica - Kad porastem biću - Odlazak u inostranstvo - Prva sportska povreda - Život i rad u Rusiji - Promena uloga tokom godina - Klub vs reprezentacija - Nikad slobodnog vremena - Izvor motivacije - Iskustvo u ženskom NBA-u - Olimpijske igre - Olimpijada tokom kovida - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3VfNZbP Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Vzrok pogina treh psov zaradi strupenih cianobakterij v Bohinjskem jezeru letos poleti je bil povod, da smo v oddajo spet povabili biologinjo doc.dr. Tino Eleršek z Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi vodjo delovne skupine za ekotoksikologijo na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Posebno skrbno je pojasnila, kako to, da se je v čistem in pretočnem alpskem jezeru pojavila za majhne sesalce nevarna vrsta cianobakterij. Teh seveda ne gre metati le v en koš, beri: med strupene ali toksične. Gre za organizme, ki spadajo med najstarejše na našem planetu, pred tremi milijardami let nastale bakterije, o razvoju katerih na strani ciano.si preberemo tudi to: »V procesu fotosinteze so te bakterije vsrkale ogljikov dioksid, ki ga je bilo v ozračju na pretek, uporabile še vodik iz vode in to vgradile v svoje celice v obliki sladkorjev. Pri tem pa je nastajal tudi odpaden produkt, ki se je sproščal v ozračje; in ta odpadni produkt je pozneje popolnoma spremenil razvoj življenja. Govorimo o majhni molekuli, ki jo danes imenujemo kisik.« V čistem in pretočnem Bohinjskem jezeru, tako kot v številnih alpskih jezerih, obstajajo ekotoksične cianobakterije, pritrjene na kamne na dnu blizu brega. Ko kopalec ali žival stopi nanje, se odlepijo in splavajo na površje. Ko majhen sesalec pride v bolj neposreden stik z zadostno koncentracijo, ta utegne postati usodna. Sogovornica je povzela okvirno stanje opazovanja navzočnosti ekotoksičnih cianobakterij po državi z opozorilom, da jih iščejo na dva načina: z analizo vzorcev z metodo qPCR, ki pokaže njihov potencialni obstoj, in kemijsko analizo, s katero dobijo dejansko vsebnost strupenih cianobakterij. Skratka, vsaka gošča lepih barv ob obali jezera ali ob bregu reke še ne pomeni, da v njej prebivajo malim živalim nevarne in strupene cianobakterije. Njihov potencialni obstoj še ne pomeni, da tam obstaja ekotoksična nevarnost. Za to je treba počakati na rezultat kemijske analize. FOTO: Gošča cianobakterij na vodni površini (poletje 2024). VIR: Arhiv CianoSLO

Tokrat smo v studiu gostili Jelka Kacina, ki je prehodil zanimivo pot od ministra za informiranje do predstavnika Slovenije pri zvezi NATO. Spregovoril je o demokratičnih spremembah pred 35 leti in več, ki so pripeljale do samostojnosti; o manj znanem dejstvu, da je bil Janša leta 1988 aretiran z zamudo, da je jugoslovanska armada pripravljala vojaški udar, a se je zataknilo in seveda o odločilnih dneh pred osamosvojitvijo in vojni za Slovenijo. Posebno pozornost je namenil zvezi Nato ter njenem pomenu za Evropo in Slovenijo, tudi zadnjemu dogajanju v povezavi z izdatki za obrambo, tudi Rusiji oziroma Putinu, ki se ne bo spremenil. Komentiral je tudi aktualno dogajanje pri nas in demokratične procese, ki so se povsem ustavili.

Tokrat smo v studiu gostili Jelka Kacina, ki je prehodil zanimivo pot od ministra za informiranje do predstavnika Slovenije pri zvezi NATO. Spregovoril je o demokratičnih spremembah pred 35 leti in več, ki so pripeljale do samostojnosti; o manj znanem dejstvu, da je bil Janša leta 1988 aretiran z zamudo, da je jugoslovanska armada pripravljala vojaški udar, a se je zataknilo in seveda o odločilnih dneh pred osamosvojitvijo in vojni za Slovenijo. Posebno pozornost je namenil zvezi Nato ter njenem pomenu za Evropo in Slovenijo, tudi zadnjemu dogajanju v povezavi z izdatki za obrambo, tudi Rusiji oziroma Putinu, ki se ne bo spremenil. Komentiral je tudi aktualno dogajanje pri nas in demokratične procese, ki so se povsem ustavili.

Profesorka istorije na Filozofskom fakultetu u Beogradu Radina Vučetić i teoretičarka medija i profesorka na FDU Ana Martinoli razgovarali su u novoj epizodi Radar Foruma o tome kroz kakvu prizmu javnost u Srbiji ima prilike da sagledava studentske proteste i blokade. Kao tri najvažnije medijske tačke imenovale su Savet REM-a, studente u blokadi na mrežama i - Nemanju Šarovića. „Šarović očigledno dobro razume moć medijskih alata i kanala koji za početak komuniciraju da su van korporacijskog, kontrolisanog toka. S druge strane, razume populistički jezik. S treće, razume i vrednosti koje su duboko ugrađene u temelje ovog društva, a koje su se zacementirale u poslednje tri i po decenije. Dok ismeva površnost, nerazumevanje situacije, spremnost ljudi da se potčine trenutnom interesu, vrlo vešto televiziju KTV predstavlja kao jedinu slobodnu televiziju u Srbiji“, zaključila je Martinoli. Na pitanje Vučetić o komunikacijskim inovacijama koje su blokade donele, Martinoli je odgovorila da je najveće novine moguće zapaziti na kanalima studenata u blokadi. „Posebno mi je bilo zanimljivo što umetnički upečatljivo i vredno zaokruživali aktuelne teme, ali i pružali kritički osvrt na neke događaje, pa mi se dešavalo da mi ljudi iz oblasti pravosuđa i ekonomije kažu da su studenti vrlo dobro prenosili vrlo stručne stvari“, kaže rekla je profesorka FDU.

Tečajev slovenskega jezika, ki jih v Beneški Sloveniji organizira Združenje Evgen Blankin, tako na šolah z italijanskim učnim jezikom kot obšolski tečaji za otroke in odrasle v Vidmu, se je v šolskem letu 2024/2025 udeležilo več kot 280 otrok. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so na to še posebej ponosni. Hkrati pa upajo, da bodo uspeli v prihodnjem šolskem letu doseči, da se bo mreži šol, ki podpira učenje slovenskega jezika, pridružila še kakšna nova. Posebno pozornost namerava združenje Blankin posvetiti tudi čezmejnemu sodelovanju med šolami, še posebej med Tipano in Breginjem, ki je po covidu letos znova oživelo. Predsednik Igor Jelen upa, da bo združenje, ki ima za letos na razpolago manj finančnih sredstev kot v preteklem letu, uspelo zaključiti večino projektov, ki so povezani s tečaji slovenskega jezika in uveljavljanjem določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino.

Tečajev slovenskega jezika, ki jih v Beneški Sloveniji organizira Združenje Evgen Blankin, tako na šolah z italijanskim učnim jezikom kot obšolski tečaji za otroke in odrasle v Vidmu, se je v šolskem letu 2024/2025 udeležilo več kot 280 otrok. Kot piše petnajstdnevnik Dom, so na to še posebej ponosni. Hkrati pa upajo, da bodo uspeli v prihodnjem šolskem letu doseči, da se bo mreži šol, ki podpira učenje slovenskega jezika, pridružila še kakšna nova. Posebno pozornost namerava združenje Blankin posvetiti tudi čezmejnemu sodelovanju med šolami, še posebej med Tipano in Breginjem, ki je po covidu letos znova oživelo. Predsednik Igor Jelen upa, da bo združenje, ki ima za letos na razpolago manj finančnih sredstev kot v preteklem letu, uspelo zaključiti večino projektov, ki so povezani s tečaji slovenskega jezika in uveljavljanjem določil zaščitnega zakona za slovensko manjšino.

To poletje vas v turistični oddaji vabimo na različna doživetja. V sobotni oddaji smo obiskali posestvo Valdek v Jarenini. Tam živi okoli 50 prijaznih in radovednih živali. Vsaka ima svoje ime in značaj, prav vse pa so navajene človeške družbe in imajo rade obiske.

To poletje vas v turistični oddaji vabimo na različna doživetja. V prvi oddaji smo se prepustili lončarski izkušnji, obiskali smo namreč Lončarski center Maribor.

U ovoj slavljeničkoj epizodi potkasta "Lagani hrvatski", Marijana Buljan razgovara s Jasnom Novak Milić, suautoricom i glavnom kreatoricom sadržaja. Prisjećaju se početaka potkasta nastalog u vrijeme pandemije, iz želje da drugoj i trećoj generaciji hrvatskih iseljenika u Australiji pomognu u obogaćivanju rječnika i daljnjeg učenja jezika kroz australske aktualne teme. Posebno su ponosne na to što potkast govori i o autohtonim narodima Australije. Zahvaljuju slušateljima na podršci i otkrivaju da je Lagani hrvatski jedan od najslušanijih SBS-ovih sadržaja na hrvatskom jeziku.

Lutkovna skupina Koroške dijaške zveze Lutke Mladje iz Celovca je na festivalu mladinske kulture Vizije 2025 za predstavo Ane Grilc - Mrličožerec prejela nagrado Vizionar, to je najvišje priznanje strokovne žirije, ter tudi zlato priznanje, sporoča Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Omenjena skupina je nagrado prejela za celostno obdelavo vsebine. Predstava Mrličožerec namreč z izvirno uporabo lutk odpira težke teme, a jih ne olepšuje, temveč razgalja s precizno umetniško vizijo. Mladi lutkarji dramaturško premišljeno, vizualno močno in ritmično dosledno gradijo predstavo. Posebno težo daje predstavi politična angažiranost mladih ustvarjalcev – njihov nastop je pogumen, neposreden in iskren. Mrličožerec je dokaz, da je lutkovno gledališče lahko prostor upora in umetnost dejanje resnice, so zapisali v obrazložitvi festivala, ki je pred dnevi potekal v Novi Gorici. Selektorji JSKD so si ogledali okrog 120 predstav in v finale uvrstili osem skupin.

Slutnja bližajočega se konca vojne in vonj po svobodi sta v času upora proti okupatorju in odpora proti fašizmu in nacizmu še podžgala ustvarjalno nujo, kulturno dejavnost in umetnost. Ta je nastajala v nevsakdanjih in težkih razmerah, v zamreženih in zastraženih krajih, v zasilnih bivališčih – v strahu pred sovražnikovimi napadi. Partizansko lutkovno gledališče je nekaj mesecev pred koncem vojne nastalo na osvobojenem ozemlju Bele krajine. Kot parodijo, katere namen je bilo dvigovanje morale in propagiranje smisla partizanskega boja – zato je bilo to gledališče sprva namenjeno odraslemu občinstvu -, si ga je zamislil kipar in avtor lutk Lojze Lavrič. Prva predstava lutkovne igre s šestnajstimi marionetami Jurček in trije razbojniki je bila uprizorjena na silvestrski večer leta 1944.Posebno umetniško delo, polno metaforike o razčlovečenju, absurdnosti vojne, krutem igranju s človeškimi usodami, so tudi motivi na kartah, štiriinpetdeset risb umetnika Borisa Kobeta. Njegovo delo, znano zaradi izvirne ikonografske zamisli, poznamo kot Taboriščni tarok. Kobe je na srčev as natisnil številko taboriščnika, tisto, ki je bila dodeljena njemu, s čimer je poudaril industrijo smrti v nacističnem holokavstu.  Veliko več prizorov krute resničnosti s portretiranji kaznovanja, dela, mučenja in smrti, ki so ohranjeni v obliki umetniških del, je nastalo v italijanskih zaporih in koncentracijskih taboriščih, kjer umetniškega ustvarjanja med interniranci niso povsem prepovedali, zato so bili tudi material in sredstva laže dostopni.  gostja: Tina Fortič Jakopič, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije  fotografija: Lutkovna predstava Jurček, 28. junij 1945, Mladinska dvorana Ljubljana foto: Milan Krajnc, hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije     

Obilježavajući 50 godina SBS-a i slaveći ovaj veliki jubilej donosimo posebne razgovore s ljudima iz bh zajednice koji su svojim radom i zalaganjem doprinijeli njenoj izgradnji i afirmaciji u australijskom društvu. Posebno mjesto svakako zaslužuje historičar dr Džavid Haverić, član akademije Kulin ban u BiH, ne samo zbog svog naučnog istraživanja i radova u oblasti povijesti muslamana u Australiji, ili historijata bosanskohercegovačke zajednice, istraživanja zabilježenih u 12 knjiga, već i zbog toga što je dr Haverić bio jedan od prvih dopisnika SBS-a na bosanskom iz Melbournea, i što je dao značajan doprinos u prvim godinama emitovanja našeg programa.

Piše Lev Detela, bere Igor Velše. Zgodovinski roman Več kot stoletje in pol je Tine Golež spletel okrog resnične rodbine, ki ima korenine na stičišču Kranjske in Koroške. V ospredju so trije rodovi družine Mubi iz Tupalič pri Preddvoru, ki je bila prvotno podložna velesovskemu dominikanskemu samostanu. Iz življenjskih zgodb protagonistov, predstavljenih v okvirih lokalne in tudi svetovne zgodovine, izvemo marsikaj kulturno zanimivega o postopnem zorenju slovenskega prebivalstva v ozaveščen narod. Dogajanje se začenja leta 1753 v župnišču v Preddvoru, kjer se župnik Franc Rabič s svojima kaplanom in vikarjem ukvarja s prvim štetjem prebivalstva v habsburškem Svetem Rimskem cesarstvu. Vladarica Marija Terezija je namreč posvetni gosposki in vzporedno tudi duhovščini ukazala, naj popiše vse prebivalce velike države. Zares se razvejena zgodba začne leta 1777 s poroko Franca Mubija in Mete Celar. Oba sta nepismena, tako kot večina tedanjega prebivalstva. V zakonu se jima rodi deset otrok, od katerih trije zgodaj umrejo. Pisatelj posveča največ pozornosti njunemu sinu Francetu, ki odrašča v razburljivem času Napoleonovih vojn. Iz take snovi so veliki pisatelji, na primer Lev Tolstoj, oblikovali pomembna literarna dela. Tudi Tine Golež je svoje resnične osebe sicer spretno povezal s široko predstavljenim lokalnim in tudi evropskim zgodovinskim dogajanjem, vendar je njegov roman ostal predvsem marljivo literarizirana rodbinska dokumentacija o skoraj dveh stoletjih na mejnem prostoru med Kranjsko in Koroško. Pri tkanju svojega poročila se spretno opira na rodovnike svojih bližnjih in daljnih sorodnikov. Prav na zadnji strani z resničnimi dejstvi izredno bogato pretkane knjige pa še zapiše, da je vnuk Ivana Milača in Jerice Mubi in da je njegov praded Anton Mubi že daljnega leta 1866 bral knjige Mohorjeve družbe. Eden glavnih protagonistov večsmernega dogajanja je France, ki je moral že s šestim letom poprijeti za delo na domači kmetiji. Čeprav je bila v Preddvoru šola enorazrednica, kmetje iz Tupalič niso pošiljali otrok v šolo, saj so menili, da je dovolj, če se naučijo kmečkih opravil. Posebno doživetje za mladega Franceta je bil obisk „velikega“ Kranja, kjer je deček občudoval imenitnost gosposkih hiš in ljudi. Ko Napoleon zasede večje dele slovenskega ozemlja in ustanovi Ilirske province, mladi France noče izgubiti glave za francoskega cesarja, temveč pobegne na avstrijsko stran, na Jezersko. Tu si ustvari družino in v hriboviti Beli na pol poti med Jezerskim in Železno Kaplo sezida gostilniško hišo v bližini zdravilišča Mihe Pesjaka, kamor goste privablja zdravilna slatina. V to tkivo, včasih kar preveč nabito s številnimi obrobnimi osebami in dogodki, postavi Golež tudi marsikaj kulturnozgodovinsko zelo zanimivega. Gost v že omenjenem zdravilišču je bil na primer baron Jožef Kamilo Schmidburg, guverner Ilirskega kraljestva, ki ni bil zaslužen le zaradi osuševanja Ljubljanskega barja, temveč tudi kot podpornik Slovencev. Leta 1830 je kot podpornik počaščen tudi v prvem zvezku Krajnske čbelice, ki je kljub Metternichovi cenzuri lahko izšla prav z njegovo pomočjo. Tretji rod je predstavljen z leta 1850 rojenim Antonom, prvim v družini, ki je bil vešč branja in pisanja in ki je postal celo župan občine Bela. V avstrijski monarhiji je v tem času prišlo do velikih političnih in družbenih sprememb. Arhaično kmečko slovenstvo je s pomočjo izobraženstva postopoma zorelo in se prebujalo v ozaveščen narod, hkrati pa so naraščala nasprotja med narodi v državi. Tine Golež veliko strani posveča političnim dogodkom in mladoslovenskim narodnim taborom, še posebej koroškemu taboru julija 1870 na Bistrici pri Pliberku z osem tisoč udeleženci. Med slavnostnimi govorniki sta bila dr. Valentin Zarnik in Matija Majar Ziljski, ki sta spodbujala prisotne, da se mora v šolah dosledno uvesti slovenski jezik, ki bo združil vse Kranjce, Korošce in Štajerce v „eno Slovenijo“. Precej strani je pisatelj namenil tudi botaničarki dr. Angeli Piskernik, saj se je hči Franceta Mubija Katarina poročila v to družino. V knjigi so objavljena pisma Angele Piskernik in njene sestrične Jerice. Goležev zgodovinski roman Več kot stoletje in pol se konča s prvo svetovno vojno, propadom avstroogrske monarhije, vedno bolj očitnim narodnostnim razkolom in za Slovence neuspelim koroškim plebiscitom leta 1920. Pisatelj je svoje like spretno vgradil v gospodarski in politični razvoj v njihovem lokalnem okolju. Prvi protagonisti se v 18. stoletju gibljejo še v izrazito patriarhalnem okviru, vendar je že kmalu zatem, po francoski revoluciji, v Evropi in v svetu, a tudi na slovenskem prostoru, prišlo do velikih družbenih sprememb. Ta razvoj Golež ponazori tudi z načinom izražanja, na primer sprva s spoštljivim onikanjem. Ne zanemarja niti državnih reform na upravnem področju, v šolstvu in sodstvu, bralec izve celo marsikaj o uvedbi novih mer leta 1876. Namesto dunajskega sežnja ali klaftre, ki je merila šest čevljev, en čevelj pa dvanajst palcev, medtem ko je ena milja obsegala štiri tisoč sežnjev, so uvedli metre in kilometre. Prav tako so odpravili komolce, vatle, bokale, maseljce in še marsikaj. Končno pa je avstro-ogrska monarhija namesto goldinarja, ki se je sprva delil na 60 krajcarjev, uvedla krono in vinar kot novo plačilno sredstvo. Obširno literarno delo Tineta Goleža Več kot stoletje in pol ni le neke vrste kolektivni roman na podlagi družinske kronike več rodov, temveč tudi spreten pregled lokalne zgodovine na obmejnem koroško-gorenjskem prostoru z ozadjem velikega sveta. Dediči te predstavljene preteklosti pa smo seveda mi, „zanamci“.

Od žene u diplomatiji postala je žena na sceni koja komedijom ruši patrijarhalne predrasude, što na neki način radi i u privatnom životu, Jagoda Jovanović, stend ap komičarka koja piše priče. Sa mužem Špancem odgaja dva dečaka, koja nose neobično lepa imena, Kai i Nil, žive u Srbiji, ali često skoknu i do Barselone, obišli su svet, a na međusobnoj podršci i poruci koju šalju svojim odnosom prema poslu i deci, možemo samo da im pozavidimo ili da se prosto – ugledamo. Jagoda nam je u razgovoru otkrila kako izgleda život u mešovitom braku u Srbiji. „Posebno je zanimljivo što sam udata za Španca, čija je mama feministiknja, tako da sam dobila gotov proizvod“, uz osmeh priča Jagoda. Priznaje da bi joj bilo teško sa severnjakom, jer kako kaže, u tim hladnim zemljama u kojima nema sunca na nebu, nema ga ni u ljudima. „Španci i mi smo dosta slični, pa smo se lako uklopili. Posebno što je generacija mog supruga već odmakla od tog patrijarhalnog načina života, koji je u Španiji, pod vekovnim uticajem crkve, bio jako izražen. Međutim, sad je sve dosta drugačije, a on mi je u životu, sa decom, ali i u poslu, velika podrška“. Jagoda i Pao izvodili su zajedno nastup „Iz špajza na scenu“, a u velikom broju njenih stend-apova i priča, on je tema, kao i njihov brak. „Navikao je da bude tema u mojim stend-apovima i ne smeta mu. Ima, naravno, dušebrižnika koji kažu da treba da nađem pravog muškarca, da je Pao dobar, ali nosi helanke. Kade je to čuo, predložio je da se na sceni jednom prilikom i pojavi u helankama“, kroz osmeh priča naša gošća, i dodaje da njoj kažu da radi stend ap, ali da je Pao taj koji je duhovit. Njih dvoje, pre četiri godine, dobili su prvo dete. Jagoda je sa 37 godina rodila prvog sina, a već sa 39 drugog i to -nije bilo lako. „Bila sam ljuta kad sam saznala za drugu trudnoću, ali Pao je to razumeo. Kai godinu dana uopšte nije spavao, a kad je roditelj neispavan, pravi greške, nemaran je, i eto, tako dođe i do drugog deteta. Mnogi kažu da je razlika u godinama između njih dvojice idealna, ali ne bih se složila. Nisam imala takve planove, opet, obojica su divni i oni su mi sad najveća inspiracija za rad, uprkos svemu“, priča Jagoda. Njena knjiga „Ljubav, Uživo“ je dokaz. Opisuje upravo porodične odnose i ljubav prema deci. „Istina je da deca frustriraju i da je u kući ponekad napeto, ali nekako sve to lakše podnosim kad te situacije iskoristim u stend-apu i mom pisanju. Takođe, Pao je divan, on je mnogo smireniji od mene i kad se iznerviram, umiri me i sa decom je jako brižan i strpljiv“, kaže Jagoda. Oko vaspitanja dece se slažu i nema mnogo odstupanja. „Ne volim one helikopter roditelje, koji na sve paze i guše decu. Na nas vrište kad vide kako ih puštamo da trče, jure, budu svoji. Ako dete ne padne, neće umeti ni da ustane, treba da oseti i kako je to, a kako će, ako mu ne damo da izađe napolje. A deca treba da budu napolju, da se umore. Da dođu kući mrtvi umorni, a živi“, naglašava Jagoda. Tokom našeg razgovora, Jagoda je ispričala kako zvuče njihova deca, koja imaju četiri i dve godine, a govore srpski i španski paralelno i često ih mešaju u istim rečenicama, i objasnila koliko je značajno za decu, da znaju više jezika od malena, ali i da nikada ne zaborave maternji. Takođe, osim njene dece, koja su joj stalna inspiracija, nedavno je dobila još jednu. „Ovo što studenti u Srbiji rade je donelo novu motivaciju za rad i nepresušnu inspiraciju za priče i stend-apove, dok uz sve to gajimo nadu da će uspeti i da će se nešto promeniti, da će nas zaista ta naša deca naučiti onome što mi nismo mogli njih i popraviti ono u čemu smo mi podbacili“, zaključuje Jagoda, sa širokim, neizostavnim osmehom.

Bankarski sektor, iako smatran za tradicionalnu industriju, hrabro i brzo je prihvatio sve izazove koje je doneo razvoj tehnologije i digitalna transformacija. Po prvi put u Digitalk podcastu ispred jedne banke kao sagovornika imamo profesionalca koji je po obrazovanju IT-evac, elektroinženjer, gospodin Milosav Knežević. Gospodin Knežević je član Izvršnog odbora Raiffeisen banke i Izvršni direktor za informacione tehnologije, čovek koji je sa svojim timom banku u Srbiji podizao iz informacionih temelja. U jednom veoma sadržajnom razgovoru, pričali smo o digitalnoj transformaciji bankarskog sektora, podacima kao gorivu 21. veka, svim važnim aspektima bankarskog poslovanja na koje utiče razvoj tehnologije, sa posebnim naglaskom na veštačku inteligenciju, ali i na uticaj tehnologije na korisničko iskustvo. Posebno bismo istakli način razmišljanja i zaključivanja Gospodina Kneževića, koji se vrlo lako može preslikati i u drudge industrije, kada je u pitanju odnos prema tehnologiji i implementacija iste u poslovanje sa korisnicima. Milosav Knežević, Izvršni direktor za Informacione tehnologije @ Raiffeisen banka - https://www.linkedin.com/in/milosav-knezevic-7009487/ Raiffeisen banka na LinkedIn-u - https://www.linkedin.com/company/raiffeisen-bank-serbia/ Teme u epizodi: - Uvod & predstavljanje - Paralele između IT industrije i bankarskog sektora - Domen odgovornosti - Digitalna transformacija banaka – od automatizacije do digitalne i AI transformacije - Podaci kao „novo gorivo u 21-om veku“ - Preduslovi za uspešnu transformaciju - Ljudi: izazovi privlačenja talenata u bankarskom sektoru - Regulatorni framework – uloga regulatora - Informaciona bezbednost - AI hype Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/4hHaQFQ - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - PerformLabs - https://performlabs.agency/ Oslobodite pun potencijal svog digitalnog marketinga! Optimizujte svoje kampanje i postignite maksimalne rezultate uz Performlabs. - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Izgradi" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Trikovi stock fotografije - svaka fotka ima kupca! U 304. epizodi podkasta Pojačalo, Ivan je ugostio Aleksandra Stojkovića, jednog od najuspešnijih stock fotografa u regionu i osnivača South Agency-ja. Razgovor pruža detaljan uvid u Aleksandrovo životno putovanje – od detinjstva u Leskovcu i Nišu, preko ranih poslovnih eksperimenata sa digitalnim marketingom i Facebook stranicama, do profesionalne karijere u stock fotografiji, gde je danas ekskluzivni autor za Getty Images sa preko 300.000 fajlova u svom portfoliju. Aleksandar otkriva kako je prepoznao potencijal stock fotografije i napravio karijerni zaokret koji mu je omogućio globalni uspeh. Podelio je i praktične savete za one koji žele da uđu u ovaj biznis – od prvih koraka i organizacije snimanja, do strategija za kreiranje sadržaja koji se prodaje. Posebno naglašava važnost konstantnog rada, prilagođavanja trendovima i kreativnog pristupa, ali i snalažljivosti u pronalaženju modela i lokacija. Teme u epizodi: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Rani dani Facebooka - Stock fotografija - Razvoj stock fotografije - Kako ući u stock fotografiju - Stock tokom Kovida - Gde naći modele - Saradnja sa iStock-om - Da li je AI rival fotografima Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4jIVuTA Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Aleksandar Petković otkriva - kako izgraditi uspešnu karijeru kroz neobične puteve? U 301. epizodi Pojačala Ivan Minić ugostio je Aleksandra Petkovića. Prva od dve epizode koje će biti posvećene njegovom životu i radu bavi se njegovim odrastanjem, obrazovanjem i ranom karijerom. U opuštenom i prijateljskom razgovoru, Ivan Minić i Aleksandar diskutuju teme poput Aleksandrovog detinjstva u Kruševcu, njegovih prvih koraka u svetu računara i tehnike, do uspeha u marketingu i digitalnim strategijama. Od ranog detinjstva Aleksandrova radoznalost prema tehnologiji se razvija uz podršku majke, nastavnice informatike, i kroz iskustva sa računarima poput ZX Spectruma. Njegovo aktivno učešće u izviđačima, ljubav prema ragbiju, i interesovanje za radio-amaterizam dalje izgrađuju njegov karakter i strast za učenjem. Posebno je zanimljiv segment o njegovim studentskim danima na Elektronskom fakultetu u Nišu, gde je balansirao između studiranja i angažmana u velikim organizacijama i korporacijama. Uprkos izazovima, uključujući i bombardovanje 1999. godine, Aleksandar se dokazao kao neko ko se neprestano razvija, a njegova priča ukazuje na značaj upornosti i otvorenosti prema novim prilikama. Teme u epizodi: - Najava epizode - Početak razgovora - Kad porastem biću - Rani dani računara - Detinjstvo u izviđačima - Ragbi i radio amaterstvo - Fakultetski dani - Vrednost fakulteta - Poslovi tokom faksa - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3CbvQGj Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

+Hasan Bratić - pogled sa staze razvojnog puta broja 44.+Ključni trenuci u karijeri jedinog vozača sa preko 100 pobeda u istoriji F1.+Zašto Ferrari i šta bi mogao da znači uspeh sa najvećim trkačkim timom svih vremenaUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinDomaćini: Dejan Potkonjak, Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#f1 00:00:00 Početak i uvod------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 13. januar 2025.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading, and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse. ★ Support this podcast on Patreon ★

Koliko smo slične ne znam, različito gledamo na to“, uglas i sa osmehom odgovaraju na pitanje koliko vide sebe jedna u drugoj, dve umetnice, glumice, majka i ćerka, Vesna Čipčić i Anja Josifovski, gošće nove, praznične Mamazjanije, koje se u ovoj epizodi našeg podkasta osvrću na godine detinjstva, život u umetničkoj porodici, krivicu, žrtve, ali i ljubav i momente koji su ih nasmejali, toliko da su ih sa nama podelile i da ih nikada neće zaboraviti. Vedre i raspoložene, Vesna i Anja, unele su dodatno svetlo u naš studio, a najširi osmeh izmami im pominjanje Alekseja i Anđele, Anjine dece. „Ponekad dođem kod Anje, pogledam ih, i kažem ‚Jao Anja, pa ovo su tvoja deca‘, prosto ne mogu da verujem da mi je ćerka tako porasla“, priča setno Vesna. Kroz šalu prebacuje Anji, da mora malo da trenira strogoću, zbog sebe i svog zdravlja i sna. Ipak, Anja ne odustaje od svojih metoda. „Ne mogu Alekseja da ostavim da plače. Njega sam nosila na rukama i dok sam bila trudna i sve dok stomak nije porastao toliko da nisam mogla više. Ne mogu ja to tako, da dete plače, a ja da slušam i ne prilazim mu. Međutim sa Anđelom je drugačije, spustim je u krevetac i ona spava. Teško je, ali drugačije ne mogu, neispavana sam, umorna, a počela sam nedavno i da radim, pa nekako balansiram“, priča Anja. Vesna se nadovezuje, i kaže da je sa Anjom i njenim bratom bilo drugačije, da su mirno spavali, da nisu bili naporni ni kao tinejdžeri i da zato ne zna da li bi ikada mogla dovoljno da im zahvali za sve što su joj pružili i učinili od kako su se rodili. „Sad da moram sve ponovo, ništa ne bih menjala. Sve bih isto uradila, iako postoje ti momenti krivice, kad sam možda mogla da provodim malo više vremena sa decom dok su bili mali i kad sam dosta radila. Ipak, za razliku od mama koje rade od osam do četiri ili devet do pet, ja sam imala letnje raspuste, pa pauze od po par meseci u toku godine, da ne idem na posao, ili da samo odem uveče da odigram jednu predstavu, a svo ostalo vreme sam sa njima što je velika prednost“. Krivica je, međutim, Anju, kaže, mučila i pre nego što je zatrudnela, a sad posebno. „Uvek sam imala taj osećaj krivice, kao naše bake i žene na ovim prostorima, koje su toliko dugo osećale krivicu i brigu da je to postalo nešto pozitivno. Posebno kad sam rodila decu, to se pojačalo, jer kad imate dete imate i od sebe veća očekivanja“, kaže ona. I dodaje da je svim majkama teško, bez obzira kojim se poslom, bave i da su zato sve one nesumnjivo veliki – heroji. Iako žive u istoj kući, ali imaju različite ulaze, prve su komšinice, pa se ipak retko viđaju, tek u prolazu. Posebno im teško ide da se same druže i provedu neko vreme odvojene od ostalih članova porodice. „Bile smo nedavno na ručku, ali je i Anđela bila sa nama, tako da nismo bile potpuno same. Ne znam kad ćemo to ponoviti, teško je zaista odvojiti vreme, nažalost“, priznaju obe. Međutim, naglašavaju da će se potruditi da to promene, a jedan od koraka je, ističu, i zajedničko gostovanje u podkastu – Mamazjanija.

U ovoj posebnoj epizodi ugostile smo Petru, majku tinejdžerice koja se suočava s poremećajem u prehrani. Petra iskreno dijeli svoju priču o izazovima roditeljstva, od trenutka prepoznavanja problema do svakodnevne borbe s emocionalnim i praktičnim aspektima ovog stanja. Petra nam je otkrila i koliko je zahtjevno nositi se s nerazumijevanjem okoline, ali i s vlastitim osjećajem bespomoćnosti. Naglašava važnost otvorenog razgovora, edukacije i podrške kako bi se srušili mitovi i stigme. Također, razgovarale smo o tome koliko je bitno da roditelji brinu i o vlastitom mentalnom zdravlju u ovakvim situacijama. Kroz ovu epizodu, želimo pružiti podršku, podijeliti iskustva i podsjetiti sve roditelje i obitelji da nisu sami u ovoj borbi. Posebno smo se osvrnule na blagdansko razdoblje, koje za mnoge obitelji donosi dodatni stres – društveni pritisci i očekivanja mogu biti izuzetno teški za djecu s poremećajima u prehrani. Podijelite ovu epizodu kako bi došla do onih kojima je potrebna. Hvala.

Poezija Valžine Mort (1981), v Belorusiji rojene in v Ameriki živeče pesnice in prevajalke, predstavlja edinstven pesniški glas v sodobni literaturi, ki združuje osebno in politično, pa travmatično in sublimno. Posebno mesto v njeni poeziji imajo tudi podobe, s katerimi pesnica ustvarja kompleksno sliko, v kateri se prepleteta sedanji in pretekli čas. Valžina Mort, ki že skoraj dvajset let živi čez lužo, kjer poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York, je za svoje delo prejela številne nagrade, med drugim leta 2004 tudi kristal Vilenice. Poezijo piše v dveh jezikih. Dodaja, da v dveh tujih jezikih, in prav zato, kot še pravi, jezika ne časti. Avtorica je letos kot častna gostja nastopila na festivalu Dnevi poezije in vina. Ob tej priložnosti je pri založbi Beletrina v prevodu Kristine Kočan pod naslovom Pesem o belih jabolkih izšel izbor iz treh njenih pesniških zbirk, napisanih v angleščini, mi pa smo se takrat na Ptuju z njo pogovarji o njeni poeziji, Ameriki, jeziku in Belorusiji. Foto: Gregor Podlogar

Tokratni Studio ob 17-ih bo potekal ob neposrednem prenosu s 40. Slovenskega knjižnega sejma, kjer bomo prisluhnili pogovoru o podkastu Prvi na maturi. Posebno pozornost vsako leto namenjamo pripravi na maturitetni esej, ki čaka maturante splošne mature in prispeva kar polovico točk h končni oceni iz slovenščine. Kako mladi doživljajo in razumejo dela? Katera vprašanja ali dileme se jim zastavljajo ob prebiranju? So naše radijske oddaje kamenček v mozaiku priprave na esej in celotno maturo? Gostje: Katarina Torkar Papež, prof. slovenščine na Gimnaziji Poljane; Vid Kavčič in Vid Sakač, študenta; Ajda Lučovnik, dijakinja, letošnja maturantka; dr. Matej Šekli, RIC, predsednik DPK SM za slovenščino; Drago Meglič, RIC, pomočnik glavne ocenjevalke.

Koliko od skupno ocenjenih deset milijard evrov škode po lanskih ujmah je bilo v turizmu, je težko oceniti. Posebno zato, ker je panoga čez noč ugasnila tudi na območjih, ki niso bila poplavljena, a so del prizadetih regij. Ponudniki so pripravljeni na glavni del sezone. Tudi tisti, ki so imeli škodo po novembrskih poplavah in se bojijo, da je vlada za zdaj pozabila nanje. V oddaji tudi: - Proti Luki Koper naj bi plula ladja z orožjem za izraelsko vojsko. - Zelenski: Ukrajina in Slovenija tik pred podpisom varnostnega sporazuma. - Na najstarejši tekaški prireditvi pri nas danes tudi državno prvenstvo v polmaratonu.

I dok gotova sva australska kućanstva osjećaju teret rastučih troškova života, neke zajednice snose veći teret od ostalih. Tijekom saslušanja u sklopu istrage o napuhanim cijenama je uočeno da su tom praksom posebno pogođeni radnici migranti, dok zagovornici njihovih prava pozivaju na poduzimanje konkretnijih koraka po tom pitanju.

Vujadin Subotić, učesnik i osvajač prve ABA lige koja je formirana 2001. godine.Rodom je iz Herceg Novog gde je napravio svoje prve košarkaške korake zahvaljujući ocu koji je takodje bio košarkaš.Nastupao je za Crvenu zvezdu u tri navrata i ispunio svoje dečačke snove.Pričali smo o životu sportiste i koliko se mora žrtvovati i izrabljivati svoje telo da bi se došlo do nekih rezultat a koji na kraju ne garantuju uspešnu karijeru.Edukacija je mnogo bitna ali mentalno zdravlje je jedno od najbitnijih koje sportisti moraju posedovati u ovom modernom vremenu.Kako vidi današnje mlade talente, koliko je bitno biti iskren sa njima i dati im realne savete.PayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomilepodcastInstagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Vujadin SubotićDatum: 18. Januar 2023.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #vujadinsubotic #kosarka #podkast #reprezentacija #euroleague #abaliga #uspeh #nba #vujadinsubotić #jaomile #partizan #crvenazvezda #nikolajokic #doncic