Podcasts about posebno

Lutkovna skupina Koroške dijaške zveze Lutke Mladje iz Celovca je na festivalu mladinske kulture Vizije 2025 za predstavo Ane Grilc - Mrličožerec prejela nagrado Vizionar, to je najvišje priznanje strokovne žirije, ter tudi zlato priznanje, sporoča Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Omenjena skupina je nagrado prejela za celostno obdelavo vsebine. Predstava Mrličožerec namreč z izvirno uporabo lutk odpira težke teme, a jih ne olepšuje, temveč razgalja s precizno umetniško vizijo. Mladi lutkarji dramaturško premišljeno, vizualno močno in ritmično dosledno gradijo predstavo. Posebno težo daje predstavi politična angažiranost mladih ustvarjalcev – njihov nastop je pogumen, neposreden in iskren. Mrličožerec je dokaz, da je lutkovno gledališče lahko prostor upora in umetnost dejanje resnice, so zapisali v obrazložitvi festivala, ki je pred dnevi potekal v Novi Gorici. Selektorji JSKD so si ogledali okrog 120 predstav in v finale uvrstili osem skupin.

Slutnja bližajočega se konca vojne in vonj po svobodi sta v času upora proti okupatorju in odpora proti fašizmu in nacizmu še podžgala ustvarjalno nujo, kulturno dejavnost in umetnost. Ta je nastajala v nevsakdanjih in težkih razmerah, v zamreženih in zastraženih krajih, v zasilnih bivališčih – v strahu pred sovražnikovimi napadi. Partizansko lutkovno gledališče je nekaj mesecev pred koncem vojne nastalo na osvobojenem ozemlju Bele krajine. Kot parodijo, katere namen je bilo dvigovanje morale in propagiranje smisla partizanskega boja – zato je bilo to gledališče sprva namenjeno odraslemu občinstvu -, si ga je zamislil kipar in avtor lutk Lojze Lavrič. Prva predstava lutkovne igre s šestnajstimi marionetami Jurček in trije razbojniki je bila uprizorjena na silvestrski večer leta 1944.Posebno umetniško delo, polno metaforike o razčlovečenju, absurdnosti vojne, krutem igranju s človeškimi usodami, so tudi motivi na kartah, štiriinpetdeset risb umetnika Borisa Kobeta. Njegovo delo, znano zaradi izvirne ikonografske zamisli, poznamo kot Taboriščni tarok. Kobe je na srčev as natisnil številko taboriščnika, tisto, ki je bila dodeljena njemu, s čimer je poudaril industrijo smrti v nacističnem holokavstu.  Veliko več prizorov krute resničnosti s portretiranji kaznovanja, dela, mučenja in smrti, ki so ohranjeni v obliki umetniških del, je nastalo v italijanskih zaporih in koncentracijskih taboriščih, kjer umetniškega ustvarjanja med interniranci niso povsem prepovedali, zato so bili tudi material in sredstva laže dostopni.  gostja: Tina Fortič Jakopič, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije  fotografija: Lutkovna predstava Jurček, 28. junij 1945, Mladinska dvorana Ljubljana foto: Milan Krajnc, hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije     

Obilježavajući 50 godina SBS-a i slaveći ovaj veliki jubilej donosimo posebne razgovore s ljudima iz bh zajednice koji su svojim radom i zalaganjem doprinijeli njenoj izgradnji i afirmaciji u australijskom društvu. Posebno mjesto svakako zaslužuje historičar dr Džavid Haverić, član akademije Kulin ban u BiH, ne samo zbog svog naučnog istraživanja i radova u oblasti povijesti muslamana u Australiji, ili historijata bosanskohercegovačke zajednice, istraživanja zabilježenih u 12 knjiga, već i zbog toga što je dr Haverić bio jedan od prvih dopisnika SBS-a na bosanskom iz Melbournea, i što je dao značajan doprinos u prvim godinama emitovanja našeg programa.

Piše Lev Detela, bere Igor Velše. Zgodovinski roman Več kot stoletje in pol je Tine Golež spletel okrog resnične rodbine, ki ima korenine na stičišču Kranjske in Koroške. V ospredju so trije rodovi družine Mubi iz Tupalič pri Preddvoru, ki je bila prvotno podložna velesovskemu dominikanskemu samostanu. Iz življenjskih zgodb protagonistov, predstavljenih v okvirih lokalne in tudi svetovne zgodovine, izvemo marsikaj kulturno zanimivega o postopnem zorenju slovenskega prebivalstva v ozaveščen narod. Dogajanje se začenja leta 1753 v župnišču v Preddvoru, kjer se župnik Franc Rabič s svojima kaplanom in vikarjem ukvarja s prvim štetjem prebivalstva v habsburškem Svetem Rimskem cesarstvu. Vladarica Marija Terezija je namreč posvetni gosposki in vzporedno tudi duhovščini ukazala, naj popiše vse prebivalce velike države. Zares se razvejena zgodba začne leta 1777 s poroko Franca Mubija in Mete Celar. Oba sta nepismena, tako kot večina tedanjega prebivalstva. V zakonu se jima rodi deset otrok, od katerih trije zgodaj umrejo. Pisatelj posveča največ pozornosti njunemu sinu Francetu, ki odrašča v razburljivem času Napoleonovih vojn. Iz take snovi so veliki pisatelji, na primer Lev Tolstoj, oblikovali pomembna literarna dela. Tudi Tine Golež je svoje resnične osebe sicer spretno povezal s široko predstavljenim lokalnim in tudi evropskim zgodovinskim dogajanjem, vendar je njegov roman ostal predvsem marljivo literarizirana rodbinska dokumentacija o skoraj dveh stoletjih na mejnem prostoru med Kranjsko in Koroško. Pri tkanju svojega poročila se spretno opira na rodovnike svojih bližnjih in daljnih sorodnikov. Prav na zadnji strani z resničnimi dejstvi izredno bogato pretkane knjige pa še zapiše, da je vnuk Ivana Milača in Jerice Mubi in da je njegov praded Anton Mubi že daljnega leta 1866 bral knjige Mohorjeve družbe. Eden glavnih protagonistov večsmernega dogajanja je France, ki je moral že s šestim letom poprijeti za delo na domači kmetiji. Čeprav je bila v Preddvoru šola enorazrednica, kmetje iz Tupalič niso pošiljali otrok v šolo, saj so menili, da je dovolj, če se naučijo kmečkih opravil. Posebno doživetje za mladega Franceta je bil obisk „velikega“ Kranja, kjer je deček občudoval imenitnost gosposkih hiš in ljudi. Ko Napoleon zasede večje dele slovenskega ozemlja in ustanovi Ilirske province, mladi France noče izgubiti glave za francoskega cesarja, temveč pobegne na avstrijsko stran, na Jezersko. Tu si ustvari družino in v hriboviti Beli na pol poti med Jezerskim in Železno Kaplo sezida gostilniško hišo v bližini zdravilišča Mihe Pesjaka, kamor goste privablja zdravilna slatina. V to tkivo, včasih kar preveč nabito s številnimi obrobnimi osebami in dogodki, postavi Golež tudi marsikaj kulturnozgodovinsko zelo zanimivega. Gost v že omenjenem zdravilišču je bil na primer baron Jožef Kamilo Schmidburg, guverner Ilirskega kraljestva, ki ni bil zaslužen le zaradi osuševanja Ljubljanskega barja, temveč tudi kot podpornik Slovencev. Leta 1830 je kot podpornik počaščen tudi v prvem zvezku Krajnske čbelice, ki je kljub Metternichovi cenzuri lahko izšla prav z njegovo pomočjo. Tretji rod je predstavljen z leta 1850 rojenim Antonom, prvim v družini, ki je bil vešč branja in pisanja in ki je postal celo župan občine Bela. V avstrijski monarhiji je v tem času prišlo do velikih političnih in družbenih sprememb. Arhaično kmečko slovenstvo je s pomočjo izobraženstva postopoma zorelo in se prebujalo v ozaveščen narod, hkrati pa so naraščala nasprotja med narodi v državi. Tine Golež veliko strani posveča političnim dogodkom in mladoslovenskim narodnim taborom, še posebej koroškemu taboru julija 1870 na Bistrici pri Pliberku z osem tisoč udeleženci. Med slavnostnimi govorniki sta bila dr. Valentin Zarnik in Matija Majar Ziljski, ki sta spodbujala prisotne, da se mora v šolah dosledno uvesti slovenski jezik, ki bo združil vse Kranjce, Korošce in Štajerce v „eno Slovenijo“. Precej strani je pisatelj namenil tudi botaničarki dr. Angeli Piskernik, saj se je hči Franceta Mubija Katarina poročila v to družino. V knjigi so objavljena pisma Angele Piskernik in njene sestrične Jerice. Goležev zgodovinski roman Več kot stoletje in pol se konča s prvo svetovno vojno, propadom avstroogrske monarhije, vedno bolj očitnim narodnostnim razkolom in za Slovence neuspelim koroškim plebiscitom leta 1920. Pisatelj je svoje like spretno vgradil v gospodarski in politični razvoj v njihovem lokalnem okolju. Prvi protagonisti se v 18. stoletju gibljejo še v izrazito patriarhalnem okviru, vendar je že kmalu zatem, po francoski revoluciji, v Evropi in v svetu, a tudi na slovenskem prostoru, prišlo do velikih družbenih sprememb. Ta razvoj Golež ponazori tudi z načinom izražanja, na primer sprva s spoštljivim onikanjem. Ne zanemarja niti državnih reform na upravnem področju, v šolstvu in sodstvu, bralec izve celo marsikaj o uvedbi novih mer leta 1876. Namesto dunajskega sežnja ali klaftre, ki je merila šest čevljev, en čevelj pa dvanajst palcev, medtem ko je ena milja obsegala štiri tisoč sežnjev, so uvedli metre in kilometre. Prav tako so odpravili komolce, vatle, bokale, maseljce in še marsikaj. Končno pa je avstro-ogrska monarhija namesto goldinarja, ki se je sprva delil na 60 krajcarjev, uvedla krono in vinar kot novo plačilno sredstvo. Obširno literarno delo Tineta Goleža Več kot stoletje in pol ni le neke vrste kolektivni roman na podlagi družinske kronike več rodov, temveč tudi spreten pregled lokalne zgodovine na obmejnem koroško-gorenjskem prostoru z ozadjem velikega sveta. Dediči te predstavljene preteklosti pa smo seveda mi, „zanamci“.

Posebno mesto med renesančnimi misleci pripada Erazmu Rotterdamskemu (1466 –1536), utemeljitelju novoveškega humanizma, ki poudarja vrednost posameznika, človeško svobodo, odgovornost do skupnosti in strpnost do drugih. Erazem, strasten zagovornik evropske ideje, je že časa svojega življenja veljal za markantno, vplivno in kompleksno osebnost. Prevedel in napisal je nekaj del – vsa v latinščini –, kot na primer Tožba Mirú, O svobodni volji, Vzgoja krščanskega vladarja idr., a njegovo najbolj pomembno in znano delo pa je Hvalnica norosti (1511, slovenski prevod 1952). Ta "mala neumna knjižica", kot jo je nekje sam poimenoval, danes velja za klasično delo evropskega humanizma in humanistike nasploh. Več o tem delu in njegovem avtorju pa v pogovoru, ki je nastal leta 2011. Sodelujeta dr. Igor Škamperle in dr. Aleš Bunta. Na fotografiji portret Erazma Rotterdamskega Hansa Holbeina mlajšega; vir Wikipedija.

»Slovenska beseda je bistvo za narod, nam govorijo in odgovarjam jim: Potem jo pa tudi plačajte tako, kot je treba!« pravi pisateljica in antropologinja dr. Luna Jurančič Šribar, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN – MIRA. Avtorica, ki je več kot desetletje delala z brezdomnimi osebami, tudi v svojih literarnih delih daje glas ljudem na obrobju. Najšibkejšim, najbolj spregledanim, tistim, ki ne ustrezajo družbenim normam in predstavam o družbeni »normalnosti«. V svojem publicističnem delu pretresa sedanji izkoriščevalski družbeni red, ki, kot poudarja sama, normalizira nehumanost in znotraj katerega človečnost postaja odklon. Tudi v svojih literarnih delih odpira težke tematike, kot so alkoholizem, revščina, zlorabe, odrinjenost in travmatične družinske razmere. Posebno pozornost namenja ženskim likom, upornim in močnim junakinjam, ki pogumno kljubujejo svojim težkim usodam. Dr. Luno Jurančič Šribar je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Od žene u diplomatiji postala je žena na sceni koja komedijom ruši patrijarhalne predrasude, što na neki način radi i u privatnom životu, Jagoda Jovanović, stend ap komičarka koja piše priče. Sa mužem Špancem odgaja dva dečaka, koja nose neobično lepa imena, Kai i Nil, žive u Srbiji, ali često skoknu i do Barselone, obišli su svet, a na međusobnoj podršci i poruci koju šalju svojim odnosom prema poslu i deci, možemo samo da im pozavidimo ili da se prosto – ugledamo. Jagoda nam je u razgovoru otkrila kako izgleda život u mešovitom braku u Srbiji. „Posebno je zanimljivo što sam udata za Španca, čija je mama feministiknja, tako da sam dobila gotov proizvod“, uz osmeh priča Jagoda. Priznaje da bi joj bilo teško sa severnjakom, jer kako kaže, u tim hladnim zemljama u kojima nema sunca na nebu, nema ga ni u ljudima. „Španci i mi smo dosta slični, pa smo se lako uklopili. Posebno što je generacija mog supruga već odmakla od tog patrijarhalnog načina života, koji je u Španiji, pod vekovnim uticajem crkve, bio jako izražen. Međutim, sad je sve dosta drugačije, a on mi je u životu, sa decom, ali i u poslu, velika podrška“. Jagoda i Pao izvodili su zajedno nastup „Iz špajza na scenu“, a u velikom broju njenih stend-apova i priča, on je tema, kao i njihov brak. „Navikao je da bude tema u mojim stend-apovima i ne smeta mu. Ima, naravno, dušebrižnika koji kažu da treba da nađem pravog muškarca, da je Pao dobar, ali nosi helanke. Kade je to čuo, predložio je da se na sceni jednom prilikom i pojavi u helankama“, kroz osmeh priča naša gošća, i dodaje da njoj kažu da radi stend ap, ali da je Pao taj koji je duhovit. Njih dvoje, pre četiri godine, dobili su prvo dete. Jagoda je sa 37 godina rodila prvog sina, a već sa 39 drugog i to -nije bilo lako. „Bila sam ljuta kad sam saznala za drugu trudnoću, ali Pao je to razumeo. Kai godinu dana uopšte nije spavao, a kad je roditelj neispavan, pravi greške, nemaran je, i eto, tako dođe i do drugog deteta. Mnogi kažu da je razlika u godinama između njih dvojice idealna, ali ne bih se složila. Nisam imala takve planove, opet, obojica su divni i oni su mi sad najveća inspiracija za rad, uprkos svemu“, priča Jagoda. Njena knjiga „Ljubav, Uživo“ je dokaz. Opisuje upravo porodične odnose i ljubav prema deci. „Istina je da deca frustriraju i da je u kući ponekad napeto, ali nekako sve to lakše podnosim kad te situacije iskoristim u stend-apu i mom pisanju. Takođe, Pao je divan, on je mnogo smireniji od mene i kad se iznerviram, umiri me i sa decom je jako brižan i strpljiv“, kaže Jagoda. Oko vaspitanja dece se slažu i nema mnogo odstupanja. „Ne volim one helikopter roditelje, koji na sve paze i guše decu. Na nas vrište kad vide kako ih puštamo da trče, jure, budu svoji. Ako dete ne padne, neće umeti ni da ustane, treba da oseti i kako je to, a kako će, ako mu ne damo da izađe napolje. A deca treba da budu napolju, da se umore. Da dođu kući mrtvi umorni, a živi“, naglašava Jagoda. Tokom našeg razgovora, Jagoda je ispričala kako zvuče njihova deca, koja imaju četiri i dve godine, a govore srpski i španski paralelno i često ih mešaju u istim rečenicama, i objasnila koliko je značajno za decu, da znaju više jezika od malena, ali i da nikada ne zaborave maternji. Takođe, osim njene dece, koja su joj stalna inspiracija, nedavno je dobila još jednu. „Ovo što studenti u Srbiji rade je donelo novu motivaciju za rad i nepresušnu inspiraciju za priče i stend-apove, dok uz sve to gajimo nadu da će uspeti i da će se nešto promeniti, da će nas zaista ta naša deca naučiti onome što mi nismo mogli njih i popraviti ono u čemu smo mi podbacili“, zaključuje Jagoda, sa širokim, neizostavnim osmehom.

Bankarski sektor, iako smatran za tradicionalnu industriju, hrabro i brzo je prihvatio sve izazove koje je doneo razvoj tehnologije i digitalna transformacija. Po prvi put u Digitalk podcastu ispred jedne banke kao sagovornika imamo profesionalca koji je po obrazovanju IT-evac, elektroinženjer, gospodin Milosav Knežević. Gospodin Knežević je član Izvršnog odbora Raiffeisen banke i Izvršni direktor za informacione tehnologije, čovek koji je sa svojim timom banku u Srbiji podizao iz informacionih temelja. U jednom veoma sadržajnom razgovoru, pričali smo o digitalnoj transformaciji bankarskog sektora, podacima kao gorivu 21. veka, svim važnim aspektima bankarskog poslovanja na koje utiče razvoj tehnologije, sa posebnim naglaskom na veštačku inteligenciju, ali i na uticaj tehnologije na korisničko iskustvo. Posebno bismo istakli način razmišljanja i zaključivanja Gospodina Kneževića, koji se vrlo lako može preslikati i u drudge industrije, kada je u pitanju odnos prema tehnologiji i implementacija iste u poslovanje sa korisnicima. Milosav Knežević, Izvršni direktor za Informacione tehnologije @ Raiffeisen banka - https://www.linkedin.com/in/milosav-knezevic-7009487/ Raiffeisen banka na LinkedIn-u - https://www.linkedin.com/company/raiffeisen-bank-serbia/ Teme u epizodi: - Uvod & predstavljanje - Paralele između IT industrije i bankarskog sektora - Domen odgovornosti - Digitalna transformacija banaka – od automatizacije do digitalne i AI transformacije - Podaci kao „novo gorivo u 21-om veku“ - Preduslovi za uspešnu transformaciju - Ljudi: izazovi privlačenja talenata u bankarskom sektoru - Regulatorni framework – uloga regulatora - Informaciona bezbednost - AI hype Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/4hHaQFQ - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - PerformLabs - https://performlabs.agency/ Oslobodite pun potencijal svog digitalnog marketinga! Optimizujte svoje kampanje i postignite maksimalne rezultate uz Performlabs. - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Izgradi" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Islam kot religija in kultura je telesu vselej pripisovala velik pomen. V Koranu beremo, da je človek ustvarjen »v najlepši podobi« (»fī aḥsani taqwīmin«). Znano je, da je že prerok Mohamed prakticiral zdravilstvo in svoji skupnosti dajal higienske nasvete. Klasični muslimanski učenjaki so v 9. in 10. stoletju vneto prevajali starogrške medicinske spise; razmerje med duhom in telesom pa je veljala za eno osrednjih tem islamske filozofije. Zelo pomembno vlogo pa telo igra tudi in ravno v islamskem bogoslužju in njegovi duhovno-mistični tradicij. Telo je modus duhovno-religijskih praktik: od molitve in invokacije, do romanja in askeze – telo igra v islamski duhovni tradiciji bistveno vlogo. Vsakodnevna bazična molitev muslimanov je sestavljena iz različnih telesnih pregibov, pri tem pa stoja pomeni izhodiščno držo. Nadalje telo igra pomembno vlogo pri ritualni invokaciji Božjega imena (»dhikru«), ki jo prakticirajo predvsem muslimanski mistiki (sufiji). Dhikr se izvaja bodisi stoje bodisi sede, toda vselej v rahlem pozibavanju oziroma enakomernem nihanju telesa. Posebno obliko ritualne invokacije v islamu pomeni vrtenje dervišev. Pri tem gre za meditacijo v gibanju, ki posamezniku pomaga doseči ekstatično stanje ljubezni in Božje prezence. Telesno gibanje se tu povzdigne naravnost v subtilno duhovno metodo. Telo pa je prav tako ključen element asketskih vaj in posta kot spoznavno-transformativnega procesa. Cilj askeze kot urjenje telesa in duha sta namreč osebna preobrazba in duhovno spoznanje. Pot v nadčutno, duhovno vodi torej prek dresure čutnega, telesnega. Telo je torej pogoj askeze in hkrati tista dimenzija, ki jo posameznik prek askeze poskuša obvladati ali celo preseči. Ne nazadnje pa je tole bistvena razsežnost tudi v kontekstu islamske eshatologije. Kajti islam – podobno kot krščanstvo – uči, da je odrešenje oziroma poveličanje človeka celostno, tj. tudi telesno. Peklenske muke in rajski užitki so vezani na telo – čeprav subtilno telo – kot medij sprejemanja in zaznavanja. Skratka: človek je telesno in duhovno bitje. Duh prežema telo in telo je vpeto v samo duhovnost. Pravilen, skrben, zdrav in spoštujoč odnos do telesa je zato tudi v islamu imperativ religiozno-etičnega življenja.

Piše Iztok Ilich, bere Renat Horvat. Zgodovinar Boris Golec je že večkrat presenetil z odkritji prej neznanih podatkov o življenju in dosežkih pomembnih osebnosti iz naše narodne zgodovine ter z njimi ovrgel desetletja in stoletja veljavne ugotovitve, zapisane v referenčni literaturi in učbenikih. Posebno odmevna so bila njegova odkritja, ki so predvsem med zgodovinarji in literarnimi zgodovinarji pa tudi v širši kulturni javnosti spremenila vrsto predstav o rodu, delovanju in bivališčih nekaterih velikanov slovenske preteklosti. Tako je Golec s ponovno natančno raziskavo spregledanega ali napačno razumljenega dokumentarnega gradiva dokazal, da Primož Trubar ni bil rojen v Temkovem mlinu ob Rašici pri Velikih Laščah, kot je veljalo od literarnega zgodovinarja Franceta Kidriča naprej, temveč v že propadlem mlinu višje ob potoku. Da ne bi prišlo do nepotrebnih zapletov, je skrbno urejeno območje s stalno razstavo kljub temu ohranilo ime Trubarjeva domačija. Prav tako je odkril številne nove podrobnosti o rodbini Valvazor in da znameniti polihistor svojih zadnjih let v Krškem ni prebil v stavbi današnjega mestnega muzeja, pred katerim so mu, prepričani, da je bilo tako, postavili bronast spomenik, temveč v delu nekaj deset korakov oddaljene meščanske Mencingerjeve hiše. Obnova celotnega kompleksa je potrdila njegovo odkritje. V monografiji Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in mesto v Krško v 16. stoletju, ki jo avtor skromno imenuje »razširjen torzo za celovito raziskavo o obeh velikih reformatorjih ter krški mestni zgodovini, kar je izziv, s katerim se bodo v prihodnje lahko spopadli preučevalci preteklosti različnih strok,« se je Boris Golec vrnil v Krško. Namenil se je na enem mestu prikazati predvsem svoja najnovejša spoznanja o znamenitih Krčanih, učitelju in učencu Adamu Bohoriču in Juriju Dalmatinu, ki ju je povezovalo življenje in delovanje v tem starodavnem mestu na kranjskem bregu Save, v Ljubljani in drugod. Pred bralce je postavil, kot je zapisal, njuni življenjski zgodbi, umeščeni v kontekst Krškega v burnem 16. stoletju. S knjigo je tudi počastil spomin na 440. obletnico izida prvega popolnega prevoda Biblije in prve slovnice slovenskega jezika, po Trubarjevih prvencih drugega vrhunca slovenske protestantske dobe. Boris Golec se tudi tokrat ni izneveril občudovalcem svoje raziskovalne vztrajnosti. O Adamu Bohoriču je med drugim odkril, da smo 500. obletnico njegovega rojstva praznovali nekaj let prezgodaj, saj je prišel na svet šele okoli leta 1524. Tako bi bilo to obletnico primerneje omenjati hkrati z natisom njegove slovnice leta 1584. Ulica v Ljubljani, kjer na mesto, kjer je stala njegova hiša, spominja Bohoričevo portretno obeležje na pročelju kresije, pa bi si, še dodaja Golec, bolj zaslužila poimenovanje po njem, kot po pesniku in uredniku Josipu Stritarju, ki je v Ljubljani obiskoval le nižje šole. Prav tako ne držijo vztrajno ponavljajoče se navedbe, da je Bohorič umrl v izgnanstvu nekje na Nemškem. Boris Golec s podatki iz mestne davčne knjige dokazuje, da je do smrti leta 1601 ali 1602 živel v Ljubljani, kjer so ga, najbrž pri sv. Petru, tudi pokopali. Za Jurija Dalmatina pa Golec zatrjuje, da v zgodovino ni vstopil s podedovanim priimkom, ampak si ga je nadel sam in se v humanistični maniri svojega časa podpisoval kot Dalmatinus ali Dalmata. Pri tem naj bi bilo bolj verjetno, da je izviral iz družine hrvaških beguncev pred Turki, ki so se okrog leta 1530 kot kolonisti naselili na Krškem polju, kot da bi bil potomec enega od obrtnikov ali trgovcev, ki so se priselili iz Dalmacije v Krško; v njegovem času je bila namreč Dalmacija bistveno širši geografski pojem, kot je danes. Avtor meni, da se je prevajalec Biblije najverjetneje rodil v mestu Krško očetu Hrvatu in materi domačinki, tako da je bila njegova materinščina krški govor. In dodaja, da sta v nasprotju z domnevami, da so mu pomrli vsi otroci, odrasli vsaj dve hčeri, ki sta se obe omožili. Znanih je pet vnukov, vsa družina pa se je med protireformacijo vrnila v katoliško vero. Tretji del knjige je v celoti posvečen Krškemu, ki ga je cesar Friderik III., potem ko ga je prevzel v last od Katarine Celjske, leta 1477 povzdignil iz trga v deželnoknežje mesto. Pomembna je bila njegova lega ob Savi, vendar v Bohoričevem in Dalmatinovem času še ni dajalo vtisa mesta, saj z vodne strani ni imelo obzidja. Golec tudi tukaj razkriva številne manj znane ali sploh neznane podatke o razvoju Krškega, na katere je naletel v Mestni ustanovni listini in poznejših virih. Opozarja na slovensko poimenovanje Krški grad že v letu po ustanovitvi in ugotavlja, da je velik del arhivskega gradiva izgubljen, preostalo pa raztreseno na različnih lokacijah. Vendar je ohranjen, a bolj ali manj pozabljen najpomembnejši vir domačega izvora, krška mestna knjiga, zaradi raznolike vsebine imenovana tudi krška kronika. Po njej, je presenečen Golec, leta 1977 ni segel nobeden od avtorjev zbornika v počastitev 500-letnice mesta. Prepričan, da bi si vir zaslužil natančno analizo in objavo, sam za začetek na koncu objavlja tabelarično prikazan seznam sodnikov, pisarjev in novo sprejetih meščanov ter primerjalno dva seznama plačnikov dajatev po urbarjih.

Dragan Živadinov je gledališki umetnik, ki je v prvi polovici osemdesetih let nastopil s svojo vizijo odnosov med gledališkimi elementi in z vrhuncem tega obdobja, Krstom pod Triglavom, ki je bil hkrati tudi krst odra Gallusove dvorane Cankarjevega doma, odločno premaknil prostor konflikta iz besedila v likovni odrski jezik ter se od političnega gledališča obrnil v območje estetskega. Sam pravi, da ima v umetnosti dve življenji, v vsem njegovem opusu pa lahko spremljamo nekatere poteze, ki jim namenja posebno pozornost. Bodisi gre za reference iz umetnosti 20. stoletja, s posebnim poudarkom na avantgardah, bodisi za gledališke elemente in njihova razmerja, na primer gledališki prostor in gledalčev pogled, razmerja med govorjenim, vizualnim in gibalnim jezikom ter prizadevanje za abstraktno. Posebno pozornost namenja tudi prototeoretskemu jezikovnemu orodju, ki ga razvija tako v pisnem kot govorjenem jeziku ter v oblikah informansov. Ustvarjanje Dragana Živadinova odločilno zaznamuje mit o Hermanu Potočniku Noordungu in njegovem geostacionarnem satelitu, ki je v središču 50-letne gledališke predstave Noordung 1995‒2045 in je podlaga za postgravitacijsko umetnost zadnjih treh desetletij.

Trikovi stock fotografije - svaka fotka ima kupca! U 304. epizodi podkasta Pojačalo, Ivan je ugostio Aleksandra Stojkovića, jednog od najuspešnijih stock fotografa u regionu i osnivača South Agency-ja. Razgovor pruža detaljan uvid u Aleksandrovo životno putovanje – od detinjstva u Leskovcu i Nišu, preko ranih poslovnih eksperimenata sa digitalnim marketingom i Facebook stranicama, do profesionalne karijere u stock fotografiji, gde je danas ekskluzivni autor za Getty Images sa preko 300.000 fajlova u svom portfoliju. Aleksandar otkriva kako je prepoznao potencijal stock fotografije i napravio karijerni zaokret koji mu je omogućio globalni uspeh. Podelio je i praktične savete za one koji žele da uđu u ovaj biznis – od prvih koraka i organizacije snimanja, do strategija za kreiranje sadržaja koji se prodaje. Posebno naglašava važnost konstantnog rada, prilagođavanja trendovima i kreativnog pristupa, ali i snalažljivosti u pronalaženju modela i lokacija. Teme u epizodi: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Rani dani Facebooka - Stock fotografija - Razvoj stock fotografije - Kako ući u stock fotografiju - Stock tokom Kovida - Gde naći modele - Saradnja sa iStock-om - Da li je AI rival fotografima Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4jIVuTA Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Nizozemski pisatelj Guus Kuijer je danes eden najbolj uveljavljenih, prevajanih in branih mladinskih pisateljev. Njegova pripovedna izhodišča so najpogosteje zorni koti odraščajočega otroka ali mlajšega najstnika. Ta se namreč začenja zavedati sveta okoli sebe, se sooča z novimi situacijami in kritično opazuje svet odraslih. Posebno mesto ima zbirka knjig o deklici Polleke, z veliko željo postati pesnica. Gre za čutne zgodbe, po eni od njih je nastala tudi tokratna igra, o odraščanju v sodobnem času, v katerem otrok, ki bi moral odrasti v zrelo osebnost ob podpori staršev, prevzema del njihovih vlog. Prevajalka: Mateja Seliškar Kenda Avtorica priredbe in režiserka: Ana Krauthaker Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevič – Jurki Spik – Matej Puc Polleke – Urška Bambič Mimoena – Aljaž Cimermančič Babica – Nina Skrbinšek Dedek – Sandi Pavlin Klošarja – Peter Musevski in Marko Mandić Mama – Manca Ogorevc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2011

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2025, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje in podpira ministrstvo za kmetijstvo, se je začel pred 11imi leti . Osnovna cilja projekta sta dva: ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oz. izboljšanih živil in na drugi strani spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Izmed 68 prijav, ki so prispele na razpis, se je v končni izbor skozi vse kriterije prebilo 8 podjetij oz. inovativnih izdelkov. Letos so nagrade prejeli Pekarna Spar za čičerikino copatko, Mlinotest za beljakovinske testenine Mlinotest Active Protein Sedani, Bio dobrote za linijo ekoloških mlečnih izdelkov z okusom banane, Spar za solati Champ in Hot Champ ter Nikino bovlo, Pivka Perutninarstvo za piščančjo in veggie solato Mexicana, in BioWay za rastlinsko 'bolognese' omako s korenčkom. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejela Ekološka kmetija Kukenberger za slane štruklje, posebno nagrado za inovativnost pri lokalni pridelavi in predelavi živil pa Lifis za linijo liofilizirane zelenjave.

Končuje se ligaški del evropskega pokala v košarki. Olimpija bo v predzadnjem, 17. kolu tekmovanja gostila Valencio, ki se je kot zmagovalka skupine že uvrstila v četrtfinale. Ob pričakovanjih slovenskih prvakov, ki lovijo uvrstitev med najboljšo osmerico, predstavimo še novost v smučarskih skokih. Tekmovalce po koncu sezone čaka posebna ekipna tekma v Zakopanah, na kateri bo sodelovalo tudi pet nekdanjih zvezdnikov tega športa.

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebno nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In taki miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najpomembnejše vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja, je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin, človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: "Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, to pa ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje." Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače, kot nam predpisuje ali vsiljuje javno mnenje. Vprašanje je, ali si upamo ŽIVETI V RESNICI ali je bolje in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičim se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je, kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi si upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

Aleksandar Petković otkriva - kako izgraditi uspešnu karijeru kroz neobične puteve? U 301. epizodi Pojačala Ivan Minić ugostio je Aleksandra Petkovića. Prva od dve epizode koje će biti posvećene njegovom životu i radu bavi se njegovim odrastanjem, obrazovanjem i ranom karijerom. U opuštenom i prijateljskom razgovoru, Ivan Minić i Aleksandar diskutuju teme poput Aleksandrovog detinjstva u Kruševcu, njegovih prvih koraka u svetu računara i tehnike, do uspeha u marketingu i digitalnim strategijama. Od ranog detinjstva Aleksandrova radoznalost prema tehnologiji se razvija uz podršku majke, nastavnice informatike, i kroz iskustva sa računarima poput ZX Spectruma. Njegovo aktivno učešće u izviđačima, ljubav prema ragbiju, i interesovanje za radio-amaterizam dalje izgrađuju njegov karakter i strast za učenjem. Posebno je zanimljiv segment o njegovim studentskim danima na Elektronskom fakultetu u Nišu, gde je balansirao između studiranja i angažmana u velikim organizacijama i korporacijama. Uprkos izazovima, uključujući i bombardovanje 1999. godine, Aleksandar se dokazao kao neko ko se neprestano razvija, a njegova priča ukazuje na značaj upornosti i otvorenosti prema novim prilikama. Teme u epizodi: - Najava epizode - Početak razgovora - Kad porastem biću - Rani dani računara - Detinjstvo u izviđačima - Ragbi i radio amaterstvo - Fakultetski dani - Vrednost fakulteta - Poslovi tokom faksa - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3CbvQGj Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

+Hasan Bratić - pogled sa staze razvojnog puta broja 44.+Ključni trenuci u karijeri jedinog vozača sa preko 100 pobeda u istoriji F1.+Zašto Ferrari i šta bi mogao da znači uspeh sa najvećim trkačkim timom svih vremenaUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinDomaćini: Dejan Potkonjak, Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#f1 00:00:00 Početak i uvod------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 13. januar 2025.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading, and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse. ★ Support this podcast on Patreon ★

Koliko smo slične ne znam, različito gledamo na to“, uglas i sa osmehom odgovaraju na pitanje koliko vide sebe jedna u drugoj, dve umetnice, glumice, majka i ćerka, Vesna Čipčić i Anja Josifovski, gošće nove, praznične Mamazjanije, koje se u ovoj epizodi našeg podkasta osvrću na godine detinjstva, život u umetničkoj porodici, krivicu, žrtve, ali i ljubav i momente koji su ih nasmejali, toliko da su ih sa nama podelile i da ih nikada neće zaboraviti. Vedre i raspoložene, Vesna i Anja, unele su dodatno svetlo u naš studio, a najširi osmeh izmami im pominjanje Alekseja i Anđele, Anjine dece. „Ponekad dođem kod Anje, pogledam ih, i kažem ‚Jao Anja, pa ovo su tvoja deca‘, prosto ne mogu da verujem da mi je ćerka tako porasla“, priča setno Vesna. Kroz šalu prebacuje Anji, da mora malo da trenira strogoću, zbog sebe i svog zdravlja i sna. Ipak, Anja ne odustaje od svojih metoda. „Ne mogu Alekseja da ostavim da plače. Njega sam nosila na rukama i dok sam bila trudna i sve dok stomak nije porastao toliko da nisam mogla više. Ne mogu ja to tako, da dete plače, a ja da slušam i ne prilazim mu. Međutim sa Anđelom je drugačije, spustim je u krevetac i ona spava. Teško je, ali drugačije ne mogu, neispavana sam, umorna, a počela sam nedavno i da radim, pa nekako balansiram“, priča Anja. Vesna se nadovezuje, i kaže da je sa Anjom i njenim bratom bilo drugačije, da su mirno spavali, da nisu bili naporni ni kao tinejdžeri i da zato ne zna da li bi ikada mogla dovoljno da im zahvali za sve što su joj pružili i učinili od kako su se rodili. „Sad da moram sve ponovo, ništa ne bih menjala. Sve bih isto uradila, iako postoje ti momenti krivice, kad sam možda mogla da provodim malo više vremena sa decom dok su bili mali i kad sam dosta radila. Ipak, za razliku od mama koje rade od osam do četiri ili devet do pet, ja sam imala letnje raspuste, pa pauze od po par meseci u toku godine, da ne idem na posao, ili da samo odem uveče da odigram jednu predstavu, a svo ostalo vreme sam sa njima što je velika prednost“. Krivica je, međutim, Anju, kaže, mučila i pre nego što je zatrudnela, a sad posebno. „Uvek sam imala taj osećaj krivice, kao naše bake i žene na ovim prostorima, koje su toliko dugo osećale krivicu i brigu da je to postalo nešto pozitivno. Posebno kad sam rodila decu, to se pojačalo, jer kad imate dete imate i od sebe veća očekivanja“, kaže ona. I dodaje da je svim majkama teško, bez obzira kojim se poslom, bave i da su zato sve one nesumnjivo veliki – heroji. Iako žive u istoj kući, ali imaju različite ulaze, prve su komšinice, pa se ipak retko viđaju, tek u prolazu. Posebno im teško ide da se same druže i provedu neko vreme odvojene od ostalih članova porodice. „Bile smo nedavno na ručku, ali je i Anđela bila sa nama, tako da nismo bile potpuno same. Ne znam kad ćemo to ponoviti, teško je zaista odvojiti vreme, nažalost“, priznaju obe. Međutim, naglašavaju da će se potruditi da to promene, a jedan od koraka je, ističu, i zajedničko gostovanje u podkastu – Mamazjanija.

Posebno zemeljsko trpljenje je pridržano ljudem, ki živijo v revščini. Nimajo, da bi se do sitega najedli in dajali svojim otrokom, kar potrebujejo. Njihova bivališča so prostori žalosti, oropani slehernega udobja. Vsepovsod se grmadijo odpadki in zaudarja po gnilem. Pomanjkanje vsake vrste je vidno in otipljivo. Revščina nastopa s kruto govorico. Ne ozira se na človeško dostojanstvo in srčne bolečine. Domuje v strtosti osebe, ki jo prenaša. Kako sploh zapademo v revščino, če živimo odgovorno? Kako je mogoče, da človek, živ in zdrav, zdrsne v objem skrajne materialne stiske? Mogoče je, kadar dopusti, da ga premaga brezglavost in ni pozoren na opozorila življenja. Ko ne zna ocenjevati svojih sposobnosti, zahtev sveta, nasprotnikov. Ko zastavlja nepremišljene korake, tudi zaradi svojega lastnega duševnega stanja, in ga naposled čaka neizprosna brezupnost. Takrat je tlakoval pot revščini, ki pride, da ga zasužnji. In njegove potomce. Kajti revščina običajno ni le breme enega človeka, ene generacije, ampak je mora rodbine, ker po dolgih letih mučne preizkušnje revni nimajo moči, da bi se postavili na noge in suvereno zaživeli. Nimajo ne izobrazbe ne socialne kompetence ne pedigreja, da bi se pognali v življenje. S pomilovanja vredno vztrajnostjo prenašajo trpljenje, ki ga ponuja svet. A vendar je tukaj Božja pravičnost, zaradi katere bodo nekoč lahko deležni zmage nad pomanjkanjem.

Piše Tonja Jelen, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Nekoliko provokativen naslov druge pesniška zbirka pesnice, performerke, slemerke in prevajalke Nine Medved Rodna doba v valu pisanja o materinstvu in celotni problematiki ter predvsem o lepoti se kmalu zlije v pesniške posnetke opazovanja otrok. To je ena izmed tehnično najbolj izpiljenih tem te pesmi. Zdi se, kot da pesnica ves čas zaznava brbotanje otroškega sveta. Ta svet varno prekriva otroška igra, izrisane podobe so anonimne kljub temu pa so blizu – v mestu, na klopci, v parku. Oživljanje drobnih nožic, pajkic ali puhovk je prefinjena pesniška igra, s katero se zlahka potopimo v življenje tako otroških kot mačjih mladičev. Meje med njimi ni in živijo v nekakšni simbiozi. Ob vsem tem vlada posebna pesniška zadržanost, ki bi jo lahko primerjali z distanco. Kakopak, pesniška subjektka to samo opazuje. Ničesar ne želi prestopiti. Preobrat se zgodi, ko pesmi zdrsnejo v subjektkino intimo, prepleteno z dvojino. Pesniški jezik se tu najbolj odpre in valovi: »To drhtavo moško telo ob mojem, / premeti sanj, ki si jih izmenjujeva / kot kunca, ki se igrava na travniku, / ljubezen, ki se nenadoma zravna.« V prvencu Drseči svet je pesnica le redko pisala o erotiki, zdaj pa se ji v nekaterih pesmih prepusti. Povabljeni smo v zemljevid približevanja in sobivanja, skoraj skupnega jaza, hkrati pa še vedno lahko diha vsak posebej. Posebno gonilo za odmike od ljubezni je namreč strah: »Včasih / skozi ena vrata / izstopi ljubezen // in se skozi druga / vselijo strahovi.« V pesmi Najina otroka se pretresljivo odpre nova problematika. V teh pesmih se drobijo najrazličnejša vprašanja o materinstvu in številnih tabuiziranih temah, na primer o mikronasilju v ordinacijah. Kolikokrat lahko vprašanja ali plakati nehote ranijo žensko, zelo jasno ponazarjajo različni motivi. V teh primerih je jezik stvaren, še vedno pa dovolj zamegljen in ne povsem razkrit. Pesmi delujejo kot razmišljanja, dopolnjuje jih avtoričine fotografije, vse skupaj pa deluje kot pesniško-fotografski dnevnik. Nonšalantna primerjava nosečnosti z nošenjem fotoaparata spomni na avtoričine žgečkljive slamovske pesmi. Pri tem naletimo tudi na nekatere zdaj preoblikovane in predelane starejše pesmi. Počasno stopnjevanje v notranji svet je preplavljeno s subjektkinim doživljanjem telesa. Prav te pesmi so vrh zbirke Rodna doba. Premisleki o bolečini, želji in vezi med umom in telesom so jezikovno in slogovno na visoki ravni. Stopnjujejo čustvovanje in niso nič kaj igrivi kot prej pesniški posnetki. Prav tu pesnica dobro uporabi medbesedilnost. V nasprotju s prejšnjim delom je zaznati tudi vpliv feminizma. A rodna doba ni samo želja po otroku – to je tudi avtoričin ustvarjalni proces. Nosečnost je lahko še vse kaj drugega. Kot da avtorica prehaja v bran vsaki poziciji in odločitvi, pri tem pa ni borka, temveč prežeča opazovalka. Pesniška zbirka Nine Medved Rodna doba se napaja iz literature, fotografij, opazovanj in doživljanj. In je tudi poezija o življenju. Gre za delo najrazličnejših pretresov in pogledov v lepoto. Je kot zemljevid notranjih in zunanjih svetov. Ob tem je pomembno, da si dovoli biti krhka: »Gotovo to počne, ker ve, / da se tudi jaz kdaj / kot listnato testo / krušim po življenju.« Kljub temu pa kot glas in misel ostaja močna in precizna. Želi pokrivati svet in vsak drobec, ki ga z verzom in posnetkom ujame na poti. Uspelo.

U ovoj posebnoj epizodi ugostile smo Petru, majku tinejdžerice koja se suočava s poremećajem u prehrani. Petra iskreno dijeli svoju priču o izazovima roditeljstva, od trenutka prepoznavanja problema do svakodnevne borbe s emocionalnim i praktičnim aspektima ovog stanja. Petra nam je otkrila i koliko je zahtjevno nositi se s nerazumijevanjem okoline, ali i s vlastitim osjećajem bespomoćnosti. Naglašava važnost otvorenog razgovora, edukacije i podrške kako bi se srušili mitovi i stigme. Također, razgovarale smo o tome koliko je bitno da roditelji brinu i o vlastitom mentalnom zdravlju u ovakvim situacijama. Kroz ovu epizodu, želimo pružiti podršku, podijeliti iskustva i podsjetiti sve roditelje i obitelji da nisu sami u ovoj borbi. Posebno smo se osvrnule na blagdansko razdoblje, koje za mnoge obitelji donosi dodatni stres – društveni pritisci i očekivanja mogu biti izuzetno teški za djecu s poremećajima u prehrani. Podijelite ovu epizodu kako bi došla do onih kojima je potrebna. Hvala.

Poezija Valžine Mort (1981), v Belorusiji rojene in v Ameriki živeče pesnice in prevajalke, predstavlja edinstven pesniški glas v sodobni literaturi, ki združuje osebno in politično, pa travmatično in sublimno. Posebno mesto v njeni poeziji imajo tudi podobe, s katerimi pesnica ustvarja kompleksno sliko, v kateri se prepleteta sedanji in pretekli čas. Valžina Mort, ki že skoraj dvajset let živi čez lužo, kjer poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York, je za svoje delo prejela številne nagrade, med drugim leta 2004 tudi kristal Vilenice. Poezijo piše v dveh jezikih. Dodaja, da v dveh tujih jezikih, in prav zato, kot še pravi, jezika ne časti. Avtorica je letos kot častna gostja nastopila na festivalu Dnevi poezije in vina. Ob tej priložnosti je pri založbi Beletrina v prevodu Kristine Kočan pod naslovom Pesem o belih jabolkih izšel izbor iz treh njenih pesniških zbirk, napisanih v angleščini, mi pa smo se takrat na Ptuju z njo pogovarji o njeni poeziji, Ameriki, jeziku in Belorusiji. Foto: Gregor Podlogar

Tokratni Studio ob 17-ih bo potekal ob neposrednem prenosu s 40. Slovenskega knjižnega sejma, kjer bomo prisluhnili pogovoru o podkastu Prvi na maturi. Posebno pozornost vsako leto namenjamo pripravi na maturitetni esej, ki čaka maturante splošne mature in prispeva kar polovico točk h končni oceni iz slovenščine. Kako mladi doživljajo in razumejo dela? Katera vprašanja ali dileme se jim zastavljajo ob prebiranju? So naše radijske oddaje kamenček v mozaiku priprave na esej in celotno maturo? Gostje: Katarina Torkar Papež, prof. slovenščine na Gimnaziji Poljane; Vid Kavčič in Vid Sakač, študenta; Ajda Lučovnik, dijakinja, letošnja maturantka; dr. Matej Šekli, RIC, predsednik DPK SM za slovenščino; Drago Meglič, RIC, pomočnik glavne ocenjevalke.

Tokratni Studio ob 17-ih bo potekal ob neposrednem prenosu s 40. Slovenskega knjižnega sejma, kjer bomo prisluhnili pogovoru o podkastu Prvi na maturi. Posebno pozornost vsako leto namenjamo pripravi na maturitetni esej, ki čaka maturante splošne mature in prispeva kar polovico točk h končni oceni iz slovenščine. Kako mladi doživljajo in razumejo dela? Katera vprašanja ali dileme se jim zastavljajo ob prebiranju? So naše radijske oddaje kamenček v mozaiku priprave na esej in celotno maturo? Gostje: Katarina Torkar Papež, prof. slovenščine na Gimnaziji Poljane; Vid Kavčič in Vid Sakač, študenta; Ajda Lučovnik, dijakinja, letošnja maturantka; dr. Matej Šekli, RIC, predsednik DPK SM za slovenščino; Drago Meglič, RIC, pomočnik glavne ocenjevalke.

Gospodarsko sodelovanje z Italijo je izjemno pomembno za Slovenijo, še posebej v povezavi s Furlanijo – Julijsko krajino, ki je naše naravno geografsko in gospodarsko zaledje, je ob obisku v Trstu poudaril minister za gospodarstvo Matjaž Han. Srečal se je z več predstavniki gospodarstva in slovenske narodne skupnosti. Na pogovoru z odbornikom za gospodarske dejavnosti in turizem dežele Furlanija – Julijska krajina Sergiem Emidijem Binijem je bil izpostavljen pomen Evropske prestolnice kulture. Posebno pozornost so udeleženci srečanja namenili tudi štiriletnemu programu (2025–2028) za spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti. Ta program vključuje ukrepe za podporo gospodarskim organizacijam, naložbam, turističnemu razvoju ter strateškim projektom. Po obeh delovnih srečanjih je minister Han obiskal še ribiški muzej v Križu, edino slovensko banko v Italiji ter več tržaških podjetij v slovenski lasti.

Vijest da je automobilski gigant Volkswagen u problemima ozbiljno je zabrinula ekonomiste, ali i građane u Njemačkoj. VW je desetljećima bio vodeći automobilski brend u Europi pa su smanjenje proizvodnje i moguće otpuštanje radnika izazvali nevjericu. Posebno je interesantno da se ova kriza s velikom pažnjom, pa i svojevrsnom uznemirenošću, prati i u Bosni i Hercegovini. Zašto je to tako Maja Marić razgovara s Amirom Sužnjem i dekanom Ekonomskog fakulteta u Istočnom Sarajevu, Markom Đogom. Von Maja Maric.

Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.'” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.

Tudi danes se bomo odpravili proti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, ga opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, ne nazadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo odgovorno in skrbno, lahko preraste le opis nalog in postane poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi tudi tako, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je prav pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje upoštevano pri oceni. »Seveda,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej so pomembni. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pozornost do vsakega človeka pa ni pomembna samo v zdravstvu. Marsikatero delo bi lahko imelo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebno težko je vzdrževati tako naklonjenost do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba vložiti veliko truda v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake k graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso nikoli pozabili.

Današnji mednarodni dan bele palice je namenjen ozaveščanju o posebnih potrebah in željah ljudi, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo. Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki, med katerimi je najbolj prepoznavna bela palica. Ta je poleg tega, da slepemu pomaga pri zaznavanju ovir med hojo, tudi simbol slepih in slabovidnih. Posebno pozornost danes namenjajo tudi brajevi pisavi oziroma brajici, saj slepi ob njeni pomoči berejo, zapisujejo in dostopajo do tiskanih virov. Prispevek Petre Medved.

Elma Tataragić je dramaturginja i producentica, profesorica na sarajevskoj ASU i selektorica Takmičarskog programa SFF-a. Ona je žena koja je ratne 1994. započela raditi na Obala Art Centru i jedna je od osnivačica Sarajevo Film Festivala. Posebno je senzibilizirana za teme koje se tiču ženskih prava i nasilja nad ženama i autorica je scanarija za sjajne filmove koji govore o ženskim pitanjima: Snijeg, Najsretniji čovjek na svijetu, Šavovi, Bog postoji, njeno ime je Petrunija, Samo kad se smijem...Osnivačica je producentske kompanije MAMAFILM. Bila je članica žirija mnogih filmskih festivala od New Yorka, Sofije, Tirane, Dohe, Istanbula, Beograda, Torina...Dobitnica je brojnih filmskih nagrada za scenario i autorica je dvije knjige o umijeću u scenaristici. Razgovarali smo o ženskom pismu u bh. kinematografiji, odgovornosti da mi koji smo preživjeli ratne traume pričamo o onome što smo preživjeli, o ženama koje trpe nasilje i koje nemaju pravo na smijeh i sreću, o nužnosti da žene koje nemaju problem sa svojim pravima budu glas onih žena koje nemaju pravo na svoj glas, o njenoj suradnji sa makedonskom redateljicom Teonom Strugar Mitevski i njihovom novom projektu Majka Tereza, te o tome zašto su umjetnice hrabrije od političara.U ovoj epizodi s Elmom smo pričali o:00:00:00 Uvod i najava00:01:44 Ženski glasovi u kulturnom aktivizmu 00:05:35 Do '92. u bh. kinematografiji od 100 filmova 2 filma je snimila žena00:09:03 U ratu je nastala moja ljubav prema filmu00:11:21 SFF se od početka okrenuo ženskim pitanjima u regionalnoj kinematografiji00:15:20 Filma “Snijeg” Aide Begić je prvi film u istoriji bh. kinematografije koji su potpisale 4 žene00:17:58 Mi koje nemamo problem sa ženskim pravima trebamo govoriti o ženskim pitanjima00:20:32 Suradnja sa makedonskom redateljicom Teonom Strugar Mitevski00:24:45 Naš prvi zajednički film “When the day had no name” imao je premijeru na Berlinaleu 2017.00:27:13 Film “Najsretniji čovjek na svijetu” snimljen je po mojoj intimnoj priči00:31:47 Naša ratna trauma je tek sad vidljiva i mi smo tek sada osvijestili šta smo zaista preživjeli00:36:57 Najozbiljniji bh. filmovi koji govore o ratnoj traumi su ženski filmovi Grbavica, Snijeg i Najsretniji čovjek na svijetu 00:42:27 Speed dating u našem filmu je izmišljen00:45:40 Kako je nastao scenarij za film “Samo kad se smijem”?00:49:05 Ovaj film brutalno istinito govori o femicidu00:51:33 U razgovoru sa ženama koje su pretrpjele nasilje saznala sam da one nemaju pravo na smijeh i na sreću00:55:06 Ženama kod nas nedostaje više mentorskih projekata01:03:40 Na ovogodišnjem SFFu smo vidjeli 3 bh. igrana filma iako je finansiranje sve lošije01:07:51 Po prvi put ove godine na ASU imamo studentice u audiovizuelnom sektoru montaže i direktorica fotografijeProdukcija: Kolektiv znanjaAudio: Nino ŠkiljićMuzika: Alan OmerovićDesign: Effect AgencyJednokratne donacije: https://www.paypal.me/KolektivZnanjaPatreon donacije: https://patreon.com/Kolektivznanja?utm_medium=clipboard_copy&utm_source=copyLink&utm_campaign=creatorshare_fan&utm_content=join_link Pratite nas na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/kolektivznanja IG: https://https://www.instagram.com/kolektiv_znanja/X : https://twitter.com/AnisaSerak*Ova epizoda je dio našeg serijala o kulturnom aktivizmu koji je nastao uz podršku Thomson fondacije kao dio projekta Kultura i kreativnost za Zapadni Balkan (CC4WBs). Priča je kreirana uz finansijsku podršku Evropske unije. Njen sadržaj je isključiva odgovornost autora i ne predstavlja nužno stavove Evropske unije.#ženskiglasovi #sff #sarajevofilmfestival #sfftakmicarskiprogram #elmatataragic

V Koranu je življenje vseskozi razumljeno kot potovanje. A poleg potovanja v duhovnem smislu Koran poudarja tudi vrednost in pomen fizičnega potovanja, potovanja po svetu. Arabska beseda za potovanje je »sair« in se v Koranu pojavi na kar 27-tih mestih. Potovanje v islamu služi predvsem spoznavanju. Na potovanju posameznik širi svoj horizont, odkriva skrivnosti bivajočega in spoznava neznano. Kajti po Koranu je celoten svet stvarstvo, sestavljeno iz neštetih znakov in znamenj (»ayat«), o katerih naj bi človek premišljeval in meditiral. »Resnično, v nebesih in na zemlji so znamenja za tiste, ki verujejo,« pravi Koran v 3. verzu 35. sure. V 46. verzu 22. sure pa nas Koran opominja o pomembnosti in cilju potovanja: »Mar niso potovali po zemlji in imeli src, s katerimi bi dojemali, in ušes, s katerimi bi slišali?« Resnično potovanje torej ni nikoli samo fizično, temveč vselej že spoznavno in duhovno. Človek je bitje, ki potuje in s tem prehaja iz enega notranjega stanja v drugo, iz nevednosti v vednost, iz ene izkušnje v drugo. Ko potovanje postane romanje, pot postane notranji vzpon. Nasprotno pa se potovanje, ki ne temelji na zavestnem opazovanju, vedoželjnosti, čuječnosti, notranji budnosti in premišljevanju, pretvori v navadno tavanje, blodenje. Koran je tu jasen: »Koliko je znamenj v nebesih in na zemlji, mimo katerih hodijo, a se ne ozirajo za njimi?« (12:105) Potovanje je tako v osnovi – ali bi vsaj moralo biti – iskanje, približevanje, motrenje in učenje. Koran omenja različne razloge za potovanje: od iskanja znanja in modrosti, obiskovanja in spoznavanja novih krajev in ljudstev do romanja in celo imigracij. Potovanje pa pomeni tudi eno pomembnih značilnosti islamskega učenjaštva. Potovati z namenom pridobivanja in širjenja znanja postane v klasičnem islamu konstitutivni del njegove epistemologije. Posebno mesto pa potovanje zavzema tudi v klasičnem sufizmu, kjer je duhovno napredovanje pogosto bilo odvisno ravno od fizične mobilnosti. Ali iskanje vplivnih mojstrov v daljne kraje ali pa romanje asketov – potovanje pomeni pomembno dejavnost znotraj islamske mistike. Toda če je potovanje pogoj napredovanja, pa je počitek pogoj potovanja. Arabska beseda za počitek je »sijaha« in se v kontekstu islamske tradicije pogosto pojavlja v povezavi s potovanjem. »Sijaha« kot postanek na poti, začasen umik v samoto ali pa preprosto premor od dejavnosti tako pomeni vsakokratno izhodišče za premik, vzpon in napredek. Privoščimo si torej tudi malo počitka.

Na Selah pri Slovenj Gradcu, v župniji sv. Roka se letos spomnijo duhovnika in pisatelja Franca Ksaverja Meška, katerega 150 letnico rojstva in 60 letnico smrti obeležujejo. Posebno slovesno bo 16. avgusta, ko bo osrednjo sveto mašo ob 10. uri daroval velik prijatelj Sel, g. Jože Kopeinig iz Tinj, somaševali pa bodo tudi sedanji in nekateri nekdanji župniki, ki so v preteklih letih upravljali z Župnijo Sele. V nedeljo, 18. avgusta, pa bodo obhajali še slovesnost Lepe nedelje. Več nam je v imenu organizatorjev povedala Marija Lah!

Marijino vnebovzetje je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. To je eden od največjih krščanskih praznikov, ki so ga slavili že v zgodnjem krščanstvu. Kakšna je vloga Marije v krščanstvu, in kakšno težo ima v kontekstu Božjega sina? Preučevanje Marije je v večji meri zaobjeto v posebni teološki vedi imenovan mariologija. Posebno mesto pa Marija nosi tudi v srcih Slovencev, saj imamo številne romarske kraje po državi, ki so dobro obiskani. O vlogi Marije bo spregovoril izkušen teolog, slovenski duhovnik Franci Petrič, ki je bil dolga leta tudi odgovorni urednik tednika Družina.

Kadar je naš zelo strogi, a pravični profesor slovenščine prinesel v razred proste spise, ki jih je ocenil, me je poklical in rekel, naj vsemu razredu preberem, kar sem napisala. Opazil je moj dar in ta se je ob dobrohotni spodbudi razvijal. Profesor mi je namenil iskrene besede, ki so gradile mojo samopodobo, da se je izboljšala in polepšala mojo Pot. Ni vseeno, kaj nam »zleti iz ust«. V lepi besedi odseva človekova duša. Ko se pogovarjamo, drug drugemu darujemo, tudi besede. Bolj ali manj poskušamo najti primerne besede, zavedamo se drugega, njegove dragocene, enkratne narave. V tem skrivnostnem občudovanju je spoznanje, da je življenje, tudi moje, en sam dar. To se me dotakne, ko sprejmem vse, kar je, ko rečem življenju da. Zavem se svoje vloge, da skupaj z drugimi ljudmi lahko z lepimi besedami prinašam svetlobo v sivino, mrakobo dneva. Zavem se tudi svoje majhnosti, a v povezanosti z drugimi si naberem novih moči. Ko zaprem oči, se pred menoj zvrsti množica dogodkov, ki so me krepili in hkrati ohranjali moje bistvo. Od nekod priplavajo besede, ki so mi jih izrekli ljudje. Nekatere so bile težke in sem jih razumela šele dosti pozneje. Veliko pa je bilo tudi besed, ki so božale dušo in so se vedno znova prebile v ospredje moje zavesti. Kot žarek, ki osvetli hrepenenje po poti, ki je resnično tvoja. To je hrepenenje po tem, kar si, predvsem pa po tem, da bi se brez strahu znal obrniti k sočloveku. Namesto drugega ne morem govoriti, lahko pa v njem prebujam čut za lepo besedo. Globoka je želja doživeti polnost ljubezni, izkušnjo prijateljstva. Kultura človeka se pokaže v njegovem odnosu do besede. Posebno dragocene so besede, ki so bile izrečene v pravem trenutku, tako, da so ostale zapisane v globini kot smerokaz, ki se ponavlja in ponavlja. Dragocen smerokaz, še posebno v kritičnem času. Saj nekoč nisi razumel, kaj pomenijo, a so bile modre, preizkušene, pravi blagoslov. Pomagale so, da te je življenje prekalilo. Ko tisto, kar ti ni všeč, izreče nekdo, ki te ima rad, te sicer pretrese, a vendarle to doživljaš kot skrb, ne toliko kot nerazumevanje. Včasih pa si razočaran, ker so ti naredili krivico, te brezobzirno ponižali iz zavisti ali sebičnosti. Občutki užaljenosti, prizadetosti, jeze, razočaranja izvabijo besede, ki zlahka pohodijo človekove obljube, da bo izgovarjal le lepe misli, se kulturno vedel. Želel si se dotakniti globine človeške duše, iščoč najlepše, razumljive besede, uporabiti najlepši jezik. Izrazi pa se človekova nemoč. A tudi zaradi dvomov in stisk se izkristalizirajo najgloblje in najbolj bistvene plati človekove osebnosti. Bistveno je, da se ljudje z teboj pogovarjajo ter ti s svojimi zgodbami, besedami dajo priložnost, da zajemaš iz njihovih spoznanj, njihovega bogastva. Kako lepo se je spomniti pogovorov, ob katerih si se počutil slišanega, ko so te opazili, začutili tvoje občutke, iskreno pripoved o sebi. Ko ni bilo treba veliko besed, a so bile te močne, trdne, svetle. V vsakem človeku je hrepenenje po lepoti, tudi po lepoti besede. Za lepe, navdihujoče besede pa je potrebna ljubezen, ljubezen do jezika, resnica srca.

Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?

Kremšnita, šparhet, rikverc... Poznato vam je? Zahvaljujući povijesnim okolnostima, jezici jugoistoka Europe puni posuđenica iz drugih jezika. Posebno na sjeveru to je slučaj i s germanizmima kojih je pun svakodnevni govor. No njegova upotreba polako odlazi u prošlost, priča nam autor rječnika germanizama „Zagramer“ Tibor Otto Benković. U ovoj epizodi Nenad Kreizer i Zoran Stošić još otkrivaju koji germanizmi su im se najviše urezali u pamćenje i saznajemo zašto tuđice tonu u zaborav. Von Nenad Kreizer.

Koliko od skupno ocenjenih deset milijard evrov škode po lanskih ujmah je bilo v turizmu, je težko oceniti. Posebno zato, ker je panoga čez noč ugasnila tudi na območjih, ki niso bila poplavljena, a so del prizadetih regij. Ponudniki so pripravljeni na glavni del sezone. Tudi tisti, ki so imeli škodo po novembrskih poplavah in se bojijo, da je vlada za zdaj pozabila nanje. V oddaji tudi: - Proti Luki Koper naj bi plula ladja z orožjem za izraelsko vojsko. - Zelenski: Ukrajina in Slovenija tik pred podpisom varnostnega sporazuma. - Na najstarejši tekaški prireditvi pri nas danes tudi državno prvenstvo v polmaratonu.

I dok gotova sva australska kućanstva osjećaju teret rastučih troškova života, neke zajednice snose veći teret od ostalih. Tijekom saslušanja u sklopu istrage o napuhanim cijenama je uočeno da su tom praksom posebno pogođeni radnici migranti, dok zagovornici njihovih prava pozivaju na poduzimanje konkretnijih koraka po tom pitanju.

Mijo Bišćan je pjevač i tekstopisac iz Melbournea rođen u hrvatskoj obitelji u Geelongu. Nakon našeg intervju iz 2018. godine u programu radija SBS na hrvatskom jeziku smo ponovno ugostili glazbenika iz zajednice australskih Hrvata koji izvodi originalnu alternativnu, rock i folk glazbu kao i odabrane obrade pjesama koje ljudi poznaju i vole. U današnjem intervju nam otkriva kako se, kao glazbenik, prilagodio pandemskom dobu, te kako se njegovo ime odrazilo na njegov karijerni uspjeh.

U 122. epizodi podkasta Pod kapicom ugostili smo vaterpolo legendu Igora Milanović. Trener Olimpijakosa pričao je o tekućoj sezoni, problemima u timu, životu u Pireju, jutarnjem plivanju u moru, želji da ostane još godinu dana, mogućem sustetu sa Novim Beogradom na finalnom turniru Lige šampiona… Posebno se osvrnuo na ”razapetog” Dusana Mandića, kome je stao u zaštitu usled loše odluke sportskog sektora da ga odstrani iz ekipe i zapitao se šta u tom slučaju mogu da očekuju ostali igrači Novog Beograda. Smetale su mu i reakcije medija, tačnije stavljanje u kontekst sa trenerima na koje je navodno Aleksandar Šapic vikao i mešao se u vodjenje treninga. Milanović tvrdi da je sa Šapićem imao sjajnu saradnju, da je nekad prihvatao i njegove sugestije, ali da je uvek štitio esnaf i da mu nikad nije dozvolio da mu se ”meša u posao”. Javno je dao podršku čelnicima Saveza i selektoru Srbije Urošu Stevanoviću i poželeo im plasman na Olimpijske igre. Dotakli smo se još mnogo životnih tema, kako je ”radoznalost življenja” zamenio brigom o okruženju, surovosti aktuelnog trenutka, muzici, životu na selu…Gost: Igor MilanovićDomaćin: Pavle ŽivkovićDatum: 17. april 2023. godineLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse Studios#podkapicom #infinitylighthouse #pavlezivkovic ★ Support this podcast on Patreon ★

Vujadin Subotić, učesnik i osvajač prve ABA lige koja je formirana 2001. godine.Rodom je iz Herceg Novog gde je napravio svoje prve košarkaške korake zahvaljujući ocu koji je takodje bio košarkaš.Nastupao je za Crvenu zvezdu u tri navrata i ispunio svoje dečačke snove.Pričali smo o životu sportiste i koliko se mora žrtvovati i izrabljivati svoje telo da bi se došlo do nekih rezultat a koji na kraju ne garantuju uspešnu karijeru.Edukacija je mnogo bitna ali mentalno zdravlje je jedno od najbitnijih koje sportisti moraju posedovati u ovom modernom vremenu.Kako vidi današnje mlade talente, koliko je bitno biti iskren sa njima i dati im realne savete.PayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomilepodcastInstagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Vujadin SubotićDatum: 18. Januar 2023.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #vujadinsubotic #kosarka #podkast #reprezentacija #euroleague #abaliga #uspeh #nba #vujadinsubotić #jaomile #partizan #crvenazvezda #nikolajokic #doncic

Interesuje vas virtuelna kancelarija? Onda je Otvaranje firme .com pravo mesto za vas!  Virtuelna kancelarija u Beogradu - prvi mesec besplatno pozivom na podcast Priče iz dijaspore. Otvaranje firme u Srbiji za strance, kao i za domaće državljane, možete naručiti online. Da li ste već čuli za Balkanski kutak? Balkanski kutak je platforma koja okuplja celu ex-Yu dijasporu na jednom mestu. Zanima vas gde je najbliži ex-Yu restoran, naš advokat, doktor, sportski klub, kada je sledeća svirka ili dečija priredba? Posetite Balkanski kutak . com i jednim klikom pronađite ex-Yu dijasporu i njene događaje u Vašem okruženju. Trenutno možete pronaći ex-Yu dijasporu u Berlinu, Hamburgu i Nirnbergu, a uskoro i u ostalim gradovima Nemačke a i širom sveta. Registrujte se na Balkanski kutak . com i utičite na dalji razvoj i širenje platforme vašim konstruktivnim pitanjima i sugestijama. Jednokratne donacije za dalji razvoj podcasta Priče iz dijaspore možete ostvariti putem PayPala  Na podcastu Priče iz dijaspore danas sam imao priliku da ugostim Sonju Stefanović iz Erlangena kod Ninberga. Sa Sonjom sam razgovarao o njenom preduzetničkom poduhvatu - Fizika sa Sonjom, interesovanju za fiziku kao nauku, studijama fizike u Novom Sadu, kao i doktorskim studijama na kojima je trenutno u blizini Ninberga. Posebno smo razgovarali o njenim preduzetničkim idejama, kao i kako izgleda podučavati mlade izraštaje fizici. Uživajte i ne zaboravite da ostavite komentare, lajkujete i sharujete ukoliko vam se epizoda svidja! Sonjin rad možete zapratiti putem: https://fizikasasonjom.com/ Priče iz dijaspore možete gledati i na YouTube-u

V nedeljo, 25.septembra, je Klub Triglav imel letni občni zbor. Spregovoril bo predsednika kluba Peter Krope o tem, kaj se dogaja v klubu in kako se pripravljajo na posebno obletnico, ki jo bodo praznovali ta mesec.

V 139. epizodi podcasta gostim Kajo Šolinc, strokovnjakinjo za upravljanje osebnih financ. Zadnjih nekaj mesecev me Kaja vodi in uči, kako bolje upravljati moje osebne (in poslovne) finance, spreminjati slabe ter zakoreninjene vzorce in predvsem spreminjati odnos do denarja. Kaja je več kot desetletje delala kot revizorka v eni od večjih svetovnih revizorskih podjetij, ki se ukvarjajo s spremljanjem in vrednotenjem podjetij. V tej epizodi s Kajo govoriva o tehnikah, orodjih in načinih upravljanja osebnih financ, kako si postavljamo zdrave in dosegljive cilje, katere kategorije so pomembne pri upravljanju osebnih financ, kako naredimo svoj finančni načrt in kako nad njim bdimo. Posebno pozornost nameniva tudi pripravi in upravljanju osebnih financ, če si samozaposlena in nimaš enakih rednih mesečnih prihodkov. Na koncu se osredotočiva še na varnostni ali emergency fund, kako ga začneš graditi, kako se lotiš varčevanja in kakšne trike lahko pri tem ubereš. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih s Kajo omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda139 Vse o letošnjem projektu NLB, d. d. #OkvirPomoči, ki bo letos osredotočen na iskanje zelenih podjetniških idej, projektov in rešitev za lepši jutri, o pogojih sodelovanja in nagradah, ki jih bodo prejeli regijski zmagovalci, najdeš na povezavi: https://nlb.si/okvir V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/collections/all Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari TIK TOK: https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Interesuje vas virtuelna kancelarija? Onda je Otvaranje firme .com pravo mesto za vas!  Virtuelna kancelarija u Beogradu - prvi mesec besplatno pozivom na podcast Priče iz dijaspore. Otvaranje firme u Srbiji za strance, kao i za domaće državljane, možete naručiti online. Da li ste već čuli za Balkanski kutak? Balkanski kutak je platforma koja okuplja celu ex-Yu dijasporu na jednom mestu. Zanima vas gde je najbliži ex-Yu restoran, naš advokat, doktor, sportski klub, kada je sledeća svirka ili dečija priredba? Posetite Balkanski kutak . com i jednim klikom pronađite ex-Yu dijasporu i njene događaje u Vašem okruženju. Trenutno možete pronaći ex-Yu dijasporu u Berlinu, Hamburgu i Nirnbergu, a uskoro i u ostalim gradovima Nemačke a i širom sveta. Registrujte se na Balkanski kutak . com i utičite na dalji razvoj i širenje platforme vašim konstruktivnim pitanjima i sugestijama. Jednokratne donacije za dalji razvoj podcasta Priče iz dijaspore možete ostvariti putem PayPala  Na podcastu Priče iz dijaspore danas sam imao priliku da ugostim Petra Madjarca, režisera, marketing profesionalca i hobi farmera iz Ajove (SAD). Sa Petrom sam razgovarao o njegovom odrastanju između Hrvatske, Austrije i SAD-a, studijama režije, interesovanju za marketing, a posebno o poljoprivredi i izazovima sa kojima se farmeri svakodnevno suočavaju. Posebno smo se dotakli i Petrovog hobija - porodične farme u Hrvatskoj, ali i budućnosti poljoprivrede, odnosno kako klimatske promene utiču na farmere i njihovu delatnost. Uživajte i ne zaboravite da ostavite komentare, lajkujete i sharujete ukoliko vam se epizoda svidja! Priče iz dijaspore možete gledati i na YouTube-u

Eko Škrnicl podpornik inbed podcasta koda KLARAEKO ti prinese 10% popust v spletni trgovinici EKO ŠKRNICL. Velja tudi že na znižane izdelke:) Moji najljubši produkti: KURKUMA (močnejša verzija) ASHWAGANDHA (močnejša verzija) LIPOSOMSKI VIT. C HERBIOTIC (za tiste, ki imate pogosta glivična vnetja ali pa boleče menstruacija iz vzroka prebave) Vitamin D3+K2 -Paket za "začetnike": Infuzija Vitaminov -PAKET ZDRAVA SEČILA (sploh dobro imet na zalogi zdaj, ko je sezona kopalk) ---------------- Pridruži se mi na SAIL YOUR WAY fit weeku! Datumi** 17-24.9.2022 Več si prebereš tukaj: https://sailyourway.net/fitweek-klara-leben In nasploh o Sail Your Way: https://sailyourway.net Se vidimo? ______________ Inbed vadbi se lahko pridružiš TUKAJ. Svobodo Prehranjevanja najdeš TUKAJ. Na individualni coaching pa se lahko prijaviš TUKAJ.

U prvom gostovanju u ovom podcastu (ep. br. 65), redoviti profesor na Odsjeku za lingvistiku Filozofskoga fakulteta u Zagrebu i redovni član HAZU-a Ranko Matasović izjavio je da ga iritira kad ne može zasigurno utvrditi podrijetlo neke hrvatske riječi. Posebno ga je, dok su radili na desetogodišnjem projektu pisanja etimološkog rječnika, mučio „šešir“. Dok je u prvom posjetu govorio o indoeuropskim jezicima, sada želimo saznati što sve ulazi u etimološko istraživanje potrebno za izdavanje rječnika, odakle gotovo 90% riječi našeg standardnog jezika te koja je društvena uloga etimologije i dr. Povezana epizoda: https://bit.ly/3xSSE7y -- Slušajte i pretplatite se: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što slušate? Javite nam se i podržite humanitarnu akciju: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste

Nova epizoda donosi nam priču sa Sonjom Vasić,našom najtrofejnijom košarkašicom svih vremena.Sonja je pričala o svojim početcima, prvom odlasku od kuće,brojnim povredama i podršci porodice.Prenela nam je svoja iskustva iz svih liga u kojima je nastupala i podelila najlepše trenutke provedene sa nacionalnim timom.Posebno je lepo objasnila koliko je obrazovanje bitno za sve mlade naraštaje koji izaberu sportsku karijeru.Gost: Sonja VasićDatum: 27. april 2022.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouse#jaomilepodcast #sonjavasic #infinitylighthouse #podcast #mileilić #košarkaškipodcast #košarkaškepriče#košarka #basketballpodcast #istanbul