Podcasts about znanstveni

V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.

*Zdravlje ti je prioritet? Pridružite se 5x5 Newsletteru i svakog ponedjeljka dobiješ niz znanstveno utemeljenih i praktičnih savjeta za zdravlje i dugovječnost. Nemoj čekati, novi ponedjeljak je blizu. Započni svoje putovanje prema zdravijem životu! https://humanlabhub.com/5x5* PARTNERI PODCASTA: ...................................... *MyProtein* - Najbolji izbor dodataka prehrani i sportske odjeće KOD: HUMANLAB za 40% popusta - https://tidd.ly/4bzx7SX *Human LAB Hub* - Tvoj kompas u svijetu fitnessa, zdravlja i dugovječnosti. Posjeti nas: https://humanlabhub.com *CCM - Centar za crijevni mikrobiom* - Briga o zdravlju počinje s crijevima: https://ccm.hr/ ..................................... VREMENSKE OZNAKE: 00:00:00 - "Razmišljanje o transformaciji u fitnessu i mindsetu" 00:01:38 - "Kako energija i motivacija utječu na osobni razvoj" 00:03:19 - "Svježi pogledi na zdrav život i svakodnevne rutine" 00:05:09 - "Iskreni savjeti o mentalnom zdravlju i samopomoći" 00:07:13 - "Diskusija o stvarnim iskustvima s dugovječnošću" 00:08:34 - "Ključni faktori za održavanje zdravlja i vitalnosti" 00:10:22 - "Razmatranje vremena i njegovog utjecaja na osobni rast" 00:11:56 - "Uvidi u radne navike i njihov utjecaj na zdravlje" 00:16:27 - "Važnost fizičke aktivnosti i njene praktične primjene" 00:18:24 - "Prednosti različitih vrsta fizičkih aktivnosti" 00:19:19 - "Strategije za uključivanje vježbanja u dnevnu rutinu" 00:20:32 - "Znanstveni pogled na fizičku kondiciju i oporavak" 00:21:46 - "Nutricionistički savjeti za bolju fizičku performansu" 00:24:08 - "Rasprava o prevenciji bolesti kroz aktivni život" 00:25:37 - "Izazovi i rješenja za održavanje forme tijekom godine" 00:26:35 - "Balansiranje fizičke aktivnosti i opuštanja" 00:27:31 - "Savjeti za efikasno upravljanje vremenom i obavezama" 00:35:24 - "Praktični savjeti za kućni trening i motivaciju" 00:36:26 - "Kako prilagoditi vježbanje individualnim potrebama" 00:37:41 - "Učinkovitost personaliziranog pristupa treningu" 00:38:58 - "Upravljanje bolovima i ozljedama kroz pravilno vježbanje" 00:41:06 - "Važnost posturalne korekcije i njena primjena" 00:43:17 - "Strategije za poboljšanje posturalne stabilnosti" 00:45:19 - "Razlike u pristupu zdravlju i fitnessu između kultura" 00:46:32 - "Intuitivni pristup zdravom životnom stilu" 00:51:04 - "Mišićni razvoj i njegova uloga u dugovječnosti" 01:14:23 - "Generacijske razlike u pristupu zdravom življenju" 01:15:46 - "Edukacija i savjeti od stručnjaka za bolje zdravlje" 01:18:36 - "Fokus na kvaliteti života kroz pravilnu prehranu i vježbanje" 01:19:36 - "Personalizirane strategije za poboljšanje fizičkog zdravlja" // POVEŽI SE S MATEOM // Instagram: https://www.instagram.com/mateozx95 LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/mateo-%C4%87orluka Facebook: https://www.facebook.com/HumanLABpodcast Sve HLP društvene mreže: https://linktr.ee/humanlabpodcast // PODRŽI RAD KANALA DONACIJOM// Patreon Donacija: https://www.patreon.com/humanlabpodcast VIDEO PRODUKACIJA: 38FILMS, Luka Justinijanović, web: https://38films.eu *Dobrodošli u Human LAB!* Podcast koji spaja znanost i praktične savjete za zdravlje, dugovječnost i kvalitetu života. Ja sam Mateo Ćorluka, medicinski tehničar i zaljubljenik u dugovječnost, posvećen pružanju znanstveno utemeljenih informacija koje ti pomažu preuzeti kontrolu nad vlastitim zdravljem. Kroz podcast epizode istražujem ključne teme zdravlja, fitnessa, prevencije bolesti i mentalnog blagostanja, s ciljem inspiriranja svakog pojedinca da živi svoj najbolji život. Pridruži mi se u ovoj misiji i otkrij kako znanost može raditi za tebe. #fitness #Zdravlje #trening #prehrana #podcast #humanlabpodcast Pratite Human LAB podcast za najnovije epizode o zdravlju i dugovječnosti, i ne zaboravite se prijaviti na naš 5x5 Newsletter za tjedne savjete direktno u vašu inbox. - https://humanlabhub.com/5x5 Za sve upite i suradnje molim javiti se na mail: mateo@humanlabhub.com

Znanstveni interesi utemeljitelja slovenske japonologije so izrazito široki in segajo od jezikoslovnih analiz razmerja med skladnjo in besedilom, prek vprašanja formiranja državnih jezikov v vzhodni Aziji do ljudskega slovstva dežele vzhajajočega soncaZaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Andrej Bekeš je svojo znanstveno pot začel kot matematik. Po diplomi v Ljubljani je v Osaki na Japonskem leta 1975 magistriral z nalogo o eliptičnih parcialnih diferencialnih enačbah. Potem pa se je precej radikalno preusmeril in enajst let pozneje na eni drugi izmed japonskih univerz, tisti v Tsukubi, obranil doktorsko disertacijo, v kateri se je posvetil razmerju med besedilom in skladnjo. Matematik je tako postal jezikoslovec, njegovo znanstveno-raziskovalno delo pa je bilo hitro opaženo – tako v deželi vzhajajočega sonca kakor v širšem mednarodnem okolju. V prvi polovici devetdesetih let je Bekeš kot vabljeni tuji profesor Japoncem predaval japonsko jezikoslovje, bil pa je tudi član avtorske skupine, ki je malo pred začetkom novega stoletja sestavila slovar japonskih stavčnih vzorcev. Ta je bil navsezadnje preveden v pet jezikov – med njimi tudi v angleščino in kitajščino – in danes velja za ključen priročnik na področju didaktike japonskega jezika za učitelje. Obenem je Bekeš pošteno zavihal roke tudi v Sloveniji in skupaj s sinologoma, dr. Jano Rošker in dr. Mitjem Sajetom, na ljubljanski Filozofski fakulteti ustanovil Oddelek za azijske študije, Oddelek, ki ga slovenska družba v 21. stoletju, ko gospodarska, politična in vojaška moč dežel vzhodne Azije nezadržno narašča, pač nujno potrebuje. V tem kontekstu je Andrej Bekeš potem napisal tudi prvi slovenski učbenik japonske slovnice, bil vrsto let predstojnik Oddelka, prav po njegovi zaslugi pa slovenska japonologija danes uživa ugled kot bržčas najboljša v vsej jugovzhodni Evropi. Impresivnih znanstvenih in akademskih dosežkov dr. Bekeša torej ne manjka, a nekaj pri vsem ni jasno – kako se matematik sploh navduši za jezikoslovje? Čemu se med vsemi vejami sodobne lingvistike navsezadnje zapiše besediloslovju, tisti poddisciplini torej, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi? In kako se njegovo močno specializirano znanstveno-raziskovalno delo navsezadnje vpenja v širši kontekst razumevanja družbe in kulture, ki je s slovenskega gledišča slej ko prej še vedno videti razmeroma oddaljena? – To so vprašanja, ki smo jih v pogovoru z dr. Bekešem pretresali v tokratnih Podobah znanja.   foto: dr. Andrej Bekeš (Goran Dekleva)

Slovenija ima zelo bogat jamski svet. Njegov del so tudi snežne jame, v katerih je več sto ali celo tisoč let star led. V tem ujetem ledu se skriva veliko podatkov o oddaljeni preteklosti: od strukture ozračja do vrste peloda in sestave prsti.Znanstveni sodelavec Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU dr. Jure Tičar s sodelavci raziskuje številne slovenske jame, v zadnjem času predvsem Snežno jamo na Raduhi. Poleg sledi preteklosti se v njej čuti tudi močan vpliv sedanjosti. Ekstremni poletni nalivi namreč puščajo sledi tudi pod zemljo in topel dež denimo vse hitreje raztaplja tudi podzemni led, prav tako se jamah čuti vseprisotno onesnaženje. 3000 naših jam ali 20 odstotkov je že onesnaženih.

81 milijonov ljudi na svetu govori korejsko. Korejščina je uradni jezik v Severni in Južni Koreji, je tudi eden izmed dveh uradnih jezikov v Korejski avtonomni prefekturi Janbian na Kitajskem. Zanimanje za korejski jezik in kulturo tudi v Sloveniji narašča, zato se je pojavila potreba po bolj sistematičnem uvodu v korejščino v obliki učbenika. Za to so poskrbeli pri Znanstveni založbi filozofske fakultete v Ljubljani, pri kateri je lani izšla monografija z naslovom Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje. Avtorji so Maša Žbogar, Eva Vučkovič, Kang Byoung Yoong in Andrej Bekeš, soustanovitelj oddelka za azijske študije na filozofski fakulteti ter zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ki bo v oddaji Jezikovni pogovori podrobneje predstavil korejski jezik in omenjeno monografijo (fotografija: Pixabay).

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

Piše Matjaž Zorec, bere Igor Velše. Spinoza v Etiki mimogrede izpostavi, da ne vemo, kaj zmore telo. Na široko razpravljamo o zmožnostih ali kar čudežu naših zavesti, neštetih duhovnih razsežnostih, protislovjih naših hotenj, dobrem, zlu, upu in strahu, ob vsem tem pa so nam skoraj povsem neznane, na videz banalne, marsikdo bi rekel tudi vulgarne razsežnosti naših teles. Znanstveni obrat v medicini in politični v nadzoru ter njun eksponentni razvoj, ki se razvija še danes, so odpravili marsikateri nesporazum in proizvedli nova polja vednosti, a zdi se, da nevednost o naših telesih ni nič manjša. Nešteta strokovna in kvazistrokovna napotila za zdrav način življenja od nutricistike do gibalnih vadb so, na primer, pogosto protislovni. Ne nazadnje marsikateri učbenik biologije navaja napačne fiziološke podatke o ženskih genitalijah … Poezija v novi pesniški zbirki Monike Vrečar Telo in sin (greh) je najbrž ena najboljših ubeseditev tega, česa je zmožno telo. Tega seveda ne izraža totalno, na enciklopedijski ali razlagalni način, temveč v specifičnem mediju sodobnega pesnjenja. Torej z bolj ali manj kontingentnim prerezom teh ali onih subjektovih posebnih načinov bivanja. Ti so številni in različni; sedanji odnosi, seksualnost, materinstvo, prevpraševanje preteklosti, filozofiranje o moralnih konceptih in tako naprej. V nasprotju z današnjo pretežno poetično umirjenostjo in pesniško zadržanostjo so verzi v knjigi Telo in sin (greh) šalamunovsko radikalni, polni prekipevanja, črkovnih in zlogovnih lomov, besnih poudarkov, odpiljenih, epileptičnih asociacij. Prav asociacije, ki so občasno videti, kot da butnejo od kar nekod, utelešajo horizont telesnosti. Absolutna nepričakovanost, izražena na povsem naključen, presenetljiv način, je kazalnik, simptom neslutenih telesnih zmožnosti. Oziroma – v poeziji Monike Vrečar – vsaj slutenih, če že ne védenih zmožnosti. Poleg verzov tvorijo knjigo še zapisi v pisemsko-dnevniški obliki in recimo temu, etični priročnik, navodila za boljše življenje. Slednja so že od nekdaj ena od glavnih filozofskih zvrsti, danes pa so zelo razširjeni kot literatura za samopomoč, najbrž najplitvejša zvrst literature. Morda prav zaradi tega avtoričina verzija deluje toliko globlje, saj zelo adekvatno pretresa nekatere temeljne koncepte krščanstva, današnjih toksičnih psihologij in političnih dogmatizmov. Takšni zapisi bi morda pri komu lahko vzbudili času primeren cinizem, a prav njihova resnost, nezamorjenost in lucidnost jim dajejo nenavadno kredibilnost. Vse to se morda zdi v protislovju z našo izhodiščno tezo, da gre namreč v knjigi za poezijo telesa. Protislovje pa je le navidezno. Je produkt neadekvatne zdrave pameti. Druga stvar, s katero nam lahko Spinoza pomaga razsvetliti zbirko Monike Vrečar, je ekvivalenca med telesom in duhom. Duh ni nesmrten, transcendenten medij, ki je kot kakšna kumarica vložen v naše bedno telo, temveč sta telo in duh neločljivo povezana. Duh si lahko le kot telo in telo si lahko le kot duh. Tako ne le, da ne vemo, kaj zmore telo; tudi zmožnosti duha so vse prej kot povsem jasne. In ta ekvivalenca kipi iz vse knjige. Ko avtorica pesni o telesu in njegovi pezi, neštetih gravžih in neslutenih lepotah, je prav v tem najduhovnejša. In nasprotno, ko secira koncepte nestrpnosti, jeze, sramu, strasti in tako naprej do morale, vzpostavlja najbolj telesne parametre. Njeno telo ima težo. Njen duh je teža njenega telesa. Slednjič pa bi izpostavili še širše obzorje pesmi. Pesnjenje Monike Vrečar vsebuje tudi redko videno oziroma brano totaliteto vseh stvari; vsak moment je sestavljen iz neštetih povezanih kontingenc preteklega in prihodnjega – subjekt je le, kolikor se na njem odtiskujejo drugi, drugi so subjekt, kolikor se na njih odtiskuje sam. To niso le drugi ljudje, temveč tudi živali, krave, drevesa, blato, vesolje. “(Verjamem v Boga, / Kolikor je Bog v drugih. / V moji svobodi pri proizvajanju odnosa / Z drugim, / Ki pri tem postane moj enaki.)” To nedogmatsko verovanje, skladno z vsem povedanim, ne vsebuje več nobene transcendence. Vse, kar je, je tu, med nami, z nami, v nas, poleg nas, brez nas; onstran tega ne obstaja nič. Za to imamo v zgodovini mišljenja tudi izraz – spinozizem. Ta je bil dolgo sinonim za ateizem, nevarno brezboštvo, ki so se ga bali tudi najradikalnejši razsvetljenci. Njegova današnja verzija, kot veje iz poezije Monike Vrečar – recimo mu spinozizem z njenimi karakteristikami –, pa je morda prav nasprotje zgodovinskega odpora: možnost za razsvetljenje sredi vse večjega, mračnjaškega praznoverja.

Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu je 22. septembra 2023 potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. V prvi oddaji ste lahko poslušali uvodne prispevke in pa predavanje dr. Renata Podbersiča o delovanju italijanskega šolstva na okupiranem ozemlju med letoma 1915–1917.

Dr. Miha Pintarič (na fotografiji levo) je resda vrhunski poznavalec stare francoske književnosti, vendar ni samo to. Nasprotno, med drugim je tudi samosvoj pesnik in prepoznaven esejist. Prvo esejistično zbirko Neškropljene limone je objavil leta 2008, za svojo tretjo esejistično zbirko Dvojni presledek (2017) je dobil Rožančevo nagrado. Toda še širši in izzivalnejši je njegov pesniški opus. Pintarič je leta 2007 objavil pesniško prvenko Nugae (morda igrivosti, zafrkljivke), zbirko s pesmimi z velikim tematskim razponom, od metafizičnih do voščil, predvsem pa so pesmi še kako radoživo gibke, bogate z zvočnimi stiki in presenetljivimi obrati. Pozneje je umetnik napisal še več zbirk, razširil je tudi tematiko (pesmi v zbirki Molitve (2009) so prežete z empatijo), predstavil se je tudi kot nežen lirik (z zbirko Drevesa boli, ko izgubljajo liste (2022)), leta 2023 pa se je z zbirko Liber (objavljeno pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) na prvi pogled nekoliko navezal na zbirko Nugae, na drugi pogled pa je naredil korak, skok naprej ali vstran in napisal zbirko, ki je hapaks, edini tovrstni primer, v slovenski poeziji. Miha Pintarič zna več jezikov in piše poezijo v več jezikih, kjer si jeziki (latinščina, francoščina, angleščina in drugi) podajajo roke in se prelivajo v osupljivo in težko ponovljivo poezijo. Več o poeziji Mihe Pintariča v zbirki Liber pove dr. Marko Marinčič (na fotografiji desno) v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

V divje vesolje, med pulzarje in nevtronske zvezde, nas pospremi Gabrijela Zaharijas, profesorica na Univerzi v Novi Gorici. Podprite naju lahko na ⁠⁠⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠⁠⁠! --- Zapiski epizode | Znanstveni center Petnica Jabolko navdiha dr. Tanji Petruševski in doc. dr. Gabrijeli Zaharijas Misija Fermi odkrila 300 gama pulzarjev izvor Geminga (in njegova zanimiva zgodba) polje Čerenkovih teleskopov Podkast priporočila: intervju z Jocelyn Bell Burnell (Portal v vesolje) Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠⁠⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠⁠⁠, na spletni strani⁠⁠⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠⁠⁠ ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠⁠⁠ Scientific Visualization Studio⁠⁠⁠ Zvočni intermezzo:⁠⁠ ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠⁠⁠ Glasba: Peli (⁠⁠⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠⁠⁠)

Znanstveni način spoznavanja in razmerij med živimi bitji in okoljem je že pred dobrim stoletjem skoval izraz ekologija. Njene ugotovitve so botrovale skovanki »antropocen«, obdobja ko naša vrsta, torej človek, s prekomernim onesnaževanjem povzroča prehitro izumiranje mnogih rastlin in živali. Politični konsenz v EU je tako že pred leti botroval objavi t.im. »načrta za okrevanje in odpornost«, ki je med drugim univerze pozval k pripravi izvedbe »zelenega prehoda« v trajnostno gospodarstvo, poskus prilagajanja kapitalistične ekonomije omejenostim naravnih virov. Na Univerzi v Mariboru je izziv sprejel redni profesor študijskih programov biologije in ekologije dr. Franc Janžekovič. Na podlagi dolgoletnih izkušenj in raziskav je spomladi pri domači založbi objavil univerzitetni učbenik z naslovom »Makroekologija: analiza biodiverzitetnih podatkov«. Ponuja temeljit uvod v vprašanje kako in s katerimi metodami raziskovati biodiverziteto na lokalni in povezovalno na planetarni ravni. Ilustracije je prispevala Maša Miklavc, ki zaključuje osnovno šolo in zelo rada riše. FOTO: Naslovnica univerzitetnega učbenika VIR: Program Ars, Goran Tenze

Ovo su AI i ChatGPT alati koji će vam olakšati život, a neke od njih i sami već koristimo. Ubrzan razvoj umjetne inteligencije koji se odvio protekle dvije godine, urodio je širokim ekosustavom AI alata. Također, pojavom ChatGPT-ja, nastali su posve novi alati koji su ga integrirali u svoja rješenja.U epizodi komentiramo razne alate na području pretraživanja Interneta, pisanju, produktivnosti, svakodnevnog života - a nismo zaboravili ni dati vam pokoji savjet za bolje korištenje ovakvih alata. 0:00 O skrivenom ekosustavu korisnih AI aplikacija3:24 Tko je Marin Pavelić za ChatGPT?4:59 Koji alati vam mogu pomoći u pretraživanju Internta?6:39 Ako vas muči pisanje, ovi su alati za vas10:24 Znanstveni članak ne mora biti noćna mora12:33 Alat samo za LinkedIn influencere14:52 Koji alati ubrzavaju produktivnost?23:13 Alati koji će vam olakšati svakodnevni život32:57 Kako pravilno koristiti AI alate i ChatGPT?_______________Naše preporuke:

Tik Tok je eno izmed najpopularnejših družabnih omrežij med mladimi. Astronomija pa ena izmed najstarejših ved. Kaj se zgodi, ko se TikTok in astronomija srečata? Odgovor sva poiskali pri srbski astrofizičarki in popularizatorki znanosti Tijani Prodanović, ki jo na TikToku poznamo kot dr. Cosmic Ray. Za podporo/kavo: ⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠!  --- Zapiski: Intervju s Tijano Prodanović: Tijana na TikToku kot dr. Cosmic Ray Spletna stran Tijane Prodanović FameLab International [YT video] Tijana Prodanovic - Serbia - FameLab International Final 2008 Festivali znanosti: Festival Nauke Novi Sad in Noć istraživača Znanstveni slam v Sloveniji (Zavod Znanost na cesti) Makey Makey: ⁠https://makeymakey.com/ Podkast Odbita do Bita o TikToku [YT video - film v celoti] Variola vera (1982, 100 minut, drama), režija Goran Marković Novice: ⁠[ESO Science Release] Protojata Pajkova mreža [znanstveni članek v Nature] Forming intracluster gas in a galaxy protocluster at a redshift of 2.16 [National Geographic] Venus is volcanically alive, stunning new find shows [Sončev blog] Stare fotografije razkrivajo delujoči ognjenik na Veneri Aktualno: sledite YT kanalu Zavoda Cosmolab za vzlet sonde JUICE Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje: ⁠na spletni strani Vesolje.net⁠, na spletni strani ⁠Heavens-Above⁠ ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Globalno segrevanje povzroči, da človeka pred mikroorganizmi ne ščiti več telesna temperatura. To izkoristijo glive iz rodu cordyceps. Človeka okužijo, nad njim prevzamejo nadzor in ga spremenijo v krvoločnega zombija, ki okužbo širi z grizenjem. To je osnovna zgodba videoigre in zdaj televizijske serije The Last of us oziroma Zadnji med nami. Tudi v resnici se ozračje segreva in nekatere glive se vročini res uspešno prilagajajo. Pa je v prihodnosti zato ogroženo tudi človeštvo? Se moramo gliv bati? Frekvenca X se podaja v zapletena kraljestva gliv. Sogovorniki:  prof. dr. Nina Gunde-Cimerman, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, znanstvena svetnica SAZU dr. Asiya Gusa, Univerza Duke dr. Rebecca A Drummond, Univerza v Birminghamu dr. William Beckerson, Univerza v Utrechtu Zapiski:  Znanstveni članek o glivah v pomivalnem stroju Candida auris in podnebne spremembe Glive in reakcije na toplotni stres Zombi mravlje

Piše: Leonora Flis Bere: Igor Velše Knjiga Blaža Kosovela Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo temelji na avtorjevi disertaciji Rojstvo postmodernizma iz duha Amerike. Znanstveni temelji monografije so očitni. Knjiga je natančen sociološki, zgodovinski in kulturološko-antropološki pregled ne le razvoja ZDA, temveč tega, čemur pravimo civilizacija nasploh. Kosovel začne svojo analizo v antičnem Rimu in nas prek najpomembnejših postaj v evropski zgodovini popelje v ZDA. Kot avtor že v uvodu pove, so ZDA resnično zanimiv primerek države, ki svojo kulturo izvaža po vsem svetu, ob tem pa nima ministrstva za kulturo. ZDA niso zgrajene po enakih načelih kot evropske države, predvsem gre v njih za logiko ekonomske svobode in svetosti zasebne lastnine. Prvi del knjige ima naslov Rim: cultura, civis in religio, drugi del z naslovom Evropa: moderna družba, civilizacija in kultura se osredotoča na staro celino, tretji del pa, kot že rečeno, v precep vzame nastanek in razvoj Amerike in ima naslov ZDA: Nova civilizacija. Kosovel z akademsko dikcijo (knjiga vsebuje veliko citatov in sprotnih opomb) ustvari kompleksno sliko razlike med staro celino in ZDA, pri tem se opira na velika imena, kot so John Locke, Norbert Elias, Benedict Anderson, Zygmunt Bauman, Hannah Arendt, Michel Foucault in drugi. Kot pravi Hannah Arendt, se je »koncept kulture najprej pojavil sredi prvenstveno poljedelskega ljudstva in umetniške konotacije, ki so bile morebiti povezane s to kulturo, so zadevale tesno povezavo latinskih ljudi z naravo«. Od nekdaj je kultura je označevala tudi skrb za spomenike in za ohranjanje dediščine. Stari Grki pa so raje kot o kulturi govorili o umetnosti. Polis je kraj (mesto), kjer je umetnost mogoča; starogrški svet je bil svet slavne sedanjosti, pravi Kosovel, in ne dediščine preteklosti. Pravi koncept kulture nastane z namenom oblikovanja privatnega prostora, tako v smislu zemlje v zasebni lasti kot tudi lastne duše. Kultura, kot jo poznamo na evropski celini, je torej najprej stvar privatnosti in ne splošne javnosti. Kosovel se ustavi tudi pri renesančnem oblikovanju individuuma, ki ni le abstrakten filozofski koncept, ampak drugačno vedenje v medosebnih odnosih in v razumevanju samega sebe. V renesansi se slog zahodnega sveta oblikuje na dvorih, začne se tudi tekma v kulturnem prestižu, tekma v tem, kdo pozna in lahko vabi boljše umetnike in kulturne ustvarjalce. V knjigi Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo beremo: »Rafiniranje in kultiviranje je odmikanje od vsega, kar je razumljeno kot naravno, v svet umetno ustvarjenega, posredovanega, svet, ki je postavljen kot višji in zato tudi boljši in pomembnejši.« Šele z novim vekom se razumevanje kulture zasnuje tako, da se kulturo razume kot nekaj, kar se lahko prenese tudi na množice, da ni nujno zgolj domena elit. Narod je torej mogoče kultivirati ali civilizirati, eno od osnovnih orodij za dosega tega cilja je seveda izobraževanje. Kultura je bila za Evropo od samega začetka pojem za preoblikovanje ali kultiviranje ljudi na določenem ozemlju države, pojasnjuje Kosovel, kultura je bila način homogenizacije prebivalstva. Če v Evropi veljajo tudi pravila dedne aristokracije, v ZDA ni bilo tako. Dedne aristokracije tam ni, vse od samega formiranja države pa vlada načelo oblikovanja nove čistosti, privilegiranosti bele rase. Ameriška družba je zgrajena na fundamentalno drugačnih temeljih kot evropska in zato kulture pravzaprav ni potrebovala. Vzpostavljanje ideje nove čistosti seveda prinese s seboj ropanje, genocid, zasužnjevanje lokalnega prebivalstva in suženjske delovne sile iz Afrike. Amerika je utemeljena na rasni hierarhiji in belem supremacizmu. Tako Kosovel pojasnjuje temelje, na katerih so se oblikovale ZDA (skozi migracije, kolonizacijo, segregacijo in tako dalje). Institucija kulture v ZDA umanjka, saj je poudarek na političnih institucijah, ki favorizirajo pridobivanje nove lastnine, in na idealih, kot sta svoboda govora in svoboda zavesti. Namesto kulture, piše Kosovel, obstajajo ameriške sanje«. Ameriškega naroda ne ustvarjajo humanistični intelektualci, temveč inženirji in znanstveniki. Kljub temu se je konec 19. stoletja tudi v ZDA oblikovala visoka kultura, ki je namenjena elitam, denar zanjo pa priskrbijo bogati kultivirani posamezniki. Tudi vzpostavljanje kulturnih institucij (knjižnic, muzejev ...) poteka mimo oziroma neodvisno od javnih ustanov. Administracija, torej vladna sekcija ZDA, pa je vendarle pograbila tisto manj zahtevno, množično kulturo, ki jo ZDA oblikujejo, to je predvsem kultura potrošništva, ki so jo ZDA izvozile praktično povsod po svetu. Kultura je v ZDA postala še ena oblika ekonomije, prostor konzumacije. Izvažanju množične kulture smo priča vsak dan, amerikanizacija je preplavila svet. Blaž Kosovel dobro in prepričljivo utemeljuje svojo tezo, ki jo je izpostavil v naslovu knjige, tako da je natančno preučil oblikovanje ZDA in ga primerjal z oblikovanjem evropskih nacionalnih držav. Za Evropo je »kultura tisto mesto, ki legitimira oblikovanje narodov s tem, da oblikuje skupno zgodovino,« ugotavlja. Ameriški narod pa se je oblikoval predvsem kot ideja za prihodnost. Kredo, na katerem je utemeljena Amerika, je sekularizirana oblika protestantizma; ZDA ne potrebujejo ničesar drugega kot institucije, ki omogočajo prosti trg, ekonomsko svobodo; kultura, ki bi zasedala polje javnega, je torej nepotrebna. Kosovelovo delo Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo je izčrpno, ne sicer najlažje branje, ki prinaša pronicljive vpoglede in analize.

Jaka Tušek, raziskovalec z ljubljanske strojne fakultete, ki je s kolegi dosegel znanstveni preboj na področju hlajenja in ogrevanja. Razvili so elastokalorični regenerator, ki kot prvi na svetu dosega trajno dinamično delovanje ter hkrati rekordne hladilne in grelne karakteristike. Dosežek so objavili v prestižni znanstveni reviji Joule. Kandidata sta bila še: Aleš Maver, raziskovalec s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko ljubljanskega UKC-ja in prvi avtor strokovnih člankov, kjer so z ekipo raziskovalcev predstavili in v svetovnem merilu prvi odkrili dva gena za človeške bolezni. Prvi je povezan s hudo boleznijo srčne mišice, drugi pa z razvojno nepravilnostjo živčnega sistema pri otrocih.  Maša Ogrizek, pisateljica, ki je za knjigo Lisičja luna prejela letošnjo večernico, nagrado časopisa Večer za najboljše otroško in mladinsko leposlovno delo preteklega leta. Avtorica v fantastični pripovedi v izmišljenem svetu mladega bralca povabi, da stopi k razmišljanju o času, odnosu do smrti, usodi, svobodi, skupnosti in naravi.

Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.

V naš skupnostni kulturno-zgodovinski spomin se je vpisalo kar nekaj misijonarjev. V tem kontekstu najbrž velja omeniti vsaj tri. Najprej je tu Ignacij Knoblehar, ki je sredi 19. stoletja deloval v Sudanu, raziskoval zgornji tok Belega Nila in zbral pomembno zbirko etnografskih predmetov ljudstva Bari, ki jo danes hrani Slovenski etnografski muzej. Potem je tu Friderik Irenej Baraga, ki je – prav tako sredi predprejšnjega stoletja – misijonaril med severnoameriškimi staroselci in spisal slovnico in slovar očipvejskega jezika, s čimer je Očipvejcem postal nekakšen Primož Trubar. Spominjamo se tudi Ferdinanda Avguština Hallersteina, ki je sredi 18. stoletja deloval na Kitajskem, se tam celo uveljavil kot dvorni astronom in visok cesarski uradnik. No, pred nedavnim pa je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšla knjiga Marko Anton Kappus – slovenski jezuit na koncu Novega sveta; gre za zanimivo in obsežno znanstveno delo, pod katerega so se podpisali Maja Šabec, Tomaž Nabergoj, Igor Maver in Ana Cecilia Prenz Kopušar, in v luči katerega se zdi, da bi morali Slovenci med misijonarje, ki jih je vredno pomniti, nujno prišteti tudi rojaka iz Kamne Gorice pri Radovljici, ki je že na prelomu iz 17. v 18. stoletje deloval na severozahodu današnje Mehike. S čim se je torej Marko Anton Kappus zapisal v zgodovino? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dva izmed štirih avtorjev monografije o Kappusu – hispanistko in predavateljico na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Majo Šabec, in zgodovinarja in arheologa iz Narodnega muzeja Slovenije, dr. Tomaža Nabergoja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: misijon Naše Gospe v Loretu Conchu, ki so ga mehiški jezuiti ustanovili l. 1697 (Wikipedia, javna last)

David Antonić, voditelj centra i glavni trener Fitness Centra Active u Rijeci. Poznat po: energiji, toleranciji, zabavnom duhu. A neka od postignuća su mu: kondicijska priprema sportaša na KuIFu, u završetku instruktor fitnessa u teretani aktivni natjecatelj u Crossfitu i funkcionalnom fitnessu natjecatelj u powerliftingu trener s brojnim natjecateljima i natjecateljicama u powerliftingu, osvojene brojne medalje i državni rekordi pokretač Barbell Cluba PODRŽI RAD PODCASTA JEDNOKRATNIM UPLATAMA NA PAY PAL: https://paypal.me/humanlabpodcast Hvala ti od srca na velikodušnosti! FACEBOOK GRUPA: Analitika Human LAB -Zdravlje, fitness, dugovječnost, medicina https://www.facebook.com/groups/humanLABpodcast *MYPROTEIN 40% popust na cijeli račun putem linka https://www.myprotein.hr/referrals.list?applyCode=MATEO-R7E ili korištenjem koda MATEO-R7E SkillShare - https://skillshare.eqcm.net/humanlab je odlična online platforma za učenje. Mjesto gdje na dohvat ruke imate ciljane i specifične edukacije iz toliko različitih područja da ni sami niste svjesni za što se sve može čovjek educirati. Bilo da je riječ o sportu, treningu ili video editingu, produktivnosti ili pak heklanju. SkillShare možete isprobati besplatno na mjesec dana putem linka. U tih mjesec dana možete pogledati koliko god stignete bez ograničenja, a ako se i odlučite na Skillshare i dalje. Putem ovog linka dobivate 40% popusta na godišnju pretplatu. Definitivno najbolje uložen novac u vlastitu edukaciju!! Dakle za besplatni probni mjesec i 40% popusta prijavite se na SkillShare Putem linka https://skillshare.eqcm.net/humanlab Lazarus Coffee https://bit.ly/3d9mIlK - Njihova misija je približiti ovu vrstu kave svakom kavoljupcu u Hrvatskoj i oduševiti svaki ukus. Specialty kava mnogo je više od samo kave. Prosječnih proizvoda ima dovoljno, i baš vam zato žele pružiti specialty. Jer prosječan život nije za nas! Budi iznad prosjeka, biraj Lazarus coffee baš kao što sam ga odabrao i ja. Kao osoba koja obožava pravi okus kave tako sam napokon pronašao i ja svog dobavljača. Možete iznajmiti kafe aparat ili pak dogovoriti pretplatu gdje će svakog mjeseca na vašu adresu stizati doza kvalitetne kave. A sve to možete provjetiti na linku: https://bit.ly/3d9mIlK Ukoliko jednostavno želite zahvaliti za trud i rad koji ulažem u ovaj podcast onda je ovo najbolji način. A ja obećavam kako će sav novac biti uložen u podizanje kvalitete podcasta. Link za direktnu uplatu! ( https://paypal.me/humanlabpodcast ) U svakom slučaju nemoj se osjećati loše ako to sada ne možeš učiniti. I lajk i komentar jednako su vrijedni kao i donacija. A možeš čak i podjeliti sa svojim društvom ovu epizodu. VREMENSKE OZNAKE: 00:00 - Intro 01:41 - Nezadovoljstvo i odlazak sa PBF-a, o nutricionizmu 09:11 - Moj direktan rad s klijentima izgleda ovako 11:41 - Marketinški trikovi u fitnessu - Zdravstveni fitness 14:01 - Znanstveni pristup edukaciji 22:41 - Iskustvo nakon godina Keto dijete 31:06 - Što je potrebno za mršavljenje 41:00 - Intermittent fasting korisna ili beskorisna restrikcija? 57:21 - Klijenti koji imaju zdravstvene probleme od prije 01:03:55 - Jesu li umjetna sladila loša? 01:15:21 - Sindrom pretreniranosti Mit ili? 01:19:00 - Briga o vlastitom zdravlju 01:25:56 - Kondicijska pirprema 01:35:10 - Lean Bulk

Moj današnji gost je Donat Rupčić trener sa znanstvenim pristupom fitnesu. Studirao je nutricionizam na Prehrambeno-biotehnološkom fakultetu u Zagrebu te prošao certifikaciju za instruktora individualnog fitnessa. Od 2016. piše edukativne članke na teme prehrane i treninga kako bi laicima prenio provjerene informacije na lako razumljiv način. PODRŽI RAD PODCASTA JEDNOKRATNIM UPLATAMA NA PAY PAL: https://paypal.me/humanlabpodcast Hvala ti od srca na velikodušnosti! FACEBOOK GRUPA: Analitika Human LAB -Zdravlje, fitness, dugovječnost, medicina https://www.facebook.com/groups/humanLABpodcast *MYPROTEIN 40% popust na cijeli račun putem linka https://www.myprotein.hr/referrals.list?applyCode=MATEO-R7E ili korištenjem koda MATEO-R7E SkillShare - https://skillshare.eqcm.net/humanlab je odlična online platforma za učenje. Mjesto gdje na dohvat ruke imate ciljane i specifične edukacije iz toliko različitih područja da ni sami niste svjesni za što se sve može čovjek educirati. Bilo da je riječ o sportu, treningu ili video editingu, produktivnosti ili pak heklanju. SkillShare možete isprobati besplatno na mjesec dana putem linka. U tih mjesec dana možete pogledati koliko god stignete bez ograničenja, a ako se i odlučite na Skillshare i dalje. Putem ovog linka dobivate 40% popusta na godišnju pretplatu. Definitivno najbolje uložen novac u vlastitu edukaciju!! Dakle za besplatni probni mjesec i 40% popusta prijavite se na SkillShare Putem linka https://skillshare.eqcm.net/humanlab Lazarus Coffee https://bit.ly/3d9mIlK - Njihova misija je približiti ovu vrstu kave svakom kavoljupcu u Hrvatskoj i oduševiti svaki ukus. Specialty kava mnogo je više od samo kave. Prosječnih proizvoda ima dovoljno, i baš vam zato žele pružiti specialty. Jer prosječan život nije za nas! Budi iznad prosjeka, biraj Lazarus coffee baš kao što sam ga odabrao i ja. Kao osoba koja obožava pravi okus kave tako sam napokon pronašao i ja svog dobavljača. Možete iznajmiti kafe aparat ili pak dogovoriti pretplatu gdje će svakog mjeseca na vašu adresu stizati doza kvalitetne kave. A sve to možete provjetiti na linku: https://bit.ly/3d9mIlK Ukoliko jednostavno želite zahvaliti za trud i rad koji ulažem u ovaj podcast onda je ovo najbolji način. A ja obećavam kako će sav novac biti uložen u podizanje kvalitete podcasta. Link za direktnu uplatu! ( https://paypal.me/humanlabpodcast ) U svakom slučaju nemoj se osjećati loše ako to sada ne možeš učiniti. I lajk i komentar jednako su vrijedni kao i donacija. A možeš čak i podjeliti sa svojim društvom ovu epizodu. VREMENSKE OZNAKE: 00:00 - Intro 01:41 - Nezadovoljstvo i odlazak sa PBF-a, o nutricionizmu 09:11 - Moj direktan rad s klijentima izgleda ovako 11:41 - Marketinški trikovi u fitnessu - Zdravstveni fitness 14:01 - Znanstveni pristup edukaciji 22:41 - Iskustvo nakon godina Keto dijete 31:06 - Što je potrebno za mršavljenje 41:00 - Intermittent fasting korisna ili beskorisna restrikcija? 57:21 - Klijenti koji imaju zdravstvene probleme od prije 01:03:55 - Jesu li umjetna sladila loša? 01:15:21 - Sindrom pretreniranosti Mit ili? 01:19:00 - Briga o vlastitom zdravlju 01:25:56 - Kondicijska pirprema 01:35:10 - Lean Bulk

"Spomnim se, da sem leta 1966, ko sem v Le Thoru obiskoval seminar o Heraklitu, Heideggra vprašal, ali je bral Kafko. Odgovoril mi je, da je od tistega malo, kar je prebral, nanj največji vtis naredila zgodba Der Bau, 'Zgradba'. Neimenovana žival (krt, lisica ali človeško bitje), glavni lik zgodbe, se obsesivno ukvarja z gradnjo nezavzetnega brloga, ki se polagoma razodeva kot past brez izhoda. Ali se ni zgodilo natančno tako v političnem prostoru nacionalnih držav Zahoda? Pokazalo se je, da so se hiše ('domovine'), ki so jih gradili za 'narode', ki bodo morali v njih prebivati, nazadnje pokazale le kot smrtne pasti." Giorgio Agamben je eden najpomembnejših sodobnih političnih filozofov. Opus s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja velja za filozofski kanon. Njegova misel filozofe deli na trde nasprotnike ali goreče zagovornike. Pri založbi Beletrina je v prevodu Vere Troha izšlo delo Moč misli. Monografija predstavlja Agambenove spise in konferenčne prispevke, ki so nastali v osemdesetih in devetdesetih letih in kronološko predhajajo projektu Homo sacer. Znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in recenzent knjige dr. Boštjan Nedoh pojasnjuje, da danes zmotno zoperstavljamo družbeno delovanje na eni in mišljenje povsem na drugi strani. Predpostavljamo, da se moramo v urgentnih razmerah odpovedati mišljenju: "Agambenov poudarek je nasproten. Tudi, ko delujemo, ne smemo nehati misliti, pravi italijanski filozof." Kaj pomeni, da delo Moč misli demonstira mišljenje v čisti obliki, bo pojasnil tudi recenzent dr. Peter Klepec, raziskovalec in izredni profesor na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU.

v sklopu Evropske noči raziskovalcev, Znanost za vse ZATEmoderatorja: Maja Ratej, Val 202, in Aleš Novak, stand-up komik 23. september 2021 ob 19 uri, Vetrinjski Dvor, Maribor

Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @nenad.feelgood Matjažev instagram: @matjaz.feelgood Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Splošno sprejeta modrost pravi, da si nastanka slovenske države ne moremo predstavljati brez slovenske književnosti in književnikov. To se morda sliši nekoliko domišljavo, saj bi Slovenija samostojnosti ne dosegla, če ne bi ključnih vlog odigrali tudi drugi – politiki in vojaki, gospodarstveniki in duhovniki, znanstveniki in športniki. A po drugi strani drži, da je prav literaturi v kontekstu naše zgodovine pripadla simbolno izjemno pomembna družbena vloga. Natanko med platnicami domačih leposlovnih del smo namreč približno stoletje in pol, vse od pomladi narodov dalje, spoznavali, kaj se pravi biti Slovenec oziroma Slovenka. V literaturi smo spoznavali, katere so naše vrline in kakšne so naše slabosti, in se spraševali, kakšna so pričakovanja, ki jih o družbeno-politični prihodnosti naše skupnosti smemo smelo gojiti, ter katerim političnim potezam ali odločitvam bi se na vsak način kazalo izogniti. Prav tako ne moremo spregledati, da so si nekatere partizanske enote med drugo svetovno vojno nadele imena po naših književnikih ali da so slovensko pomlad v osemdesetih letih na nespregledljiv, izpostavljen način pomagali poganjati prav pesniki in pisatelji, od Toneta Pavčka do, recimo, Rudija Šeliga. In ko govorimo o tem, da se je s slovensko osamosvojitvijo izpolnil tisočletni sen zatiranega naroda, se – pa če se tega zavedamo ali ne – pravzaprav sklicujemo na Sonetni venec. In tako naprej in naprej. Toda ob trideseti obletnici razglasitve samostojnosti, smo se vprašali, kaj se je zgodilo z našo književnostjo, ko je bilo po vsem sodeč izpolnjeno njeno narodotvorno oziroma državotvorno poslanstvo? So bile v zadnjih treh desetletjih poezija, proza in dramatika vprežene v kak drug pomemben, daljnosežen družbeno-politični projekt? So se, nasprotno, znašle na robu zanimanja in pozornosti Slovenk in Slovencev? Ali pa ne drži ne eno ne drugo in nas literarna dela še naprej zaposlujejo, presenečajo, zabavajo in razgibavajo ter kvalitativno poglabljajo naša življenja – le da zdaj ne na ravni narodnega kolektiva pač pa na nivoju slehernega individualnega življenja? Odgovor smo iskali v prazničnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili akad. dr. Toma Virka, predavatelja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki je vprašanju družbene vloge slovenske poosamosvojitvene književnosti posvetil intrigantno razpravo Pod Prešernovo glavo, ki je pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Tomo Virk je letos objavil dve knjigi: pri LUD Literatura je objavil študijo Literatura in etika, pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa monografijo z nekoliko literarnim naslovom Pod Prešernovo glavo in z nekoliko daljšim podnaslovom: Slovenska monografija in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Skratka, dr. Virk v knjigi podaja sintetičen pregled razmerja med literaturo na eni strani in družbo, slovenstvom, politiko na drugi. V prvi polovici monografije se zdi predstavljena snov že nekoliko znana, izzivalnejši je drugi del, ki analizira spremembe v razmerju med literaturo in družbo v letih 1990-2020. Več o tej knjigi in še čem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

Vročina na delovnem mestu. ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Spletna stran projekta Infografike, ki so nastale v okviru projekta Znanstveni članki, ki so nastali v okviru projekta Platforma projekta z aplikacijo

Vročina na delovnem mestu. ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Spletna stran projekta Infografike, ki so nastale v okviru projekta Znanstveni članki, ki so nastali v okviru projekta Platforma projekta z aplikacijo

Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.

Metka Svetlin je marketing manager programa Think with Google za CEE regijo in vodja Brand & Reputation za Adriatik in Baltik regijo. Platforma Think with Google pa predstavlja zakladnico podatkov, analiz, vpogledov in dobrih praks iz prodaje in marketinga, preko katere Google navdihuje vodilne in izobražuje eksperte v poslovni javnosti v CEE regiji. Metka je diplomantka Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer je prejela svečano listino za izjemen študijski uspeh. Pomemben del študijske poti in prvih mednarodnih izkušenj je predstavljala enoletna študijska izmenjava Erasmus na Dunaju. Znanstveni magisterij je Metka opravila na IMB programu Ekonomske fakultete v Ljubljani, smer marketing. Prve izkušnje iz marketinga in managementa je pridobila z delom v podjetju Red Bull Slovenija, kot asistentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in v Bohinj Park EKO Hotelu. Leta 2011 se je Metka zaposlila v Googlu v Dublinu, kjer je najprej razvijala ključne Google Ads oglaševalce v Sloveniji in sodelovala pri oblikovanju njihovih digitalnih strategij. Po dveh letih se je vrnila v Slovenijo, kjer je najprej prevzela funkcijo marketing managerja za Slovenijo in nato še za Adriatik regijo. Poudarek pri njenem delu so predstavljale partnerske agencije, lansiranje novih produktov (Street View, Map Maker, Doodle4Google, lokalni doodli) in razvijanje Googlovega ekosistema v regiji. V največje veselje so ji bile prav ideje za lokalne doodle, kot je bil prvi slovenski s Tromostovjem v spomin na Plečnika, doodle v spomin igralca Poldeta Bibiča in Kekčev doodle. Po petih letih v podjetju je prevzela vlogo marketing managerja za Google Brand & Reputation za CEE regijo in razvijala predvsem program Grow with Google, kjer skozi lokalne programe, kot je na primer slovenska platforma Digitalna garaža, Google nudi brezplačna usposabljanja na področju digitalnih veščin in je namenjena študentom, podjetnikom in vsem ostalim, ki želijo izboljšati svoje znanje. Trenutno poudarek njenega dela predstavlja Brand & Reputation področje za Adriatik in Baltik regijo, preko katerega se trenutno predvsem ukvarja s programi, ki pomagajo pri okrevanju lokalnega gospodarstva. Metka je ponosna, da je ob koncu osnovne šole pri 14 letih na pobudo šole izdala knjigo z naslovom Rojstvo mavrice, kjer so objavljena izbrana dela iz osnovnošolskega obdobja. V študentskem obdobju pa je zgodbe najraje začela pripovedovati preko video posnetkov in montažo kratkih filmov svojim doživetij na potovanjih in v hribih. Pred 10 leti je pripravila kratek film kot zahvalo za Gorsko reševalno službo Slovenijeza njeno helikoptersko reševanje iz stene Velike Mojstrovke in tako spoznala svojega moža, gorskega reševalca. Naj quote: Skrivnost sreče ni v tem, da delaš, kar ti je všeč, ampak da ti je všeč to, kar delaš. (The secret of happiness is not in doing what one likes, but in liking what one does.) Naj knjiga: Sapiens (Harari) in Solve for happy (Mo Gawdat) Naj serija: Z druge strani Atlantika, Krona Hobiji: Turno in alpsko smučanje, alpinizem, potovanja s trekingi po Sloveniji ali po svetu Najljubša hrana: češnje Najljubši podjetnik: Maja Golob Naj app: Il Meteo Trije nauki: 1. Fokus na focus. (Focus on the focus.) 2. Ok je, če ne znamo vsega. (It is ok not to know everything.) 3. Odgovorite si, kakšna je vaša definicija uspeha, ''zakaj'' nekaj delate in se potem odločite ''kako'' boste to delali.

Sportsko savjetovalište nije namijenjeno sportašima profesionalcima. Za profesionalce se najčešće brine cijeli tim ljudi. Ovo je namijenjeno rekreativcima i onima koji žele malo dublje zaroniti u analizu samog sebe." u najkraćim crtama magistra farmacije Ljerka Jurić Karoli objasnila je svrhu sportskog savjetovališta. Kao dugogodišnja trail trkačica prije osam godina iz svog hobija , golemog entuzijazma i želje da pomogne te osvijesti druge pokrenula je Farmacia Sportsko savjetovalište.Educira, brine te pomaže poboljšati kvalitetu života svakog pojedinca koji želi svoj život učiniti zdravijim.Znanstveni kut ,odnosno farmaceutski pogled pomogao joj je da postavi jedne sasvim nove temelje zdravog i aktivno tjelesnog načina života. Sveto trojstvo dosljednih treninga, zdrave prehrane i dodataka prehrani.Što jesti, čime se hraniti, koje dodatke prehrani uzimati. Kako "boostati" imunitet , pogotovo u ovom periodu. Gdje se kretati i koliko , na koji način vježbati. Djeca? Navike?Pola sata bilo mi je premalo da "upijem" sve savjete, sigurna sam da ćete dijeliti moje mišljenje.Hvala draga Ljerka :)https://www.farmacia.hr/farmacia-preporucuje/savjetovalista/3/sportsko-savjetovaliste/https://web.facebook.com/mojafarmaciahttps://www.instagram.com/moja_farmacia/https://www.instagram.com/anaradisic/Ana Radišić podcast - razgovori s ljudima koji inspiriraju. Pitanja koja se nerijetko pitamo, kako, zašto i na koji način je netko uspio. Priče gostiju su pokazatelj da su svi uspješni, inspirativni ljudi zapravo jednostavno - ljudi. Njihove postavke, njihova preispitivanja, njihovi životni putokazi - bez maski, ne klasični intervjui, opušteni, topli i iz srca – bit će okosnica svakog podcasta koji možete slušati na svim popularnim podcast platformama poput Apple podcasta, Google podcasta, Deezera, Spotifya...Ana, pravnica po struci, voditeljica emisije 'Exkluziv', urednica i voditeljica glazbene emisije 'Top.hr'. Osim što je lice RTL-a, radijska je voditeljica glazbene emisije 'Inkubator', strastvena trkačica i ljubiteljica sporta, glazbe, knjiga i putovanja, a ono najvažnije putovanje na koje i vas vodi je putovanje prema samom sebi.Produkcija https://www.redlight-production.comDizajn loga:  https://www.mia-mar.com  https://www.instagram.com/miamarstudio/Glazba: https://www.youtube.com/c/ZvonimirRad...

Znanstveni timovi diljem svjeta ulažu posebne napore u pronalaženju cjepiva ili načina liječenja oboljelih od COVIDa-19. Ovog tjedna lijek protiv malarije bio je u središtu pozornosti. Prvo je američki predsjednik Trump potvrdio da uzima hidroksiklorokin, a nešto kasnije je Svjetska zdravstvena organizacija priopćila kako je na temelju teksta u znanstvenom časopisu Lancet odlučeno da se privremeno pauzira s kliničkim ispitvanjima učinkovitosti tog lijeka u liječnju bolesti izazvane koronavirusom. U Lancetu je objavljeno da da ljudi koji uzimaju hidroksiklorokin imaju veći rizik od smrti i srčanih problema od onih koji ga ne uzimaju. Ali što je hidroksiklorokin i može li pomoći u zaustavljanju sadašnje pandemije?

Tokratni gost - Jakob Škarabot.  [00:00] – Uvod, predstavitev gosta in njegovih področij delovanja.[15:18] - Staranje telesa. Lahko z gibanjem vplivamo na hitrost staranja?[22:28] - Si lahko star 100 let in si samooskrben? Je sprehod in vrtnarjenje dovolj?[28:05] - Osebni rekordi in lastno videnje svojega poklica.[31:28] - Vpliv menstrualnega cikla na telesno sposobnost. Kdaj so ženske »močnejše«?[40:30] - Vpliv hormonov na počutje oz. čustva.[44.30] - Razlike med spoloma. Kdo je močnejši in kdo bolj vzdržljiv?[59:07] - Vadba za ženske. Kaj je priporočljivo in kaj je popularno? Kakšen je vpliv kontracepcijskih tablet na telesno sposobnost? Pomembnost etičnega pristopa.[1:07:20] - Zakaj sploh raziskovat razlike med spoloma?[1:12:23] - Miofascialno sproščanje in problematika izrazoslovja. Kakšen je učinek valčkanja? Kaj je res in kaj ni? Primerjava s statičnim raztezanjem.[1:22:13] - PNF metoda raztezanja - koncept in praktična uporaba. Pomen gibljivosti za funkcionalno delovanje telesa.[1:28:14] - EMG (elektromiografija) je metoda za testiranje mišične moči. Kakšne vrste poznamo kakšen je mehanizem delovanja? Kdaj je testiranje uporabno in zakaj? Alternative za merjenje mišične moči. Katere meritve in testiranja so sploh smiselna?[1:38:42] - Kaj je izokinetika? Uporabna vrednost te metode v znanosti, rehabilitaciji in rekreaciji.  [1:42: 03] - Zakaj se danes manj ljudi poslužuje trenažerjev?  Kdaj pa je vadba na trenažerjih uporabna?[1:47:23] - Znanstveni proces. Kako poteka, kakovost študij, hitrost spreminjanja dognanj, aplikativna vrednost študije.[1:56:52] - Zaključek ter vpliv COVID-19 na raziskovanje ter življenje.

Eden vodilnih protagonistov francoskega razsvetljenstva, znameniti prirodoslovec grof de Buffon, je trdil, da moramo biti – če hočemo seveda spoznati pravo naravo piscev, ki jih beremo – bolj kakor na teme, ki jih ti avtorji obravnavajo, pozorni na način, kako to počno. Drugače rečeno: resnica besedila se navsezadnje ne razkriva toliko v njegovi eksplicitni vsebini kolikor predvsem v slogu, v katerem je izpisano. Zdi se, da iz te misli brsti tudi dobršen del znanstvenega napora francista, predavatelja na Oddelku za romanske jezike in književnosti ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Primoža Viteza. Dr. Vitez je v devetdesetih sicer doktoriral s tezo o Premikih v naglasnem sistemu francoskega medijskega govora in na fakulteti študentkam in študentom med drugim predava francoski govor, pravopis in pravorečje, iz česar bi lahko sklepali, da je v jedru njegove znanstvene radovednosti predvsem strogo jezikoslovna problematika. A če se razgledamo po zborniku Vitezovih razprav, ki je pod naslovom Poetične izpeljave francoske proze : slog in kontekst literarnega besedila pred časom izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, tedaj hitro ugotovimo, da ga bolj kakor nekoliko suhoparna fonetika zaposluje vprašanje, kako so velikani francoske književnosti – od Voltaira do Camusa – rokovali z govorico, da so iz nje navsezadnje iztisnili vso lepoto in resnico in ustvarili umetnine, ki kljubujejo zobu časa. Prav res: kako? – Odgovor smo v pogovoru z dr. Primožem Vitezom iskali v tokratnih Podobah znanja. Oddajo, ki smo jo zaradi pandemije novega koronavirusa posneli po telefonu, je pripravil Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva dr. P. Viteza

Na Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani, kjer se je rodil Valentin Vodnik, ekipa zavoda Divja misel z različnimi dogodki skrbi za podporo literaturi ter ohranja spomin na »prvega« slovenskega pesnika in njegovo dediščino. V prvem nadstropju domačije, je urejena tudi razstava, ki predstavi življenje pesnika, razsvetljenca, duhovnika. Da je imel lepo otroštvo, je sam pisal v svojih spominih, to je Janezu Trdini povedala tudi njegova sestra. Mladi Vodnik se je rad igral, rad je imel žgance in ni se hotel tepsti. Tudi to je ob vodenju po razstavi o Valentinu Vodniku v njegovi rojstni hiši v Šiški povedal doktor Luka Vidmar, soavtor razstave in Znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Čeprav je razstava bolj skromna in na njej ni predmetov, povezanih s samim pesnikom, pa vseeno obiskovalce navaja k razmisleku.

O fotografiji črne luknje, kvantni premoči, novih arheoloških najdiščih, napredujoči personalizirani medicini in vse bolj natančnih podnebnih napovedih: skozi vse leto smo lahko spremljali prebojne dosežke, ki so spremenili naš pogled na vesolje, zgodovino, tehnologijo in nenazadnje okolje. Prvič smo lahko videli prizore, ki jim človeško oko ni bilo priča še nikoli. Spoznavali smo, česa vsega še ne vemo o zgodovini naše vrste, in se hkrati spraševali, kakšna prihodnost nas čaka. Leto 2019 v znanosti je bilo vznemirljivo, zapuščina odkritij pa bo odmevala tudi v prihodnosti. Pregled znanosti v letu 2019 sta pripravila Maja Ratej in Jan Grilc.

»Potem so naši divjali skozi celotno mesto, plenili zlato in srebro, konje in mule in hiše polne vseh dobrin. Vsi so namreč prišli veseli, jokali so zaradi velikega veselja, da bi molili na grobu našega Odrešenika Jezusa in izpolnili svojo zaobljubo. Naslednje jutro so se previdno povzpeli na streho templja in napadli Saracene, moške in ženske in jih obglavili z golimi meči.« Takole, z besedami, v katerih se za današnjega bralca na težko razumljiv način prepletata barbarska okrutnost in vznesena pobožnost, je avtor–očividec, čigar ime je zgodovina sicer pozabila, popisal dogajanje v Jeruzalemu, ko je udeležencem prve križarske vojne po dobrih treh letih na pohodu julija leta 1099 naposled uspelo doseči svoj veliki cilj in zavzeti sveto mesto treh velikih monoteističnih religij. In čeprav so ti dogodki od nas zdaj oddaljeni že 920 let, ni mogoče reči, da so pozabljeni – vprašanje, kdo je pred slabim tisočletjem storil kaj v Mali Aziji, na levantinski obali in nazadnje v Sveti deželi, pač buri domišljijo številnih muslimanov in kristjanov še danes in pomaga poglabljati geopolitične in ideološke ločnice sodobnega sveta. Če si torej čas križarskih vojn nasploh in prve križarske vojne posebej zasluži našo resno pozornost, preprosto ne smemo spregledati enega ključnih zgodovinskih virov za njegovo preučevanje. To je anonimno besedilo Dejanja Frankov in drugih na poti v Jeruzalem, ki ga je pred nedavnim prevedel, mu pripisal spremno študijo in pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete objavil zgodovinar dr. Milan Lovenjak. Zakaj je ta kronika prve križarske vojne kratko malo nepogrešljiva za razumevanje tedanjega dogajanja in kako skozi njeno prizmo lahko razumemo protislovna dejanja zahodnih kristjanov na vzhodni sredozemski obali, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Lovenjaka, sicer predavatelja na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: bitka pri Dorileju, ki so jo križarji bojevali proti Turkom Seldžukom 1. julija 1097; upodobitev iz 14. stoletja (Wikipedia - javna last)

v sklopu konference Cutting Edgemoderatorja: Maja Ratej, Val 202, in Aleš Novak, stand-up komik 16. september 2019 ob 19h, Atrij ZRC

Nekako ob koncu 9. stoletja je v ravnicah vzhodne Evrope, med Baltikom in Črnim morjem, začela nastajati prva državna tvorba vzhodnih Slovanov, tako imenovana Kijevska Rusija. Ta je svoj vrhunec dosegla nekje v sredini 11. stoletja, nato je začela zlagoma slabeti, dokončno pa je propadla pod pritiskom mongolskih vdorov v 13. stoletju. Toda teh 400 let Kijevske Rusije je pustilo neizbrisen pečat v kulturni, verski in politični zgodovini slovanskega vzhoda in še danes se Belorusi, Ukrajinci in Rusi – kadar pač mislijo svojo preteklost in identiteto – sklicujejo natanko na zgodnjesrednjeveško državo v porečju Dnjepra. S čim je torej Kijevska Rusija tako zaznamovala ta prostor, da danes, v času zaostrenih odnosov med Rusijo in Ukrajino, med tamkajšnjimi intelektualci – še bolj pa menda med politiki – plamti debata o tem, čigava naj bi Kijevska Rusija pravzaprav bila, kdo si jo sme lastiti in, kajpada, kakšne politične konsekvence bi morali iz posedovanja te preteklosti potegniti v geopolitičnih razmerah zgodnjega 21. stoletja? – To je tudi bilo vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, pri čemer pa je bil, menda razumljivo, bolj kakor na sedanjosti in politiki poudarek na preteklosti in kulturi. Pred nedavnim je namreč pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšla knjiga Pismenost in kultura Kijevske Rusije, ki prinaša prevode in komentarje izbranih spomenikov vzhodnoslovanske pismenosti 11. stoletja. Kako je v luči teh dokumentov, zdaj prvič dostopnih v slovenščini, videti Kijevska država, smo se pogovarjali z Aljažem Glaserjem in dr. Simonom Malmenvallom, ki sta stara besedila prevedla in bogato komentirala, ter z dr. Blažem Podlesnikom, ki je za pričujočo knjigo poskrbel po uredniški plati in ji pripisal spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: prva stran najstarejšega ohranjenega zapisa Ruske pravde, druga polovica 13. stol. (Wikipedia; javna last)

Komisija za priznanja in nagrade na Kemijskem inštitutu v Ljubljani je Preglovo nagrado 2019 za izjemne dosežke v znanosti nedavno podelila dvema prodornima raziskovalcema z inštituta. Višja znanstvena sodelavka, doc.dr. Marjetka Podobnik, vodja Odseka za molekularno biologijo in nanotehnologijo (D11), jo je prejela za razumevanje delovanja živalskih in rastlinskih patogenih mikrobov, kar je med drugim pokazala na primeru struktur porotvornih proteinov, (ti tudi pri človeku opravljajo predvsem obrambno nalogo). Te ugotovitve ene od začetnic tukajšne krioelektronske mikroskopije imajo velik potencial v biotehnoloških in biomedicinskih aplikacijah. Znanstveni svetnik prof.dr. Matej Praprotnik, od nedavnega tudi vodja Teoretičnega odseka (D01), sicer pa vodja Laboratorija za molekularno modeliranje in profesor biofizike na FMF v Ljubljani, je letošnjo Preglovo nagrado (KI jih podeljuje za dosežke v zadnjih 5 letih), dobil za razvoj novih računskih pristopov in njihovi uporabi v simulacijah kompleksnih molekularnih sistemov. Je tudi avtor metode AsResS, ki sklaplja fine in grobozrnate molekulske modele v simulaciji. Sicer je predsednik Društva biofizikov Slovenije in podpredsednik znanstvenega sveta PRACE (evropske mreže visokozmogljivega računanja). Citiranju objav v znanstvenih revijah smo se v pogovoru izognili, pa ne zaradi nepomembnosti temveč predvsem zaradi vsebine in poteka živahnega pogovora, ki se je razvil med sodelujočimi na temo sodelovanja »računarjev« in »eksperimentalistov«. Ob pomoči zmogljivih računskih strojev je šele postal mogoč optimalen razvoj sodelovanja obeh »struj« pri raziskavah. Prejemnika Preglove nagrade Kemijskega inštituta 2019 za posebne dosežke v znanosti (vir: Kemijski inštitut)

Od komunikacijskih potencialov lutke kot spodbude za učenje govora do orodij nevrolingvističnega programiranja pri poučevanju govora – na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je končal 4. Mednarodni znanstveni simpozij Poučevanje govora, na katerem so strokovnjaki z različnih področij predstavili izzive, povezane z govornim izražanjem v različnih izobraževalnih ustanovah – od vrtca do univerze. Več v oddaji Jezikovni pogovori. Naši gostji bosta vodji simpozija, prof. dr. Katarina Podbevšek in dr. Nina Žavbi.

Pred nedavnim je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izšel Pregled ruske kulturne zgodovine, pod katerega se podpisuje dr. Blaž Podlesnik, predavatelj na katedri za rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Delo je v prvi vrsti sicer namenjeno študentkam in študentom, ki se šele začenjajo spoznavati s prostorom med Belim in Črnim morjem, med Baltikom in Uralom, a obenem svoje bralke in bralce vendarle problemsko poglobljeno sooča s teoretskimi in metodološkimi pastmi raziskovanja ruske kulturne zgodovine. Tako nas med drugim sooča z nemara nekoliko nehvaležnimi, a povsem nespregledljivimi vprašanji, kot so: kaj je zgodovina; kaj kultura; do kod v preteklosti pravzaprav seže pomen pridevnika »ruski«; v kolikšni meri je objektivno preučevanje zgodovine neke kulture sploh možno, koliko pa gre tu vselej za zainteresirano interpretacijo, ki služi ideološkim, družbenim in političnim potrebam našega lastnega trenutka? Kakšne odgovore v tem smislu ponuja pričujoči Pregled ruske kulturne zgodovine, smo v pogovoru z njegovim avtorjem preverjali v tokratnih Podobah znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Alan Ivković je svjetski poznat ortoped sa vrhunskim i zapaženim rezultatima u rekonstruktivnoj kirurgiji donjih ekstremiteta, sportskoj traumatologiji, kirurgiji stopala, te pionirskom istraživanju i primjeni metoda regenerativne medicine i tkivnog inženjeringa u ortopediji. O ozbiljnosti i dediciranosti dr. Ivkovića govori i da je službeni liječnik Hrvatske vaterpolske reprezentacije, s kojom je Sudjelovao u osvajanju olimpijskog zlata u Londonu 2012., europskog zlata u Zagrebu 2010., i svjetskog zlata u Melbournu 2007. Educirao se na Harvardu kao Fulbrightov stipendist, a cijeli popis istraživanja, nagrada i sudjelovanja bi brzo popunio nekoliko stranica teksta. Poslušajte ovaj razgovor ako vas, kao i nas, zanima kako razmišlja, koji mindset ima, te kako iz dana u dan živi jedan vrhunski liječnik koji je živi dokaz da se i kod nas može. Teško je, daleko teže nego u uređenim državama, ali može se! S Alanom smo pričali o: 00:55 - Konačno razgovor s "pravim" doktorom 01:40 - Čime se bavi ortoped? 02:20 - Ambulanta je najvažniji dio posla 04:40 - Stanica je savršena, DNA je nevjerojatan 06:30 - Ortopedija voli konkretna rješenja 08:00 - Ortopedija je vrlo tehnološka struka 08:30 - Tkivni inžinjering 11:00 - Reklama: www.alanivkovic.com - nije bitno što ti misliš da je bitno, bitno je što ljudi misle da je bitno 11:40 - Iskustva s Harvarda 14:00 - Mi kad dođemo do sale, od te točke je lagano 16:00 - 10 do 20 godina da bi novitet u medicini došao do primjene 17:45 - Znanstveni razvoj u Hrvatskoj i vani 19:15 - Zašto Hrvatska ne bi bila jaka u biotechu? 22:00 - Struka se smanjuje 24:30 - Entuzijazam 26:15 - Nove ideje lakše prolaze u organiziranom sustavu nego npr. u Hrvatskoj. Ali, kad uspiješ... 29:20 - Znatiželja! 29:50 - Ne postoje prepreke! 33:00 - Sveobuhvatni zdravstveni sustav temeljen na solidarnosti, ali privatno mora biti u ponudi 35:00 - Najam bolničkih prostorija privatnicima u vremenu kada se ne koriste 37:00 - Tek treći razlog za odlazak mladih doktora iz Hrvatske je novac! 39:30 - Doktori su uglavnom poštovani u Hrvatskoj, ali neki su i dosta izloženi agresiji društva 40:30 - Liječnici u politici 42:15 - Kako donijeti odluku koja nekome znači život ili smrt? 43:45 - Što je liječnička pogreška, a što je komplikacija i neželjen ishod? 46:00 - Što je bitka 47:40 - Najveći strah (u životu i u struci) 49:00 - Što ti sve zapravo radiš? 50:50 - Nije važno samo da radiš to što radiš, važno je i da ljudima (po)kažeš to što radiš 51:40 - Mod fokusa, ne mod odgovora 55:00 - Disciplina switchanja na kontekste 56:10 - Jedan dan u životu Alana Ivkovića 58:00 - Po noći, puno teže je usporiti mozak nego ga ubrzati 1:00:00 - Kako imati high performance dugoročno bez da izgoriš? 1:03:20 - Čitanje i putovanje - lijek za sve probleme ovoga svijeta 1:04:50 - Stavi visoko ljestvicu. Ako je ne preskočiš, i dalje si visoko! 1:07:30 - Izlazak iz comfort zonea, rad na networkingu 1:08:40 - Postoji li tokom školovanja dio koji se bavi odnosom s pacijentom? 1:11:10 - Svi očekuju od svog doktora da baš taj dan bude najbolji 1:11:50 - Što znači "dobra knjiga"? 1:16:00 - Jesu li mlađe generacije izložene knjigama? 1:18:00 - Kindle 1:19:30 - U školskom sustavu učenje nije stvaranje ljubavi nego obveze 1:21:55 - Kako te može opuštat shopping centar??? 1:22:20 - Kako izgleda idealan svijet? 1:25:00 - Može li se kreativnost pretvoriti u tehniku? 1:27:00 - Sjaj u okicama se ne da zamijeniti 1:28:30 - Beatlesi 1:29:50 - Pronaći ono u čemu te nitko ne može zaustaviti, i onda ne dozvoliti da te itko zaustavi 1:31:20 - Besramna reklama 2: Naš bend "Kad djeca zaspu" - rješenje za krizu srednjih godina Alan preporuča: Better: A Surgeon's notes on performance Head Strong: The Bulletproof Plan to Activate Untapped Brain Energy to Work Smarter and Think Faster-in Just Two Weeks

V minulem letu se je na Zahodu nelagodje ob politiki ruske vlade opazno poglobilo. No, tovrstno nasprotovanje pa se, kakor smo videli tudi že kdaj v preteklosti, kaj lahko podaljša oziroma prevede v omalovaževanje ali diskvalifikacijo celotne kulture države, ki jo vodi politika, s katero se ne strinjamo ali ji celo nasprotujemo. V ruskem primeru se to seveda zdi docela nevzdržno; ne glede na to, kaj si mislimo o predsedniku Putinu in njegovih potezah na svetovni geopolitični šahovnici, si zahodne umetnosti, zahodne kulture, celo zahodne civilizacije same kratko malo ni mogoče predstavljati brez Dostojevskega in Tolstoja, Čajkovskega in Stravinskega, Kandinskega in Maleviča, Eisensteina in Tarkovskega. Pa so ti umetniki le vrh ledene gore. Zato smo v tokratnem Kulturnem fokusu skušali panoramsko pregledati zgodovino ruske kulture in premisliti, kaj je Rusija pridodala v zakladnico človeštva – ne da bi se pri tem nujno oslepili za vzajemno vplivanje avtokratskih političnih tendenc v ruski zgodovini in tamkajšnje kulturne produkcije. Pri tem nam je bil v pomoč naš tokratni gost, predavatelj na katedri za rusko književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Blaž Podlesnik, ki je pred nedavnim pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izdal Pregled ruske kulturne zgodovine. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Cerkev sv. Vasilija Blaženega, 16. stol., Moskva (Goran Dekleva)

V letu 2018 je človek drzno posegel na področja, kjer ni bil še nikoli … Od prelomne misije na Sonce do prvih gensko spremenjenih otrok, od naravnost neverjetnih korakov v medicini do razvozlane skrivnosti svetlobe. Otresli smo se prakilograma, odkrili tekočo vodo na Marsu in bili plat zvona za okolje. Trije novinarji, trije pogledi … in ena znanost 2018! Znanstveno leto 2018 komentirajo Maja Ratej, Jan Grilc in Aljoša Masten.

Jezik ulice pravi, da je znanstveni jezik zapleten, nerazumljiv in zahteven. “Nam navadnim smrtnikom je nerazumljiv, rabiš slovarček zraven,” dodaja anketiranka. A vendar se raziskovalci trudijo, da bi nam približali svoje delo. Dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na odseku za nanostrukturne materiale na IJS in koordinatorka projekta Znanost na cesti, pravi, da je naloga zelo zahtevna.

Saj poznate tisto Einsteinovo: “Če nečesa, kar počneš, ne znaš razložiti 6-letniku, tega tudi sam ne razumeš.” Prava umetnost zna biti nekaj zelo kompleksnega strniti v elegantno in lepo razumljivo celoto. Na Znanstvenem slamu 2018 je na inovativen način svoja raziskovalna dela predstavilo deset raziskovalcev. Od skrivnostnega življenja jezer do lepote paličnega mešalnika. Od moderne čistilke plazme do tlakovcev in simetrije.

moderatorja: Maja Ratej, Val 202 in Aleš Novak, stand-up komik 19. november 2018 ob 19h, Atrij ZRC

Imena kot so Ana Jenko, Angela Piskernik, Ana Mayer Kansky ali Melitta Pivec-Stele so danes večidel neznana, pozabljena imena. In vendar v kulturni zgodovini slovenskega prostora zavzemajo izjemno pomembno mesto; omenjene so namreč med prvimi Slovenkami, ki so tam ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja prestopile prag univerze. Še več; bile so med prvimi, ki so pridobile doktorski naziv. Seveda pa je bila njihova pot do tega visokega naziva vse prej kot enostavna. Pred dobrim stoletjem ni bilo namreč na figuri znanstvenice prav nič samoumevnega; prevladujoče vrednote patriarhalne družbe so ženskam pač odrekale sleherno vedenje, ki bi presegalo horizont skrbi za družino in dom. Kako so torej te pionirke znanosti na Slovenskem uspele preseči stereotipe svoje dobe, kako so mogle svoje znanje uporabiti v javnem življenju in kako jih je za to navsezadnje nagradilo njihovo okolje? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu. Odgovore smo iskali v pogovoru s predavateljicama na Oddelku za germanistiko ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Petro Kramberger in dr. Ireno Samide, ter z dr. Tanjo Žigon, predavateljico na Oddelku za prevajalstvo iste visokošolske ustanove. Vse tri so namreč po uredniški plati bdele nad zbornikom v nemščini pisanih portretov prvih slovenskih intelektualk, ki je pod naslovom Frauen, die studieren, sind gefährlich (torej: Ženske, ki študirajo, so nevarne) pred nedavnim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Skupina študentk se uči o elektromagnetizmu, Washington, ZDA, začetek 20. stol. (Wikimedia Commons)

Kaj pravite na srečanje z influenserji, vplivnimi učenjaki, ki so v preteklosti delovali na ozemlju Slovenije? Od človeka, ki je skrbno popisal živalstvo in rastlinstvo Kranjske in bi – če bi živel danes – gotovo pisal blog o bogati flori Slovenije in v medijih opozarjal na nevarne poklicne bolezne; do človeka, ki je bil na čelu ene najmogočnejših gospodarskih trdnjav svojega časa in zato na moč vpliven, briljanten, a po drugi strani premalo taktičen znanstvenik, ki bi – če bi živel danes – gotovo na javnem profilu svojega Facebooka razpredal o svojih patentih, njegov prijatelj na Twitterju pa bi bil sam ameriški predsednik; in nazadnje do ženske, ki se je nosila drugače kot njene sodobnice, ki bi imela – če bi živela danes – na Twitterju zaradi svoje ektravagantnosti in vsestranske razgledanosti zagotovo ogromno sledilcev, v svojem mobilnem telefonu pa številke številnih, ki kaj veljajo. Ana Mayer Kansky, Lambert von Pantz in Giovanni Antonio Scopoli.

Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah, kot v skritem nanosvetu. Odkrili so tekočo vodo na Marsu, človeštvo je razvilo predmet, ki bo potoval najhitreje doslej, spet so potrdili Higgsov bozon, več kot kvadratni kilometer velika ledena konstelacija senzorjev na Antarktiki pa je naposled dala prve razburljive rezultate. Pripovedujeta Maja Ratej in Luka Hvalc.

Klasični filolog in prevajalec dr. Marko Marinčič je v zbirki Razprave FF pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani objavil znanstveno monografijo Carmina docta: Katul in nova poezija. V njej je zanimivo osvetlil Katulovo poezijo, marsikatero svojo analizo je ponazoril tudi s prevodi, monografijo pa je sklenil s prevodom Katulovega epilija Svatba Peleja in Tetide. V oddaji Izšlo je boste tako najprej slišali pogovor Marka Golje z dr. Marinčičem, ob izteku oddaje pa še odlomek iz Katulovega epilija, Ariadnino tožbo v interpretaciji dramske igralke Polone Juh. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Katarina Marinčič

20. junija obeležujemo svetovni dan beguncev. Prosilcev za status begunca ali subsidiarne zaščite je zaradi sodobnega trenda migracijskih tokov v Evropi zadnja leta več, posledično pa se povečujejo tudi potrebe po tolmačenju iz jezikov, ki jih govorijo prosilci. V oddaji vam bomo predstavili poklic tolmača v postopkih za priznanje mednarodne zaščite. Naš gost bo izkušen prevajalec/tolmač Peter Umek, zaposlen na Direktoratu za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Ministrstva za notranje zadeve, ki ima pisarno v azilnem domu v Ljubljani. Umek je tudi avtor učbenika Tolmačenje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite, ki je pred kratkim izšel pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete. foto: Bobo

Ob 70-letnici Biotehniške fakultete, UL moderatorja: Maja Ratej, Val 202, in Aleš Novak, stand-up komik 17. maj 2017, Kavarna Union