Podcasts about temna

Oglašamo se vam iz Celovca, v katerem bo v Koroškem deželnem muzeju vse do začetka aprila razstava Piccaso-Warhol-Baselitz, poročamo pa tudi o skupni razstavi slikarke Cvetke Hojnik in modne oblikovalke Taje Frešer Temna stran emocij v mariborskem razstavišču Kibela in o novih izdajah Založbe ZRC.

Zdravo! Ta teden smo gostje v prvem slovenskem astronomskem podkastu, kjer v 42. epizodi govorimo bolj o Štoparcu kot o astronomiji, čeprav presenetljivo dolgo vztrajamo v vesolju. Dunja in Maruša sta si naše gostovanje zamislili kot kviz, kjer, za razliko od klasičnih kvizov, iščemo vprašanja namesto odgovorov. Med vprašanji (in odgovori) zaidemo na teme, kot so iskanje smisla, različne teorije o vesoljih, delovanje potovanja po vesolju in še marsikaj. Prva štiri vprašanja so v naši epizodi, druge štiri pa najdete v današnji epizodi podkasta Temna stran Lune.

Saša Michailidis se ptá historika architektury Zdeňka Lukeše a architekta Filipa Ditricha. Blíží se Dušičky, 2. listopadu zavzpomínáme na všechny zesnulé. Při procházce hřbitovem si možná všímáte funerální architektury. Dokážeme se starat o historické hřbitovy, obřadní síně, kolumbária a náhrobky? A jaká je současná hřbitovní architektura?Všechny díly podcastu Akcent můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Saša Michailidis se ptá historika architektury Zdeňka Lukeše a architekta Filipa Ditricha. Blíží se Dušičky, 2. listopadu zavzpomínáme na všechny zesnulé. Při procházce hřbitovem si možná všímáte funerální architektury. Dokážeme se starat o historické hřbitovy, obřadní síně, kolumbária a náhrobky? A jaká je současná hřbitovní architektura?

V Centrifugi govorimo o zgodnjem začetku volilne tekme, o političnih izdajah in zvestobi, o težavah, ki so se zgrnile na dve največji stranki – opozicijsko SDS in vladno Gibanje Svoboda. Povemo, zakaj predčasnih volitev za zdaj pri nas ne bo in zakaj v resnici ni pomembno, ali je Logar izstopil iz SDS v dogovoru z Janšo ali ne. Opozorimo tudi na vse tanjšo mejo med javnim in zasebnim, o korporacijah in blagovnih znamkah, ki vstopajo že tudi v vesolje. Tedenski pregled sta pripravili Tanja Starič in Mirta Berlan.

Český spisovatel, scenárista a bývalý politik vypráví o tom, proč se z něj nestal básník, i o své zálibě ve škrtání. A čím ho oslovuje příběh Jiráskova Temna?

Všední život s jeho každodenností může být velmi zajímavé a přitažlivé téma. Dějiny totiž nevytvářejí pouze panovníci a vlivné osobnosti, nejsou to pouze politické dějiny a v širším slova smyslu dějiny společnosti. Ani takzvané období temna nebylo jen temné.

Piše Tonja Jelen, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Pesniška zbirka umetnika Miklavža Komelja Da in ne je obsežno delo, ki vsebuje avtorske pesmi in dve prevedeni: svetega Janeza od Križa Temna noč in Arthurja Rimbauda Pijani čoln. Gre za jezikovno prefinjeno pesniško delo, pri čemer avtor v pesmih razmišlja tudi o jeziku samem: »Preseženje jezika / ni isto / kot uničenje jezika.« Kaj vse je lahko jezik, pesem, kaj je lahko 'da' in kaj 'ne', so ena izmed krovnih vprašanj zbirke. Da in ne se tako gosti in hkrati prši v vseh idejah, občutjih in razmislekih ter se razrašča v številne možnosti, kaj vse nam lahko ponuja in daje Komeljeva poezija. Sprejemanje absoluta, različnega kulturnega izročila in leposlovja se prepleta in dopolnjuje. Možnost združevanja »nezdružljivega« postane ne le možnost, ampak tudi odlika. Tudi v primerjavi s prejšnjimi zbirkami Miklavža Komelja je zbirka Da in ne polna intertekstualnosti, vendar se je v tej zgodil nekakšen lom v posebni izreki čustev, občutja in odnosa sveta do lirskega subjekta. Glas pesnika je bolj svež, prečiščen in zračen. Subjekt je vseprisoten opazovalec, kritik in tudi glasnik – slavilec življenja, najsi bo v sonetih ali v kratkih, predvsem trivrstičnih pesmi. Zadnje se čudijo in slavijo naravo, natančneje cvetočo češnjo. Prav cikel teh kratkih pesmi premišljeno odmerja izrečeno. Pesnik je natančen, precizen. Drobne radosti sredi narave poveličujejo življenje, ki je vse. Tako Komelj sledi naravnemu ciklu, tudi psu, kot se neposredno izrazi. V ospredje prihaja sredica življenja oz. lepota: »Ta češnja tiho / stoji celo leto in / potem zacveti.« Pri tem ne gre spregledati, da zacveti tudi sredi vojne in se pesnik s tem naveže na Karla Destovnika Kajuha. Vračanje novega in večnega – ki ni več nujno – je v Komeljevi zbirki dosledno. A zdaj ni več vmesnosti, je samo dvojnost. Že sam naslov med zanikanjem in pritrditvijo podaja tezo, ki se v zbirki večkrat potrdi. Tudi zelo dosledno že na samem začetku zbirke: »Nesmrtnost in smrtnost / se ne izključujeta nič bolj kot to, / da lahko rečem Da / in tudi Ne.« Dvojnost med popolnostjo in uničenjem, med lastnim mišljenjem in vsiljenim, med posameznikom in svetom se v zbirki pojavlja kot možnost izbire ali prisile. A pesnik zatrjuje, da sta lastni veličina mnenja in ranljivosti več vredni kot sistematično uničevanje sveta. Prav to jasnost izraza po verjetju v človekov dobri prav, je treba poudariti kot eno ključnih izpeljav teh pesmi. V zbirki zmotijo nekateri motivi in namigi na vojno, bojevanje, čeprav se subjekt nagiba tudi k dezerterstvu. Pri tem se bralec lahko znajde v zagati, kaj pomeni popolno zanikanje določenih trditev. Ta (ne)logičnost ali ne nazadnje njena dvojnost ponujata dobro iztočnico za razmišljanje in preigravanje izraza. Pri tem pesnik ne razočara s slikovitostjo, jezikovno prefinjenostjo in tudi neposrednostjo izraza. Ta neposrednost je ob prvem branju lahko neprijetna, vendar se na poseben način zasidra v premišljevanje v nadaljevanju branja. Pravzaprav v prav poseben mir: "In tudi če mi glas vseh ljudi / reče: »Povsod je kaos, reda ni, / nikjer ga več ni,« rečem: »V meni jè.«" Pesniška zbirka Miklavža Komelja Da in ne je poezija, ki jo je vredno brati. Ni treba stati za vsako mislijo, vendar so pesmi dodelane, polne medbesedilnosti, razmislekov in veličine življenja. Četudi samo stoji in se zbudi enkrat na leto. Vse je vredno in je, kot je naslovljena zbirka.

Ko se astronavti udeležijo usposabljanja v jamah postanejo… jamonavti. Zakaj so (tudi slovenske) jame primerne za astronavte, česa se naučijo, v čim se preizkusijo? Pogovarjali sva se z Loredano Bessone, vodjo programov ESA CAVES in ESA PANGEA za trening astronavtov, in s prof. Francijem Gabrovškom iz Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU, ki pri programu tudi sodeluje.   We are grateful to Loredana Bessone for providing the audio file used during astronaut training. The text is from the book “Into the unknown: the exploration of Škocjan Caves”.  Podkast lahko podprete na https://ko-fi.com/temnastranlune. Zapiski: ESA CAVES and Pangea main page ESA CAVES 2012 discovery of a new crustacean species in cave training course Grottenarbeiter (film by Tullio Bernabei) Knjiga o raziskovanju Škocjanskih jam: “Into the unknown : the exploration of Škocjan Caves" / "V neznano : raziskovanje Škocjanskih jam” Podcasts and book recommendations by Loredana Bessone: Houston we have a podcast ESA explores podcast 13 minutes to the Moon The interplanetary podcast Samantha Cristoforetti: Diary of an Apprentice Astronaut Tim Peake: The Astronaut Selection Test Book Cris Kraft: Flight: My life in mission control Gene Kranz (Apollo flight director): Failure is not an option Chris Hadfield: An astronaut guide to life on Earth Priporočila Francija Gabrovška Nadja Zupan Hajna: Karst, caves and people Arthur Palmer: Cave geology Novice: Frank Rubio in izgubljeni vesoljski paradižnik Orki v vesolju Opazovanja: ⁠projekt Sonce v pločevinki⁠ (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023” Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠⁠, na spletni strani⁠⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na ⁠Space Weather.com⁠  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Cave sounds from ZapSplat Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠) Temna stran Lune je del Zavoda Cosmolab, ki se ukvarja s promocijo in popularizacijo astrofizike.

Na začetku aprila je minilo sto let, odkar se je v Ljubljani rodila pesnica Ada Škerl. Prvo pesniško zbirko, Senca v srcu, je objavila leta 1949. S čustvenostjo in lirizmom, ki sta prežemala njeno poezijo, je prehitevala čas tedaj zapovedanega socialističnega realizma. Odziv kritike ji zato ni bil naklonjen in verjetno se je prav zato pesnica umaknila z literarne scene in objavljala le poredko v revijah. Druga zbirka, Obledeli pasteli, je izšla leta 1965, tretja, Temna tišina, pa leta 1992. Potrdila se je kot mojstrica verzne oblike, v katero je ujela odziv subjekta na dogajanje v sebi in okolici. Pred petimi leti so v zbirki Kondor Mladinske knjige izšle njene zbrane pesmi z naslovom Speči metulji.

Tatjana Pregl Kobe: Ko pride strah, Vinko Möderndorfer: Odštevanje, Karmen Zupančič: Temna noč brez zvezd, Martin Sušnik: Realizem, ki osvobaja. Recenzije so napisali Marica Škorjanec Kosterca, Miša Gams, Andrej Lutman in Ifigenija Simonović.

Piše: Andrej Lutman Bereta: Igor Velše in Lidija Hartman Po zbirki kratke proze z naslovom Tango se Karmen Zupančič podaja v obravnavo najskrivnostnejšega pojava: to je temna snov. V Temni noči brez zvezd takšna snov zavzema domala vse, pravzaprav kar celotno pesničino obzorje, na katerem se vrste dogodki, ki so seveda pesmi. Knjižica s šestdesetimi stranmi je razdeljena na levi in desni pol. Levega si je prisvojil risar Tine Zupančič z rahlo obarvanimi risbami, ki delujejo izstopajoče iz siceršnje temine črk. Njegova risba na naslovnici kaže svetilko, ki napotuje k pesmim. Desni pol zbirke pa so seveda pesmi. A svetilka na naslovnici je pokrita s snegom. Pesmi odeva mraz, pesmi so pravzaprav brez odeje, brez gretja, a z mnogo izpovednega žara: »Košček za koščkom umiramo z vsakim / slovesom. / Vse manj nas je. / Neki tuji svet prihaja v nas. / Tuje sanje. Neznane daljave. / Prazne pokrajine. / Sami ostajamo. / Sami. / Sebi.« V pesmi, ki ni naslovljena, se kaže tudi pesničin slog: nizanje in razvlečenost pomenov. Ni čudno, da je bila zbirkica po klasifikaciji CIP uvrščena med prozo, založba pa jo označuje kot poezijo. Za razširitev pomena pesmi kot pripovedi je v spremnem besedilu Slutnja trepljanja v zamahih pahljač poskrbel tudi Borut Gombač, ko ugotavlja, da so pesmi pravzaprav nadaljevanje izpovedovanja čutnosti, že izražene v avtoričini prejšnji knjigi Tango. Razvlečenost, ki je osnova določenega plesa, se nadaljuje skozi igro različic temnega, temačnega, mračnega. Bipolarnost zbirkice je potemtakem izražena skozi skrajnosti, ki jih ponuja zadnji stavek pesmi z naslovom Lahko: »Lahko zlahka slečeš / zaskrbljenost dneva, lahko skočiš z balkona, / lahko ležiš na travi in lahko hraniš ptice s svojo / pesmijo.« Tematiko pesmi bi lahko opisali z besedami tegobe, tarnanje, godrnjanje, jadikovanje … Noč kot nasprotje dnevu in zvezde kot motnjo na nočnem nebu je pomensko mogoče prekucniti v trditev, da so noč in zvezde dopolnitev dnevu in nebu. Skrajna čustvenost pa povzroča, da bralstvo doživi stik s pesmimi na način empatije, odmika od pomena, od sporočilnosti zapisanega. In spet svoj delež prenosa ustvarjalnosti izpostavijo risbe. Dojemanje pesničinega in risarjevega sveta se potemtakem razdeli in hkrati združi ob dejstvu, da je minevanje vsaj tako blizu, kot je kratek čas, ki ga nakazuje sorazmerno malo pesmi v zbirkici. Intenzivnost takšnega doživljanja izpove tudi zadnja kitica ene izmed nenaslovljenih pesmi: »Se čudi. / Ne bodi žalosten. / Duša ti je polna miru, / ne prilivaj grenkobe sreči. / Duša, ki je polna miru. / Ljubi!« Imperativ, ukazovalnik k ljubezni, k združevanju pa je tisti del sporočilnega obzorja zbirkice, ki prepriča o skladnosti osame in druženja. Napotilo naj bo torej: pesmi berite v skupini. Za tiste, ki takšnega napotila ne upoštevate, pa so na voljo risbice, ki kar kličejo k dopolnitvi. Več barv torej v črnino!

Každý týden vychází bonusová epizoda na herohero, kde můžete podpořit a ovlivnit mou tvorbu: https://herohero.co/knihovory Instagram: https://instagram.com/endlessbibliophile Blog: https://marky-books.blogspot.com Přeju krásný poslech!

Temna hmota k večeri je to len metafora k spôsobu života, ktorí teraz vedieme? Tento matrix nám nedovolí zmeniť pravidlá hry, ale môžeme sa pokúsiť využiť pravidlá matrixu, aby slúžil nasemu cieľu, lebo účel svieti prostriedky. Je iba na nás, čo si urobíme, keď nám matrix ponúkne kilo citrónov či sa budeme tváriť kiselo alebo si urobíme citronádu, ktorú si vipijemem na pláži a vychutnáme si pohľad na otvorene more. Alebo sa môžeme tváriť kiselo a pohľadom na otvorene more si môžeme mysle, že nemáme kam utiecť? Projekt terran mozer byť odpoveďou!

Temna, mlečna, bela in rožnata – štiri vrste čokolade poznamo, čeprav bela po mnenju nekaterih zaradi svoje sestave ni čisto prava čokolada. V petkovem Svetovalnem servisu bomo razložili, kako prepoznati kakovostno čokolado, kako izbrati primerno čokolado glede na recept, ki se ga boste lotili, slaščičarski mojster in učitelj praktičnega pouka pri programu Slaščičar na Živilski šoli Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Gorazd Potočnik pa zagotovo doda tudi kakšen recept, v katerem bo kot glavna sestavina blestela ta majevsko-azteška dobrina. Pokličite nas ali nam pišite po 8h!

No episódio dessa semana falamos sobre a importância de procurar o nome do date no Jusbrasil, reajuste nas bolsas Capes e CNPq, a pataquada inaceitável do QuaQua, o livro Ministério do Prazer, a dúvida sobre o herdeiro, a entrevista de Campos Neto no Roda Vida, a possibilidade de Dilma assumir a presidência do banco do BRICS e a visita de Lula no EUA.Colabore com o nosso trabalho através do:- PicPay - Padrim- Chave PIX : podcastmid@gmail.com PARTICIPANTES:------------------Anna Raissa - https://twitter.com/annarraissaDiego Squinello - https://twitter.com/GarotoDoKikaoRodrigo Hipólito - https://twitter.com/lhamanalama COMENTADO NO EPISÓDIO------------------AGU faz 1º pedido de condenação definitiva por participação em atos golpistas de 8 de janeiroTSE mantém "minuta golpista" em ação que pode tornar Bolsonaro inelegívelCNJ afasta do cargo juíza que atacou ministros do STFCármen Lúcia envia para 1ª instância pedidos de investigação contra BolsonaroGilmar vota contra recurso de Zambelli e diz que deputada só não foi presa por ter foro privilegiadoTrabalhando bem em todas as línguasCuidando das pistolasPagando bem, que mal temNa frente da minha saladaMinistério do prazerNão vai mais ter casamentoCampos Neto diz a investidores que é preciso ter 'um pouco mais de boa vontade' com governo LulaCampos Neto no Roda Viva. (cortes no perfil do programa)Dilma presidenta de novoTricampeão mundial de conciliação. A visita de Lula aos esteites Tem algum feedback sobre o episódio?------------------E-mail: podcastmid@gmail.comTwitter: @podcastmid

It's all over social media and we hear you. IUD insertion is incredibly painful and it's been this way for years. The wave of horror stories is enough to steer thousands away from getting an IUD so why hasn't anything changed? Great news, a groundbreaking solution from Cross Bay Medical has been around for a couple of years, but once again, our healthcare system that chooses profits over patients has put this product away from those who need it most. Insurance companies are leaving you in pain over $50 to access this miracle product and we cannot let them. We are taking back our healthcare for the future of uterine health and so should you! Another way we'll be taking back our healthcare is with a little help from this week's mind-blowing guest! Temna Sturdivant is a Biofeedback pioneer, health consultant, and traditional naturopath practitioner equipped with the technology of our future healthcare! Temna unveils how impactful our nervous system is on the entire human body, what special Biofeedback technology is, and how it's a next-level noninvasive diagnostic that you can use even from your own home!  Lastly, we end on a high note with a bright future! Bobby Wilson is a name you should know now! Thanks for listening, learning, and being you. And join us back here every Tuesday for all things uterus, in service to you, uterinekind.

Being whole consists of pursuing mind, body, and spiritual wellness. At the start of a new year many of us make resolutions to eat better, sleep more, and to exercise... but what happens when we fall off the wagon?Temna Sturdivant visits The Home Health Care Today Show to discuss ways to become better by taking one step at a time and making better health decisions. She also describes the significance of biofeedback and how to get a full biofeedback scan and a host of other free and fee-based services offered through Relax Build, LLC. https://relax-rebuild.com/. About Temna SturdivantSince childhood Temna was taught the values of healthy living, positive thinking and herbal medicine by her parents.  She had the privilege of working with her parents at their wellness clinic until it was time to go to college.Temna has been practicing as a Traditional Naturopath Practitioner, Board Certified Reflexologist,  Licensed Massage and bodywork Therapist, Herbalist, Clinical and holistic Iridologist, BioEnergy & Nutritional Consultant for over 25 years  She is a member of the Certified Natural Health Professionals, Health Keepers Alliance, Associated Bodywork & Massage Professionals and founder of Relax Rebuild, LLC. Temna's passion is to share holistic solutions for people's health challenges so they can better their health before medication and surgery.The show's goal is to re-emphasize the importance of rest, relaxation,  diet, exercise, and natural approaches to health and wellness and to inform, inspire, influence, and educate Metropolitan Detroiters on how to address health, wellness, and personal issues at various ages and stages. Hosted by Dr. Cleamon Moorer Sponsored by: American Advantage Home Care, Inc.

Interpretaci dějin provázejí často historické mýty a polopravdy. Byla například pobělohorská doba opravdu tak temným obdobím? Na tuto otázku se ve své knize Temno pokouší odpovědět historička Ivana Čornejová.

Interpretaci dějin provázejí často historické mýty a polopravdy. Byla například pobělohorská doba opravdu tak temným obdobím? Na tuto otázku se ve své knize Temno pokouší odpovědět historička Ivana Čornejová.Všechny díly podcastu Ex libris můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Tokratna gostja Nočnega obiska je bila filmska kritičarka Anja Banko, katere življenje je s filmom prepleteno že od malih nog, odkar je prvič sedla v dvorano kina Mojca. Njeno življenje se je še naprej prepletalo s filmom in tako je leta 2014 obudila Filofest, pozneje pa na radiu Študent prevzela urednikovanje filmske oddaje Temna zvezda ter začela pisati za najpomembnejši slovenski kritiški reviji Ekran in Kino. Tako je izpopolnila svoje kritiško oko in postala prepoznavno ime med slovenskimi filmskimi kritiki. Ob pisanju kritik je sodelovala pri Animateki in Kinotripu, deluje pa tudi v Kinoteki. Anjo Banko je na nočni obisk povabil Gašper Stražišar, skupaj pa sta podrobneje raziskala, kaj je pravzaprav filmska kritika, kakšen je v tem hipu položaj filmske produkcije na Slovenskem in kaj vse Anjo Banko vedno znova vleče pred filmska platna.

Prastaré kamenné nástroje zvané makrolity (4:34) – Astronomie: Měsíc brzy poobědvá kousek Slunce (20:57) – Jak moc temné bylo temno? 1. část: Katolíci a emigranti (25:25)Všechny díly podcastu Planetárium můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralec: Jure Franko Peter Kovačič Peršin je eden poslednjih velikih humanistov v slovenski filozofiji. Z osebno prizadetostjo in mračnimi napovedmi se zamisli nad pomanjkljivostmi in skrajnostmi sodobnega sveta in tudi slovenske družbe. Knjigo Etos prihodnosti je posvetil spominu na Hansa Künga, avtorja projekta svetovni etos. Švicarski filozof in teolog je zasnoval koncept univerzalnega etosa, premišljen načrt, ki bi bil sprejemljiv za vse človeštvo in svetovne religije ter bi učinkoval kot stvarni izhod iz sedanje civilizacijske krize. Temeljni problem sodobne misli, na začetku predvideva Peter Kovačič Peršin, je ta, da ne more dati zadovoljivega odgovora na vprašanje, kaj je človek. Misleci različnih idejnih usmeritev se jasno zavedajo, da je od vizije človeka in njegovega položaja v svetu odvisno, kako človek biva, kako se uresničuje kot družbeno bitje in kakšna bo njegova prihodnost. Vse preveč je takih, ki človeka razumejo le kot posebno obliko biološko-tehnološkega obstajanja, ne pa kot bitja svobode in razvojne odprtosti. Čedalje bolj očitna je dehumanizacija človeka. Temna plat sodobne zgodovine zato zahteva novo in celovito videnje človeka. Peter Kovačič Peršin izhaja iz nekaterih še vedno aktualnih stališč personalizma, eksistencializma, filozofije eksistence, frankfurtske šole in teoloških spoznanj, omeni pa tudi žal prezgodaj umrlo slovensko filozofinjo Cvetko Hedžet Tóth, nemško-ameriško politično teoretičarko judovskega rodu Hannah Arendt in nekatere druge mislece. Avtor oblikuje svoj lastni, v marsičem apodiktičen, vendar vsebinsko skrajno human in konsistenten sistem etike. V njem človek velja za presežno bitje, bitje nenehne rasti, duha in svobode. Čeprav pripada biološkemu svetu, zmore presegati danosti narave. Uresničuje se v medsebojnosti oziroma odnosu z drugim človekom, iz takega razmerja pa vznikata etična zavest in odgovornost za drugega. Prav zaradi sobivanja je človek etično bitje. Filozof pravi, da bi bilo treba postaviti nove duhovne in idejne temelje, hkrati pa se vračati k izvornim načrtom etičnega ravnanja, ki so izraženi v praetosu človeštva. Praetos štirih imperativov, ki ostajajo osnova svetovnega etosa, se glasi: ne ubijaj, ne kradi, ne laži in ne zlorabljaj spolnosti. Načelo, da ne stori drugemu tega, česar ne želiš, da on stori tebi, ohranja svojo veljavo. Kovačič Peršin je kritičen pisec, vendar tu in tam ne govori naravnost, temveč uporablja posredne koncepte in sintagme. Pojem totalitarizma in besedne zveze totalitarni nazori, totalitarizem 20. stoletja in totalitarno okolje samo omeni, ne da bi pojasnil, kaj ima v mislih, nenehno pa piše o taki ali drugačni ideologiji oziroma ideoloških projektih spreminjanja sveta in brezrazredne družbe, predvsem pa o njihovem polomu. Učinkovali so ideološki moralni koncepti, svojo moč kaže ideologija neoliberalnega kapitalizma. Avtor pravi, da ideološki sistemi oziroma nosilci ideologij zahtevajo suženjsko podrejenost posameznika interesom ideologije. Človek je postal samo sredstvo, dogajali so se zločini. Peter Kovačič Peršin napoveduje, da mora napočiti obdobje postideologije, saj polom ideoloških projektov zahteva etični obrat. Rokopis knjige Etos prihodnosti je bil po vsej verjetnosti oddan pred izbruhom vojne v Ukrajini, vendar Kovačič Peršin piše tudi o pojavnih oblikah zla, ki se zgodijo med vojno, in posledicah po njej. Naša civilizacija je utemeljena na načelu vojne. Teoretik verjame v pomen in učinkovitost vzgoje, tudi vzgoje za mir, toda morda bi kdo kljub predsodkom o historičnem materializmu pomislil na Marxovo tretjo tezo o Feuerbachu, češ da okoliščine spreminjajo ravno ljudje in da mora vzgojitelj sam biti vzgojen. Pobuda za prevratno prakso, ki je navedena na koncu te teze, se seveda ne ujema z avtorjevimi stališči, saj pravi: »Globalno krizo bomo lahko rešili le s svetovnim projektom moralne prenove, ki bo zajela celotno človeštvo.« Avtor priznava, da je ta vizija morda videti neuresničljiva utopija, toda v resnici je po njegovem mnenju to edina pot, da človeštvo kot biološka vrsta preživi. Veliko besed namenja ohranjanju narave, poglobljeno pa piše tudi o pravnih, verskih in duhovnih vidikih. Knjiga Etos prihodnosti je celota plemenitih, dobronamernih in humanih idej. Pisec je že vrsto let zvest samemu sebi in svojemu načrtovanju etike. V lepem slogu in iskreni zagnanosti načrtuje boljši svet, opozarja in predlaga, prav dobro pozna vzroke in posledice slabih dejanj na svetovni ravni in v osamosvojeni Sloveniji, a še vedno vztraja pri prepričevanju in razsvetljevanju tistih, ki jih vodijo nagon po oblasti (tako ga imenuje sam), koristoljubje, izkoriščanje, poniževanje drugih in sebični interesi. Lahko bi se vprašali, zakaj bi se ti ljudje, ki jih razkrinkava, spremenili in postali drugačni, dobri, pošteni, odgovorni in človekoljubni, če pa so s svojim egoističnim položajem čisto zadovoljni. Peter Kovačič Peršin zatrjuje, da ne gre za moralizem, temveč za streznitev in etiko preživetja. V vse zajemajočem

Zdravo. V soboto 21. maja smo gostovali na fantazijski / ZF konvenciji Na meji nevidnega, kjer smo imeli svoj prvi vidni in živi nastop. Z nami je bila Dunja Fabjan iz sosednjega podkasta Temna stran lune in smo se pogovarjali o tem kako zapustiti planet v 42 korakih. Vsaj tak je bil naslov predavanja. Kot ponavadi so nas stvari zanesle na stran pota, tako da smo se pogovarjali o očalih Joo Janta 200, o tem koliko časa še ima naš planet in civilzacija in tudi o tem, kako zapustiti planet, čeprav nismo prišli do 42 korakov. Govorili smo tudi o tem, če bi bili ljubljenčki vesoljcev, o gobah za 42 evrov in o (kot že naslov pove), o prehranskih dopolnilih za ljudi, ki so jih ugrabili vesoljci. Le teh je na svetu namreč več kot 3 milijone. S pomočjo publike smo ugotovili, da bi bila rešitev tudi potovanje nazaj v čas, nismo se morali izogniti multivesoljem, ... in na koncu ugotovili, da bi morali nazaj v jame. Hvala za vsem obiskovalkam in obiskovalcem za odobisk na konvenciji Na meji nevidnega. P.S.: Zvok je takšen kot je, se opravičujemo za vse nevšečnosti. Zapiski so na opravicujemo.se ... Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite. Povsod smo @opravicujemose ...

Izpostavljamo štiri razstave. Društvo oblikovalcev Slovenije spodbuja h kritičnemu razmisleku o pomenu slovenskega oblikovanja z razstavo Design Konsum, ki so jo zasnovali kot dolgo mizo s krožniki. Deluje lahko tudi kot parafraza zadnje večerje, saj se je društvo znašlo v težavnem finančnem položaju. Portrete udeležencev mednarodnih srečanj PEN na Bledu si je mogoče ogledati na razstavi Vsak portret neponovljiv, enkraten svet: risbe Melite Vovk. Temna stran meseca se nadaljuje v Temno stran, ki jo je prinesla epidemija, razstavo Cvetke Hojnik v galeriji Nova Gorica. Italijansko-nemška umetnica Rosa Barba pa je ljubljansko Cukrarno z video in skulpturnimi deli preoblikovala v nekakšno celostno umetnino. Začenja se tudi cikel Mozartin, že dvajsetič.Naj ne bo resnično zadnjaOb prazničnemu utripu na Prešernov dan izpostavljamo štiri razstave. Društvo oblikovalcev Slovenije spodbuja h kritičnemu razmisleku o pomenu slovenskega oblikovanja z razstavo Design Konsum, ki so jo zasnovali kot dolgo mizo s krožniki. Deluje lahko tudi kot parafraza zadnje večerje, saj se je društvo znašlo v težavnem finančnem položaju. Portrete udeležencev mednarodnih srečanj PEN na Bledu si je mogoče ogledati na razstavi Vsak portret neponovljiv, enkraten svet: risbe Melite Vovk. Temna stran meseca se nadaljuje v Temno stran, ki jo je prinesla epidemija, razstavo Cvetke Hojnik v galeriji Nova Gorica. Italijansko-nemška umetnica Rosa Barba pa je ljubljansko Cukrarno z video in skulpturalnimi deli preoblikovala v nekakšno celostno umetnino. Začenja se tudi cikel Mozartin, že dvajsetič.

Staro mestno jedro Los Angelesa je bilo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja kot mravljišče idej, ljudi, mondenih hotelov, lokalov, restavracij... Za kar je bilo v veliki meri zaslužno dobro vzpostavljeno tramvaj omrežje. Ko so se začele graditi obvoznice in se je življenje umikalo v predmestje, je center postal mesto duhov, ki dom nudi predvsem brezdomcem in ostalim ljudem z roba družbe. Luksuzni hoteli so se bodisi podrli, ali pa so jih preoblikovali v poceni nastanitve za najrevnejše. Eden takih je bil tudi hotel Cecil, ki so ga pred 15 leti uspešno začeli preoblikovati v hostel za mlade, a je vse prišlo do klavrnega konca s skrivnostnim izginotjem Elise Lam leta 2013.

Hostem Honzy Dědka v Press klubu Frekvence 1 byl historik, který se zabývá mikrohistorií Jaroslav Čechura. Pod tím si můžeme představit minulost zvětšenou pod lupou. Tedy příběhy, které by se ztratily ve velkých strukturách. Zároveň mluvili o nové knize Sex v době temna. Podle Jaroslava Čechury k tomuto tématu bylo hodně materiálu a zároveň nás musí zajímat, jak vypadal sex v dávné minulosti.

Temna terbaik ialah teman yg membantu menemukam sifat2 buruk kita. Saat mengenal sifat buruk dlm diri tentu kita berkeinginan memperbaiki. Memperbaiki dengan standar yg disukaiNya, sehingga scara tdk langsung teman seperti itu yg mengamtarkan kita lebih dekat dengan pencipta diri... Terman terbaikku ialah salah satu nama buah hehe. Kalian juga teman terbaikku, minta nasihatnya yaaa bit.ly/SifatBurukRIY

Doba temna 21.7.2021 - The Witcher by Radio B

Doba Temna 7.4.2021 - Premiera by Radio B

Zdravo! Naj vas naslov nikar ne odvrne, ker se o nagrobnikih in črkah na njih in o tem, če se jih da kupiti na internetih, pogovarjamo po tem, ko obdelamo najbolj perečo temo, kako se izgovarja Zaphod: Zaphod ali po angleško Zejfod. Fascinira nas naprava, ki jo poimenujemo strezn-o-matik oziroma, tudi z mačk-o-matikom bi se zadovoljili! V 18. poglavju 2. knjige pa je tudi ceuga fuka enih vecejev, Ford in Zaphod se izkaže, sta strašna ljubitelja letečih krip, Aljo pa pritrdi Marvinu, da te predvesm zamorijo ti ljudje. Citat prebere druga polovica podkasta Temna stran Lune, Maruša Žerjal, hvala! Zi predstavi idejo sončnih jader za medzvezdna potovanja, Aljo ugotovi da je že desetletja mecen znanosti, Peli pa išče najceneje črke za na grob na internetu. Zaphod prepričuje Marvina, da se pred njim odpira celo novo življenje, Vročečrni Desiato in stražar pa se z dvorane odpravita pred koncem Vesolja in preden svoj veliki prihod izvede Zarquon. Sprašujemo vas tudi, če bi imeli brisače Opravičujemo se za vse nevšečnosti, take taprave, za na morje. Zapiski so na opravicujemo.se ... Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite. Povsod smo @opravicujemose ...

Doba Temna 7.4. 2021 Premiera

Drugi poudarki: Temna stran epidemije je tudi porast družinskega nasilja Državni ukrepi blažijo povečevanje brezposelnosti na Primorskem, prihodnost negotova V Kamniku raste Center novih živilskih tehnologij Zavod Knof - uspešen primer socialnega podjetništva

Tokratna oddaja Sedmi dan bo v znamenju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obeleževali 27. januarja. Številne komemoracije in obeleževanja so letos, zaradi koronavirusne pandemije, potekala prek spletnih platform. O tej temni plati človeške zgodovine, pa se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem.

Rozpad manželství, hledání sebe sama, vlastní hodnoty a sebevědomí. Stand-up komička Adéla Elbel se vydala po stopách Umberta Eca a napsala o své životní cestě knihu Doba temna. Dozvěděli jsme se, jak se dostala k překládání knih o duhových rodinách, proč není chodící reklamou na manželství a co má společného s Davidem Hasselhoffem. Naši nejmilejší, přejem pohodový poslouchání! A nezapomeňte nahlídnout i do zákulisí -> FB, IG -> @kydypodcast #queer #podcast #kydy #povidani #cesky #sranda #lgbtq+ #brno

Triinsedemdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je XVIII. specijal iz karantene. Agenti Mito, Igor in Aljoša tokrat govorijo o drugi sezoni serije Njegova temna tvar (HBO, 2019-). Igor se razgovori o prezenci Ruth Wilson, vzpostavi novo enoto ocenjevanja filmske igre: “meh” in govori o zmedeni geografiji; Mito začne s tem, da je druga sezona boljša od prve […]

Posledný podcast roku 2020. A zasa obľúbená Jungová téma - tiene našej osobnosti. Dnes som si dala záležať, aby sme to mali aj z pozitívneho uhla pohľadu, pretože verte - neverte, aj tiene môžu byť svetlé :) Ďakujem za vypočutie a držím palce v hľadaní Vašich osobných tieňov!

Črna kronika je ena od najbolj spremljanih in razpravljanih vsebin in tako je bilo tudi nekoč, ko so si časopisi s črno kroniko višali prodajo. Mag. Barbara Kalan in Anja Poštrak, kustosinji v Gorenjskem muzeju sta raziskali zgodovino črne kronike na Gorenjskem, ter ugotovili kar nekaj vzporednic z današnjim časom. Prav tako so nekoč imeli zaradi bolezni zaprte meje, policijsko uro in precej pogoste kazni za voznike vozov. Veliko je bilo tožb zaradi žalitve časti, beračenja, dolg jezik in težke besede so posameznika lahko kaj hitro pripeljali pred sodišče, divji lov ni bil dovoljen, niti za preživetje ne. Že od nekdaj so časopisi obširno pisali o temah črne kronike, brez kakršnega koli varovanja osebnih podatkov. Nastopajoči so bili zapisani z imenom in priimkom, včasih celo s podatkom, kje dotični stanuje. Prav nič drugače ni bilo v primerih, ko so se v črni kroniki znašli otroci, na primer zaradi nesreče pri delu. Avtorici razstave o gorenjski črni kroniki, ki je postavljena v Gorenjskem muzeju, sta ob bolj znanih imenih kronike poudarili tudi Vodiško Johanco, verjetno eno najbolj znanih slovenskih slepark.

Stredovek nemožno nazývať "dobou temna", ako ho nazvali humanisti 16. a 17.storočia. Položil základy medicíny a mnohých iných vedných odvetví, budovania osídlení, nášho súčasného života. Do istej miery bol však dobou temna pre ženy, pretože ženy v tom čase neboli považované za plnoprávne osoby. "Najschodnejšou cestou, ako sa zbaviť manželky bolo zavraždiť ju a potom požiadať o odpustenie a rozhrešenie," vysvetľuje popredná slovenská historička Daniela Dvořáková. Napriek tomu bolo kresťanstvo v stredoveku pre ženy prínosné tým, že vo svojej podstate uznávalo rovnoprávnosť žien ako samostatných duchovných bytostí.

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Some might call him a murderer. Some might call him Germany’s greatest doctor. Some might call him a manga “Littlest Hobo.” Doctor Temna returns for Volume 2 of Naoki Urasawa’s "Monster," and so do TradeWaiters Jam, Jon, and special guest Nina Matsumoto. Join us as we continue our deep dive into one of the greatest comics series of all time. Music by Sleuth. Our next episode we’ll be joined by special guest Faith Erin Hicks to read "Delicious in Dungeon" by Ryoko Kui.

Za osemintrideseto epizodo podkasta O.B.O.D. so agentje Mito, Igor in Aljoša v Kino Bežigrad še enkrat povabili zdaj že stalnega gosta Boštjana Gorenca – Pižamo in se s skupnimi močmi lotili serije (in knjig in filmov) Njegova temna tvar. Pižama se trudi biti “jezikovno prijeten” in spet poskrbi za kulturni vložek s citiranjem Izgubljenega raja; […]

“Fotbal z pozice rozhodčích ještě dělat neumíme,” uvedl v pořadu Press klub fotbalový internacionál Ladislav Vízek.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Dragu Jančarju (prebrala Andreja Valeč Zver) in Alenki Puhar.

Stalo sa to v 6. storočí a výsledkom bolo, že z oblohy zmizlo slnko, nasledovalo ochladenie, nedarilo sa rastlinám a úrode, nasledoval hlad a čoskoro na to prišli aj choroby. Vedci teraz skombinovali historické, archeologické a klimatologické poznatky a ukázali, čo mohlo byť príčinou nástupu tejto stredovekej doby temna. A ukázali na dvojicu sopiek. Iný tím sa zase ponoril do hlbín Atlantiku, aby sa pozrel, ako dnes vyzerá vrak slávnej výletnej lode Titanic. Dávna loď ich prekvapila. Viac si vypočujte v podcaste TECH_FM.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milku Mikoli in Ivanu Klemenčiču.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.

Všední život s jeho každodenností může být velmi zajímavé a přitažlivé téma. Dějiny totiž nevytvářejí pouze panovníci a vlivné osobnosti, nejsou to pouze politické dějiny a v širším slova smyslu dějiny společnosti. Ani období temna tak nebylo jen temné…

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Milčku Komelju in Andreju Aplencu.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Vasku Simonitiju in Alešu Bergerju.

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Svět si připomněl 30. výročí zásahu čínské armády na náměstí Nebeského klidu v Pekingu. Krvavé potlačení studentských protestů v noci z 3. na 4. června 1989 si podle lidskoprávních organizací vyžádalo tisíce životů. Čínský režim mlčí i třicet let poté, navíc ještě zesiluje svou snahu o kontrolu společnosti. Minulou i současnou Čínu popisuje Kateřina Procházková, analytička projektu Sinopsis.

Osm amerických států v posledních měsících zásadně omezilo přístup žen k legálním potratům. Nejpřísnější zákon zavedla Alabama, kde interrupci úplně zakázali pod hrozbou vysokých trestů. Odpůrci zákona se obrátili na Nejvyšší soud a doufají v jeho zneplatnění. Asi není třeba vysvětlovat, proč je právo na potrat jedním ze základních lidských práv a proč je jakýkoliv zákaz potratů nebezpečný a špatný. Můžeme ale tyto snahy ignorovat jako zámořský výstřelek, který se nás netýká?

Tretji del osme sezone. Temna bitka. Pogovori v grobnici. Zmaji se tepejo. Ljudje umirajo. Velikan! Pižame ni. So pa Hana Stupica, Roman Vučajnk in Anže Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. – Zapiski: Roman Polanski Helms Deep AAD.si

Záznam Science Café Liberec (2/2016) s hostem prof. PhDr. Jaroslavem Čechurou, DrSc. Přednáška se zabývá poprvé v české historiografii tématem sexuálního života venkovského a maloměstského obyvatelstva v déle než stoletém průřezu. Mimořádně bohatá dokumentace jihočeských archivů v čele s Třeboní dovolila detailně postihnout pestrý vějíř každodennosti sexuálního života v barokní epoše na jihu Čech. www.sciencecafe.cz