Podcasts about pohorju

Poročali smo o 27 milijonov evrov vredni investiciji v Srednjo šolo Jesenice, spomladanskem in poletnem turizmu na Pohorju, podjetniškem inkubatorju in načrtih za ureditev območja ob nekdanjem bazenu v Poljčanah, razstavi ob stoletnici rojstva Mikija Mustra ter festivalu praženega krompirja in investicijah v občini Mokronog – Trebelno.

Drugi poudarki oddaje: Vodstvo občine Vrhnika je pozvalo ministrstvo za pravosodje, naj takoj pristopi k sanaciji stavbe tamkajšnjega okrajnega sodišča V vrtcu Šmartno na Pohorju se spoprijemajo s prostorsko stisko Koprski mestni svetniki niso podprli načrta za dvigalo na Markovec V društvu upokojencev Brežice so v pripravah na praznike izdelovali pirhe z različnimi tehnikami V Pomurju so že v predvelikonočnem času pripravili zanimive razstave pirhov, največji meri kar tri metre

Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?Sodelujejo: Tisa Božič, Ema Medved, Lara Krašovec, Ema Bevec, Valentin Zaletel, profesorici slovenščine Natalija Petakovič in Ajda Gabrič. 

Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?Sodelujejo: Tisa Božič, Ema Medved, Lara Krašovec, Ema Bevec, Valentin Zaletel, profesorici slovenščine Natalija Petakovič in Ajda Gabrič. 

Kako poteka projekt širitve onkološkega oddelka v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru in kdaj bo objavljen razpis za nove obsevalnike? Je še kateri od lastnikov stanovanj v Masarykovi ulici privolil v odkup? Odgovore na ta vprašanja ste slišali v tokratni oddaji, pristojni pa so predstavili tudi napredek pri gradnji novega Infekcijskega oddelka in ureditvi prostorov za Negovalno bolnišnico na Pohorju.

V tokratni turistični oddaji nas čaka pester izbor vsebin – ustavili smo se ob podatkih o lanskem turističnem letu v štajerski prestolnici in spregovorili o letošnjih izzivih mariborskega turizma, nato smo se v Turističnem centru Kope na Pohorju prepričali o njihovi ponudbi, v nadaljevanju potopisne zgodbe pa smo potovali po svetu s Štajerko Matejo Toplak.

Tema četrtkove Radijske tribune so bile prepotrebne zdravstvene naložbe v tukajšnjem Kliničnem centru. Preverili smo, kako napreduje gradnja onkologije in dogovor s stanovalci Masarykove, kaj bo z gradnjo infekcijske stavbe, in kdaj bo prve bolnike sprejela negovalna bolnišnica na Pohorju. Gosta sta vršilec dolžnosti direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki in generalni direktor tukajšnjega Kliničnega centra Vojko Flis.

Drugi poudarki oddaje: - Primer dobre prakse: agrarna skupnost Rožar bo v zameno za degradirano območje deponije Bekovec ob 2. tiru dobila oljčnik. - V občini Dornava imajo drzne načrte za prihodnost - čakajo na upravljanje baročnega dvorca in pripravljajo vse potrebno za ozelenitev občine in prenovo osnovne šole. - Turistični delavci na Pohorju so zadovoljni s poletno sezono, zimska pa prinaša več novosti. - V okviru čezmejnega projekta ENVIRO bi radi v Brežicah in Zaprešiču povezali turizem, okolje in energetiko. - V Cerknici bodo prenovili rojstno hišo skladatelja Frana Gerbiča.

Kako uspešna je bila poletna sezona na Pohorju in kako tečejo priprave na zimsko? Zakaj koča Koča in gostilna Pri treh ribnikih še zmeraj samevata? Kako bo po novem potekalo urejanje Piramide? Podrobneje v rubriki Maribor, imamo problem z direktorjem pristojnih občinskih podjetij Rankom Šmigocem.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V prenovljenih prostorih prizidk ZD Kranj odprli tri ambulante družinske medicine. - Malo upanja, da bo podjetje Avántus poravnalo dolgove do nekdanjih zaposlenih. - Peničarska tradicija v Radgonskih goricah tudi kot butična turistična zgodba. - Koliko dražje bodo to zimo smučarske karte na mariborskem Pohorju?

Drugi poudarki oddaje: - Na območju Maribora in Lovrenca na Pohorju obnavljajo cestno infrastrukturo. - Mengeški vrtčevski malčki so po lanskih poplavah še vedno razseljeni po vsej občini. Ta je reševanje problematike zdaj vzela v svoje roke. - Na Primorskem bi radi poskrbeli za razvoj inovativnih idej za trajnostno turistično ponudbo. - Pri obnovi novogoriške železniške postaje naleteli na presenetljivo odkritje.

Avgust Demšar je pisec kriminalk, skratka, žanrskih besedil; toda Demšar je tudi tisti pisec kriminalk, ki si iz romana v roman, iz kriminalke v kriminalko zastavlja avtorske izzive. Z romanom Estonia je sklenil romaneskno trilogijo Vodenjaki o vasici na Pohorju, ki ima zelo verjetno najvišji odstotek umorov na svetu. Toda čeprav je v zaselku zgolj nekaj hiš, je avtorju uspelo, da je ustvaril o njem tri kompleksne romane. Pri tem si je pomagal z različnimi prijemi: v najnovejšem romanu ima zelo pomembno vlogo preteklost, natančneje nesreča trajekta Estonia leta 1994, v kateri so umrli starši romaneskne junakinje. Junakinja podeduje hišo v Vodenjakih in – voilà – prizorišče je nared za še eno kriminalko. Eno izmed presenečenj v romanu je zagotovo tudi to, da se prvi umor zgodi šele na polovici romana. Vendar je roman berljiv – tudi zaradi pretanjene karakterizacije romanesknih likov. Demšar je v romanu rešil še en problem: njegov junak Vrenko je zdaj upokojenec in kako naj upokojenec sodeluje v preiskavi umora. Vrenkov svet se je spremenil, nekoliko pa se spreminja tudi sam: tu ubere kako bližnjico, tam kakšno zadevo poenostavi. Za nameček pisatelj ponovno zelo spretno, diskretno piše o sodobnem svetu. Več o romanu Estonia in še čem pove Avgust Demšar v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Poletje se je prevesilo v drugo polovico, mi pa tudi v avgustu nadaljujemo spoznavanje slovenskega podeželja. Prejšnji mesec smo bili na Pohorju in pod njim, v Slovenskih goricah in Halozah, tokrat pa v Prlekiji. Obiskali smo ekološko turistično kmetijo Vrbnjak v Kuršincih, na manjši vzpetini daleč od prometnega vrveža in industrije ter predstavili tudi kulinarične posebnosti tega območja.

Kako odbit je tale Štajerec vam bo jasno, ko bo začel razlagati, kateri del telese je imel najbolj odrgnjen na Koroški planinski poti, kje je odtekel svoj edini cestni maraton in kako izbira svoje ultra dirke in izzive. V tem super pogovoru boste izvedeli, kako je teči na Reuninonu in na Japonskem, kdaj se bo lotil SPP, zakaj prisega na samooskrbo in kako balansira službo, družino, tek in življenje. Na svojem seznamu ima posebno ameriško dirko, je ljubitelj tehničnih tras in na dopustu...ja, uganili ste, teče! Vzemite hladno pivo v roke in navijte tole epizodo.

Vsem skupaj lep praznik. Letos je, kot vemo, sluzast. Oba največja in najpomembnejša državna praznika sta v koledar izjemno strateško umeščena. Kar pomeni, da smo se Slovenci tudi ob najpomembnejših in najtežjih političnih in vojaških odločitvah v preteklosti že odločali strateško. Pomeni, da smo gledali tudi vnaprej. Dan samostojnosti in enotnosti je umeščen v božično-novoletni cikel prostih dni, Dan državnosti pa sovpada s koncem šolskega pouka, ko se tradicionalno na prvem morju otrokom pridružijo še starši. Otroci nato prav tako tradicionalno ostanejo v prikolicah in na vikendih z dedki in babicami, starše pa za teden ali dva še pokliče nazaj blagostanje slovenske socialne države.In vse to je letos uničeno. Nepovratno in sramotno. Morje je namreč prekrila sluz. V trenutku, ko to pišemo, se starka burja sicer trudi zadevo uničiti, a po napovedih bo sluz vztrajala. Da je zadeva še bolj nenavadna: slovensko morje je prekrila sluz, obale sosedje Istre pa bele pene. Hrvati dan državnosti namreč praznujejo le kakšen dan za nami in tudi njihov odhod na junijsko dopustovanje bo pokvarjen. Seveda ne bomo šli tako daleč, da bomo sluz, ki je nekaj najbolj nagravžnega, kar lahko pridela narava, v nekaterih primerih pa tudi človeško telo, povezovali s simboliko praznika. Akoravno bi morali, resnici na ljubo, nekatera državna praznovanja, v teh treh desetletjih opisati kot sluzava. Če menite, da pretiravamo, se samo spomnite križev in težav, ki smo jih imeli s praporščaki in globokimi dilemami, kateri prapori so na državni proslavi primerni in kateri ne, kateri umetniški presežki so plačani in koliko in kdo je bil glavni govorec ter kaj je sporočil občestvu. »Sluzavo do Savudrije!« Ampak ne; o sluzi v odnosu Slovencev do praznika, celo do lastne države, ter o sluzi v obnašanju in delovanju izvoljenih in nameščenih moža in žena, ki upravljajo to državo, naj sodijo drugi. Mi se bomo posvetili merljivim komponentam tega neobičajnega morskega pojava. Biologi so natančno razložili, od kod in kaj je sluz, povedali so vse o mikroorganizmih, o temperaturi morja in o tem, da bo sluzenja vedno več. Skrbniki in razlagalci našega okolja zadnja leta s stavkom: »Tega bo v prihodnosti vedno več,« redno končujejo svoje razlage. Tako da sluz kot kaže ni enkraten pojav, temveč se bomo z njo morali naučiti živeti. Podobno kot z ekstremnimi vremenskimi pojavi. Ampak kljub vsemu spoštovanju do ljudi, ki razumejo naravno željo mikroorganizmov po združevanju, potrebujemo za popolno razumevanje sluzi tudi nekaj družboslovja. Biologija nam razloži, čemu nastaja sluzenje morja, družboslovje pa, zakaj prihaja do sluzenja morja. Namreč nobena skrivnost ni, da si med plavanjem v slovenskem morju že kdaj prej naletel na naselja mikroorganizmov, na združene države enoceličarjev, na meduze, trave, alge in podobne organizme, ki jih turistične agencije ne lepijo na prve strani letakov. Na kar nisi naletel, pa so bile recimo ribe. Po našem skromnem in nedvomno napačnem mnenju se je treba ozreti na slovensko morje celostno. Poglejmo, kaj vse zahtevamo od teh nekaj deset kilometrov obale in nekaj deset kvadratnih kilometrov vodne površine. Morje je za Slovenijo izjemno pomemben gospodarski prostor. Z luko Koper seveda. Eno večjih pristanišč Evrope ne zavzema samo prostora in če vemo, da s svojim delovanjem neposredno učinkuje recimo na prebivalce Dolge vasi ali Jesenic, kako ne bi učinkovalo na obalo in morje tik ob luki. Drugi gospodarski element, ki smo ga obesili morju, je ribolov, tretji pa turizem. Se pravi, da na slovenskem morju slonijo trije pomembni, da ne zapišemo ključni stebri slovenskega gospodarstva. Za primerjavo si zamislite, da bi recimo na Pohorju zgradili ogromno mednarodno letališče, postavili petdeset hotelov in kolonijo apartmajev ter v gozdovih dovolili komercialni odstrel divjadi. Čeprav so biologi sposobni prešteti mikroorganizme in čeprav komunala in naravovarstvo skrbita za primerno varovanje morja in obalnega pasu, ima zdrava pamet svoje omejitve. Noro povečevanje prebivalstva, ki gre med turistično sezono v absurd, ravnovesje enostavno poruši. Milijon teles, ki najprej nenadzorovano konzumira in nato nenadzorovano izloča, bi onesnažilo kamnito puščavo, kaj šele morje. Potem pa je tu še mednarodni vidik. Sosedje na Hrvaškem imajo že tako dovolj težav s turizmom; zadnjič recimo se jim je sesul elektroenergetski sistem, ko so vsi turisti v istem trenutku prižgali nekaj milijonov klimatskih naprav. Tako se moramo ozreti na Piranski zaliv kot subjekt sporne meje med državama in kot objekt sporne arbitražne odločitve mednarodnega sodišča. Kot vemo, Schengenski režim trmoglavljenja z mejnim sporom tudi ribolovnih območij ni spremenil in državi še zmeraj živita v slabo prikritem sporu. Kaj pa za ta spor pomeni, ko Piranski zaliv prekriva debela plast sluzi? Poznavalci pravijo, da potrebujemo le še nekaj plasti sluzi in se bo morje spremenilo v kopno, kar prinaša povsem novo dinamiko mejnega spora. Obstaja pa tudi pozitiven vidik sluzi v morju.Biologi so že zdaj zagotovili, da sluz človeškemu zdravju, se pravi zdravju kopalcev, ni nevarna in po nekaterih pričevanjih lahko kopanje v sluzi, podobno kot namakanje v blatu, blagodejno vpliva na človeško telo. Tudi kot obloga za vedno občutljivo kožo obraza. Če se te navedbe izkažejo kot resnične, bo slovensko morje postalo ena najbolj zaželenih turističnih destinacij na svetu. In Hrvati nam s svojimi belimi penami ne bodo segli do kolen.

V Lovrencu na Pohorju so minuli teden odprli eno največjih naložb v zadnjem obdobju – novi prizidek k zdravstvenemu domu, v teku je nadaljnje posodabljanje cestne infrastrukture, med začrtanimi občinski projekti pa je tudi gradnja prizidka h gasilskemu domu. Podrobnejše načrte v občini Lovrenc na Pohorju je v Radijski tribuni razkril župan Marko Rakovnik.

V turistični oddaji smo se ustavili pri izzivih pašništva na Pohorju. Slišali ste, da si v sosednjih alpskih pokrajinah turistične ponudbe brez pašništva ne predstavljajo več. S Pohorja smo se preselili na Gorenjsko in obiskali Preddvor – ta je nekoč slovel kot klimatsko zdravilišče. Od tam pa smo odpotovali še na otočje v Indijskem oceanu, na čudovite Maldive.

Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Lovrenc na Pohorju. Daruje jo Jure Sojč. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom organistke Mateje Potočnik, na kitaro igra Hana Zorec.

Na peto velikonočno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnije Lovrenc na Pohorju. Daroval jo je Jure Sojč. Pri maši je sodeloval župnijski pevski zbor pod vodstvom organistke Mateje Potočnik, na kitaro je igral Hana Zorec.

V 20 letih jo je obiskalo 5000 obiskovalcev, neka družina iz Logatca celo 10 let zapored, a vsako leto s kakim otrokom več. Drevo ima zgodbo in to, ki jo predstavimo zdaj, raste na 52 hektarjev veliki kmetiji v Zgornji Orlici. Majhen delež pripada tudi najvišjemu avtohtonemu drevesu v Srednji Evropi, smreki, tako visoki, da so jo morali trikrat meriti. Območje okoli nje se gručasto razprostira po pohorskih obronkih že slabih 800 let, tako dolgo, da se je povzpela vse do 62,7 metrov! Za primerjavo, Grajski hrib skupaj z Ljubljanskim gradom je visok približno 100 metrov – in kot mogočna zastava Ribnico na Pohorju, kjer je doma, postavlja na čisto poseben zemljevid. Kako se svet vidi s tako mogočne višine, kaj vse je videla in kdo je zastal v njeni senci, nam Sgermova smreka pove kar sama, pomagajo ji Gregor Sgerm ter Matic in Blaž Kristan.

Po zavrnitvi vloge za gradbena dovoljenja za 35 vetrnih elektrarn na Pohorju – vlogo za še 21 dodatnih na Rogli pa je investitor umaknil sam – boj Pohorcev proti vetrnim elektrarnam še ni končan. Kaj je odločilo Ministrstvo za naravne vire in prostor ter zakaj in kakšni bodo naslednji koraki civilne iniciative, smo osvetlili v tokratni Radijski tribuni.

Drago Rečnik z Reke na Hočkem Pohorju smuča odkar ve zase. Je iz družine, katera je to spretnost prenesla na otroke - tri brate, ki so se v navezi z ekipo vedno izkazali pri pripravi smučarskih prog za zlato lisico. Zato ni bilo naključje, da so bili v štajersko - gorenjski navezi povabljeni, da to delo opravijo tudi pri pripravi prog za alpske discipline v okviru 14ih zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Drago Rečnik je razgrnil spomine na tisti čas, saj je vmes natanko 40 let.

V tokratni portretni oddaji Obrazi sosednje ulice je naša gostja doktorica veterinarske medicine Kristina Dolinar Pavlič z Lovrenca na Pohorju. Rojeno Ljubljančanko je pred dobrimi dvajsetimi leti ljubezen pripeljala na Štajersko, tudi ljubezen do zemlje. Na Biotehnični šoli v Mariboru poučuje strokovne predmete, je tudi ekološka čebelarka, apiterapevtka, lovka, iskalka harmonije v naravi in soljudeh… Avtor oddaje Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Simon Spreitzer. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.

Poročali smo o načrtih za silvestrovanja po Sloveniji, nadpovprečnem poslovanju Dravskih elektrarn, vzpostavljanju sistema obveščanja o nevarnosti prek mobilnih operaterjev, selitvi knjižnice v Borovnici in razstavi starih smuči ter druge smučarske opreme na Pohorju.

V tokratni oddaji Studio ob 17.00 preverjamo, kakšna smučarska prihodnost čaka štajersko prestolnico. Zlata lisica se vnovič seli v Kranjsko Goro, letos tudi brez mariborskih športnih delavcev. Kaj to pomeni za preživetje smučarskega kluba Branik, kaj za smučarsko dejavnost na Pohorju? Z voditeljem Bratkom Zavrnikom in dopisnico Romano Erjavec preverimo še, kako bo priložnost izkoristila Zgornjesavska dolina.

Vreme se je končno vsaj nekoliko ustalilo, temperature so se spustile krepko pod ničlo in na Mariborskem Pohorju se že pripravljajo na začetek nove smučarske sezone. Kdaj bodo zagnali naprave, katere so novosti in zakaj ne bo Zlate lisice? Pa tudi o cenah in kakšno sezono lahko pričakujemo?

Načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na Pohorju je sprožila velik upor v lokalnem okolju; proti so se izrekli občinski sveti in krajani, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj pa je dalo negativno mnenje tudi več mnenjedajalcev. Kakšno težo imajo, kakšni so načrti investitorjev, če v postopkih ne bodo uspešni, in katera območja bomo v naši državi opredelili kot primerna in prednostna za pridobivanje vetrne energije? Poslušajte, kaj pravijo sogovorniki s pristojnih ministrstev, iz lokalne skupnosti in investitorji.

Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.

Utrip v začetku mini počitnic naših poslušalcev v Prekmurju, postavitev vetrnic na Pohorju, v Ivančni Gorici so odprli nov športni park in Arboretum tudi letos vabi na večerni sprehod med lučkami. Vabljeni k poslušanju.

Načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na Pohorju je sprožila velik upor v lokalnem okolju; proti so se izrekli tako občinski sveti kot krajani, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj je bilo izdanih več negativnih mnenj. Kako daleč so uradni postopki, kakšno težo imajo strokovna mnenja in kakšno je stališče lokalnih skupnosti? Kakšne so možnosti morebitnih vlagateljev, če pri pridobivanju dovoljenj ne bodo uspešni? In katera območja bomo v naši državi opredelili za prednostna za pridobivanje vetrne energije? O tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Vesno Martinec. Sogovorniki: - Sandi Rutar, vodja Sektorja za dovoljenja, Ministrstvo za naravne vire in prostor, - dr. Tomislav Tkalec, vodja Sektorja za OVE, Direktorat za energijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, - Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, - Jana Habjan, predstavnica podjetja Energija na veter

Iz Župnijske cerkve sv. Lovrenca na Pohorju na šestindvajseto nedeljo med letom prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje kaplan Simon Lampreht, poje župnijski mešani pevski zbor.

V turistični oddaji smo se ustavili na Ravnem polju, kjer so obiskovalci lahko minuli konec tedna, pred svetovnim dnevom turizma, spoznavali skrite turistične bisere štajerske ravnice. Predstavili smo turistične znamenitosti Ribnice na Pohorju in vas ponovno popeljali po indonezijskem otoku Sumatra.

Pri Nazarjah so dopoldne odprli montažni most čez Dreto, ki so ga hrvaški vojaki postavljali od nedelje. Olajšal bo življenje tamkajšnjim prebivalcem, ki so jih prizadele poplave. Še en začasni montažni most pa bodo odprli čez približno dve uri v Stahovici pri Kamniku. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Slovenska vojska bo kljub krčenju sredstev zaradi poplav lahko nadaljevala modernizacijo - Ukrajina bo od Združenih držav dobila strelivo z osiromašenim uranom - Občina Ruše proti postavitvi vetrnih elektrarn na Pohorju

Na nočni obisk prihaja varuh narave Darko Lorenčič iz Lenarta v Slovenskih goricah. Velja za vztrajnega zagovornika ohranitve reke Mure, na Pohorju pa si prizadeva z oživitev skoraj zaraslega gorskega travnika, kjer je narava ob njegovi pomoči v nekaj letih poskrbela, da se rastlinje spet bogati z vrstami, ki so izginile po tistem, ko se travnik dobra štiri desetletja ni kosil.

Slovenija je naredila korak naprej glede svobode medijev, s tem ko je sprejela zakon o spremembi vodstvene strukture javne radiotelevizije, v poročilu o stanju vladavine prava ugotavlja Evropska komisija. Pozdravila je tudi prenos pooblastil za imenovanje sodnikov s parlamenta na predsednika republike in sodni svet, kritična pa je do pomanjkanja varovalk za zagotovitev neodvisnosti sodstva. V oddaji tudi o tem: - V Sloveniji že tretji mesec zapored najmanj brezposelnih po letu 1990. - Izrael razglasil konec vojaške operacije na Zahodnem bregu. - Civilne iniciative na Pohorju znova proti postavitvi vetrnic.

Po deževni pomladi se mariborski in pohorski turistični ponudniki pripravljajo na poletno sezono. V tokratni rubriki Maribor, imamo problem!, nas je zanimala njihova ponudba in kakšen obisk pričakujejo.

Tema Radijske tribune so bile vetrne elektrarne na Pohorju. Kot je znano, želi projektno podjetje Energija na veter na Bistriškem Pohorju postaviti 56 vetrnih elektrarn. A krajani, združeni v Civilno iniciativo za Pohorje, temu nasprotujejo.

Nekdanji člani sveta psihiatrične klinike Ljubljana, ki jih je vlada razrešila včeraj, ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu očitajo neresnične in zavajajoče navedbe. Kot dodajajo, je zavod ena od najbolj nadzorovanih zdravstvenih ustanov. Minister se bo danes sešel s tistimi, ki ga seznanjajo z dogajanjem na kliniki. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropski notranji ministri vendarle dosegli dogovor o prenovi azilnega sistema Unije, ki se je sesul po migrantskem valu leta 2015 - Trump prvi nekdanji ameriški predsednik, proti kateremu je bila vložena obtožnica na zvezni ravni - Občina Slovenska Bistrica sprejela obvezno razlago uredbe o umeščanju načrtovanih vetrnih elektrarn na Pohorju

Gostja nočnega programa bo Petra Bašl, optičarka, ki za svoj poklic pravi, da je to poklic preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V to delo se je zaljubila že v otroštvu, ko je opazovala optiko v soseščini. Se ljudje zavedamo pomembnost oči? Na kaj moramo paziti pri nakupu očal? Naši gostji, ki je poslovna ženska, izzivi niso tuji, sprostitev in mir pa poišče v naravi, saj z družino živi na Pohorju? Prisluhnite malo po polnoči.

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kaj o postavljanju vetrnih elektrarn na Pohorju pravijo nekateri krajani, civilna iniciative, planinci in župana Slovenske Bistrice ter Zreč? V studiu z gosti pojasnjujemo tudi postopke in dileme umeščanja teh vetrnih elektrarn v okolje. Sogovorniki: Georgi Bangiev, Ministrstvo za naravne vire in prostor; Suzana Zupanc Hrastar, Ministrstvo za naravne vire in prostor; Simona Kaligarič, Zavod za varstvo narave, Območna enota Maribor; Jana Habjan, predstavnica enega od investitorjev, podjetja Energija na veter. Zapiski: Vetrnica na pragu, 1. del    

Danes pa o najnovejšem prepiru med Slovenci, ki je zasenčil vsa klasična razhajanja. In to tako močno, da se levi in desni, druga svetovna vojna, medvedi, lovci in celo kanalizacijski vodi ljubosumno spominjajo nekdanje slave. Govorimo o načrtih, da bi na vrhu Pohorja postavili nekaj deset vetrnih turbin oziroma vetrnih elektrarn; ali kot jih je duhovito imenoval eden izmed gorečih nasprotnikov – klopotcev. Zgodba je preprosta … Zeleni prehod zapoveduje uporabo obnovljivih virov za pridobivanje električne energije, ki bodo energent prihodnosti in ob solariju, ki je lokalna zvezda, je pihanje vetra drugo priljubljeno orožje v boju proti podnebnim spremembam. Oboje pa pomeni prehod naprej v zeleno prihodnost za razviti svet in prehod nazaj v srednji vek za države proizvajalke nafte.   Na kratko; radoživo podjetje, brez bleščečih referenc, brez pisarne in celo brez zaposlenih, načrtuje vrhove Pohorja poseliti z ogromnimi vetrnimi elektrarnami. Ki bodo v dolino pošiljale visokogorsko elektriko; veduti Pohorja ter gozdovom okoli in pod vetrnicami pa za vedno vzele nedolžnost. V stranskih vlogah nato nastopajo še malverzacije pri umeščanju v prostor, saj investitor s temi postopki obremenjuje lokalno skupnost, namesto, da bi za postopke poskrbela država z državnim prostorskim načrtom. Jasno, da smo se sprli. Zelo sprli. Za in proti, v vsej svoji gorečnosti: tako, prek prsta, več ljudi navija za pohorske gozdove. Je pa tudi mnogo – v glavnem  primerno argumentiranih  mnenj, da je elektriko pač od nekod treba dobiti; in če se pri polni zavesti odpovedujemo tekočim fosilom, moramo najti druge vire. Veter je eden izmed njih. Spopad, ki besni, je strasten in žolčen, a razmišljujočega bega absurdnost vsega tega. Absurdnost, ki ji pri podobnih okoljskih zgodbah v Sloveniji sledimo že nekaj let. Absurd se ne omejuje le na vetrnice; v ta koš gredo tudi nove hidroelektrarne, pomisleki o drugem bloku, polja fotovoltaike in kar je podobnih, nekoliko futurističnih energetskih virov. Mimogrede; javnost se je še najmanj usajala pri TEŠU-6. Načrtovanje tega je bilo zelo pod radarjem in kakšno kačo smo redili na prsih, smo se zavedli šele, ko je preklemanska reč že stala. Nazaj k drami absurda torej … Ko se spreta – eden za vetrne elektrarne na Pohorju, drugi odločno proti – se ne zavedata, da sedita v istem čolnu! Če ga hočemo razumeti, moramo na problem pogledati z absolutnega stališča. Oba prepirljivca se v osnovi zavzemata za naravo. Prvi, ki je za vetrnice, bi jo rad obvaroval pred posledicami podnebnih sprememb, drugi pa bi jo rad obvaroval pred posegi vanjo. Da so tudi ti posegi namenjeni njenemu varovanju, pa ne vidi, kot tudi prvi prepirljivec ne dojame, da je poseg v naravo, kljub višjemu cilju, še vedno poseg v naravo. A to ne spremeni dejstva, da je njun svetovnonazorski nazor – glede okolja, na absolutni ravni – identičen. In neverjetno je, da se posamezniki, ki stremijo k istemu cilju, tako zelo razhajajo. V državi, kjer je različnih ciljev skoraj toliko, kot je posameznikov, bi morali biti skupni cilji še kako dragoceni. Ta opisani fenomen je, če že ne rešljiv, pa vsaj lažje razumljiv ob nalivanju čistega vina. Slovenci smo namreč pri varovanju in skrbi za okolje licemerni, da bog pomagaj. Pri načelni podpori smo med vodilnimi na svetu, pri dejanski skrbi pa med zadnjimi. Pa v mislih nimamo institucionalizirane skrbi, temveč vsakdanjo skrb slehernika. Od pobiranja papirčkov do ponotranjanja trajnostnih praks, prek zavzemanja v lokalnem ali delovnem okolju do vzgoje prihodnjih rodov. In tako naprej in tako nazaj. Navdušeno trditi, da je Slovenija biotsko raznovrstna, geomorfološko izjemno nagubana, podnebno različna – in nato hišo premalati v vijolično, na travniku postaviti garažo in asfaltirati vso prostoživečo okolico, je sicer banalen, a na simbolni in dejanski ravni še kako značilen primer slovenskega zavzemanja za okolje. Vetrne turbine ne bodo ne rešile planeta, ne uničile Pohorja. In če se kot družba o tem poenotimo, bomo za okolje naredili ogromno.   

Bliža se poletje, z njim pa tudi šolske počitnice in organizirana letovanja otrok. Rdeči križ in Zveza prijateljev mladine že sprejemata prijave za počitnice v Punatu, Poreču in na Pohorju. Prisluhnite podrobnostim o pogojih za zdravstvena in subvencionirana letovanja in o načinu prijave.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Geodetska pisarna in Center za socialno delo v Kočevju v novih, sodobnih prostorih. - Podružnična šola Kojsko v Brdih nujno potrebuje novo kuhinjo. - V Lovrencu na Pohorju prizidek k Zdravstvenemu domu. - Na mariborskem Pohorju vse nared za poletno turistično sezono, v Šaleški dolini znova odprli izposojevalnico koles.

Po zimski sezoni in krajšem zatišju se na Pohorju pred prvomajskimi prazniki začenja poletna. Preverili smo, kako tečejo investicije v infrastrukturo, kako bo zaradi remonta z obratovalnim časom gondole in kakšna bo med prazniki turistično-rekreativna ponudba.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Medvodah so se razveselili pogodbe za povečanje in posodobitev Zdravstvenega doma. - Nova večnamenska dvorana OŠ France Prešeren v Mariboru - V Idriji obeležujejo Scopolijevo leto - Na Voglu, Krvavcu in mariborskem Pohorju takoj po koncu zimske sezone že priprave na poletno.

Poročali smo o podražitvah javnega prevoza v Mariboru, kjer se na Pohorju občutno draži tudi prevoz z gondolo, visoko tehnološki naložbi podjetja Keko oprema v industrijski coni v Žužemberku, novi kuhinji osnovne šole Mislinja in tradicionalnih Dnevih Škofjeloškega pasijona.

Poročali smo o podražitvah javnega prevoza v Mariboru, kjer se na Pohorju občutno draži tudi prevoz z gondolo, visoko tehnološki naložbi podjetja Keko oprema v industrijski coni v Žužemberku, novi kuhinji osnovne šole Mislinja in tradicionalnih Dnevih Škofjeloškega pasijona.

V turistični oddaji smo preverili, kolikšno zasedenost beleži Maribor med zimskimi počitnicami – te so letos nekoliko prej kot običajno –, zaradi snega pa bodo v prihodnjih tednih na Pohorju uživali predvsem najmlajši. Slišali ste tudi, kam se pozimi najraje odpravimo Slovenci, še zadnjič pa smo z gostom potovali po Himalaji in Nepalu.

Smučarji so se po dveh zimah z omejitvami razveselili zgodnjega začetka zimske sezone. Kot prvi so jo že novembra odprli na Mariborskem Pohorju, dosedanji obisk in prodaja vozovnic kot tudi zasedenost hotelov in vpis v smučarske šole pa obetajo, da se bo na mariborskem bregu smučalo množično kot nekoč. Kakšna bo tokratna zima na Pohorju – za tiste na alpskih, turnih in tekaških smučeh, za hotelirje in upravljavca tudi v luči aktualnih razmer draginje in energetske krize, smo preverili v Radijski tribuni, ko smo se oglasili z Bellevueja.

Potem ko so nas dobršen del jeseni razveseljevale nenavadno visoke temperature, je vrh Pohorja vendarle pobelil sneg. Z upravljavci mariborskih smučišč smoob tej priložnosti spregovorili, kako potekajo priprave na smučarsko sezono in kdaj se bomo lahko prvič spustili po belih strminah.

V turistični oddaji smo se pomudili pri Dnevih slovenskega turizma – ta tridnevni dogodek je bil letos v Laškem. Turistična zveza Slovenije je v njegovem sklopu podelila priznanja natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna. V oddaji smo se bomo ustavili še na Pohorju, kjer trenutno temeljito obnavljajo hotel Bellevue, ob koncu pa smo z Olijem Walkerjem še zadnjič potovali od Argentine do Aljaske.

V prvi novembrski turistični oddaji smo se odpravili na dve zanimivi in obiska vredni točki. Najprej smo se ustavili v Halozah, deželi tisočerih gričev, kjer so po dveh letih premora zaradi epidemije letos spet pripravili tradicionalno martinovanje in kjer si zaradi večanja ponudbe obetajo dober turistični obisk. Poleg tega smo bili še na Pohorju, pri Bolfenku, da lahko predstavimo njihovo obogateno ponudbo pohodniških in izletniških točk. Naš gost je Oli the Walker, ki je letos končal svoje pešačenje od Argentine do Aljaske.

Slovenski žičničarji so s težavo prebrodili koronsko krizo, pred novo smučarsko sezono pa jih tare energetska. Zaradi rekordnih cen elektrike so se podražile vozovnice, največji strošek pa bo predvsem zasneževanje. V Radijski tribuni smo preverili, kako se bodo z izzivi spopadli na Pohorju, Kopah in pri Treh kraljih; spodbudno pa je, da so na vseh treh smučiščih pred pomembnimi razvojnimi naložbami.

Gosta Tretjega polčasa sta bila nekdanji serijski prvak v motokrosu Sašo Kragelj, ki je zdaj zaposlen z vodenjem svoje akademije, in predsednik Smučarskoskakalnega kluba s Šmartnega na Pohorju Rado Vaner – v soboto so namreč v Kalšah odprli prenovljeno plastično skakalnico.

V turistični oddaji smo se ustavili na Pohorju. Najprej smo preverili, kolikšen obisk je beležilo v tem vročem poletju in predstavili novosti, ki bosta odslej popestrili ponudbo na tem hribovju: v bližini zgornje postaje vzpenjače so zaživeli slap Skalca in 7 energetskih točk. Ob koncu oddaje smo z Nino Heric odkrivali še zakulisje življenja na velikih ladjah.

Papež Frančišek bo popoldne v baziliki sv. Petra umestil nove kardinale.Ministrstvo za zdravje uvaja nov način nagrajevanja najbolj pridnih v zdravstvuV Puščavi na Pohorju in na Zaplazu škofijski romanji bolnikov invalidov in starejših.Rusija v Združenih narodih preprečila sprejem skupne izjave o jedrski razorožitvi.Duhovnik iz Kenije na obisku v Sloveniji opozoril na večanje revščine zaradi suše in vojneŠPORT: Slovenski odbojkarji za uvod domačega svetovnega prvenstva boljši od Kameruna.VREME: Popoldne krajevne plohe in nevihte; možni tudi močnejši nalivi in sunki vetra.

Papež obiskal romarsko središče ob jezeru sv. Ane.Mariapoli v Ribnici na Pohorju.V Albaniji srečanje krščanskih učiteljev Evrope.

Tokrat boste spoznali dve izmed letošnjih inovacij štajerskih podjetij in ustanov. To sta t.i. Zvončkijada, ki osvešča javnost o zvončki, in spletna stran Občine Lovrenc na Pohorju, ki so jo prilagodili za slabovidne. Slišali pa boste tudi ponovitev pogovora z enim izmed avtorjev podjetne pozitive, nabora najbolj pozitivnih podjetniških izjav leta.

Tudi v mestu ob Dravi se pripravljajo na poletno turistično sezono, ki naj bi bila zaradi odprave ukrepov podobna obdobju pred epidemijo. Že junija bosta mariborski utrip popestrila Borštnikovo srečanje in Festival Lent, direktor tukajšnjega Zavoda za turizem Jure Struc pa nam bo razkril še drugo dogajanje v mestu. Beseda je tekla tudi o minulih rezultatih in posledicah koronske krize ter novostih na turističnem področju ob Dravi in na Pohorju, zato prisluhnite.

Bliža se poletje, z njim pa šolske počitnice in organizirana letovanja otrok. Rdeči križ in Zveza prijateljev mladine že sprejemata prijave za počitnice v Punatu, Poreču in na Pohorju. Podrobnosti o pogojih za zdravstvena in subvencionirana letovanja ter načinu prijave boste slišali v oddaji, ki je bila tudi v znamenju tedna Rdečega križa.

Pozornost svetovne javnosti je bila dopoldne usmerjena v govor ruskega predsednika Vladimirja Putina na dan zmage, ko v Moskvi priredijo tradicionalno vojaško parado. Putin ni povedal nič novega: za vojno v Ukrajini je okrivil Zahod in Nato, ki da sta ustvarila nesprejemljive grožnje na ruskih mejah.Kot je še dejal Putin, je Rusija vojaško operacijo v Ukrajini sprožila, da bi odbila agresijo Zahoda, in dodal, da je bila v to prisiljena; po njegovem je šlo za pravočasno in edino pravilno odločitev. Drugi poudarki oddaje: - V Murski Soboti vence pri spomeniku zmage položili tako Rusi kot Ukrajinci - Začasni vodje poslanskih skupin določajo dnevni red prve seje novega sklica parlamenta - Na Lovrencu na Pohorju neurje povzročilo za najmanj dva milijona evrov škode

Zlata lisica se je zadnja leta redno selila v Kranjsko Goro, izvedba tega tradicionalnega tekmovanja za svetovni pokal pa je zdaj pod velikim vprašajem. Kakšne so možnosti, da bo Maribor tudi v prihodnje gostil najboljše smučarke sveta, smo preverili v Radijski tribuni. In še o tem, kdaj bo urejena rezervna trasa B, in kakšni so načrti za posodobitev infrastrukture na Pohorju.

Ostali poudarki oddaje: - Ali bo nov rudarski zakon državi omogočal podeljevanje koncesij brez soglasja lastnikov zemljišč? - V Žužemberku se veselijo obnovljene zdravstvene postaje, v Smledniku pa novega prizidka k osnovni šoli - Najstarejši slovenski kinematograf na Ptuju z novimi filmskimi doživetji - Volkovi tudi na območjih, kjer jih do nedavnega ni bilo. Na Gorenjskem tudi trop križancev

Slovensko olimpijsko zastopstvo se iz Pekinga vrača s sedmimi odličji. Kar štiri so osvojili skakalke in skakalci. To je bil povod, da obiščemo najuspešnejši skakalni klub na širšem mariborskem območju. Deluje na Šmartnem na Pohorju, alfa in omega pa je Vlado Ačko. Vse do bratov Mandl je bil najuspešnejši šmarski tekmovalec in dolgo časa klubski rekorder. Pogovoru z njim prisluhnite v tokratnih Obrazih sosednje ulice.

V tokratni portretni oddaji Obrazi sosednje ulice vam predstavljamo profesorja matematike Hermana Pušnika – ravnatelja mariborske Prve gimnazije… Prihaja iz Josipdola na Pohorju, pred tremi desetletji pa je bil tudi sam dijak te častitljive izobraževalne ustanove, ki sicer deluje že 172 let. Prve ne pozabiš nikoli, je bil slogan njihovih obletnic, in vsaka nova generacija dijakov se vpiše v knjigo njenega obstajanja na njej lasten način, pravi. Vsaka šola ima specifičen okvir svojega poslanstva, vsem pa mora biti skupno jedrenje modrosti, veselja do življenja in radosti bivanja. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek, tehnična realizacija Goran Glavičić.

Miheličeva galerija na Ptuju gosti medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe – mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. Dvanajst zgodb pripoveduje o osebnostih in mitih in ne izključuje posameznic, ki so v naši zavesti kot kolektiv, kot delavke. Slikarka Tina Konec iz Oplotnice predstavlja v razstavišču Studio mariborske Umetnostne galerije serijo najnovejših risb in videa z naslovom Evergreen. Razstava je njen poklon naravi in drevesom na domačem Pohorju.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Medvodah program "pomoč na domu" kljub spremembam poteka nemoteno - Občani in investitor vendarle našli skupen jezik o letališču Bovec - Občine po Sloveniji s številnimi naložbami; nov vrtec v Kočevju, kanalizacija v Dupleku, boljša vodooskrba v Ajdovščini - Kaj bo s turizmom na Pohorju zaradi vse bolj zelenih zim?

Pred prihajajočimi prazniki in ob gneči v nakupovalnih središčih naj bi vlada na današnji dopisni seji sprejela nekatere omejitvene ukrepe. Kot je sinoči dejal zdravstveni minister Janez Poklukar, so ukrepi nujni, šlo naj bi za omejitev števila kupcev v trgovinah. O drugih ukrepih bo vlada razpravljala na redni četrtkovi seji, stroka se med drugim nagiba k prepovedi silvestrovanj na prostem. Ostali poudarki oddaje: - Bruselj proti Poljski sprožil postopek zaradi kršitev evropskega prava. - V hoško Magno se vrača proizvodnja, okoljevarstveno dovoljenje pravnomočno. - Požar v zasebnih apartmajih na Pohorju povzročil milijonsko škodo.

Prvo zaostrovanje ukrepov po potrditvi razširjenosti omikrona pri nas je pričakovati že danes. Vlada bo po besedah zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja določila največje dovoljeno število ljudi v trgovinah, morda tudi že razširila seznam tistih, ki morajo v karanteno ob visokotveganem stiku z okuženimi. Ostali poudarki oddaje: - Nemčija bo protikoronske ukrepe zaostrila po božiču. - Ogrevanje v blokih s skupnimi kotlovnicami dva in polkrat dražje. - 80 gasilcev pogasilo požar v apartmajskem naselju na Pohorju.

V Poslovnem mikrofonu smo govorili o pripravah na bližajočo se smučarsko sezono na Mariborskem Pohorju. Preverili smo, kakšne učinke prinašajo opravljene energetske prenove tukajšnjih javnih stavb in kaj lahko pričakujemo od novih, ki jih načrtuje občina. V rubriki podjetna pozitiva pa gostimo fotografinjo Natalijo Jelušič Babić. Pripravil Aljaž Mejal.

UKC Maribor naj bi v prihodnjih letih dobil 250 milijonov evrov državnega denarja – med drugim za negovalno bolnišnico na Pohorju, nov infekcijski oddelek in za nadgradnjo onkologije. Precej denarja je namenjenega tudi za tekoče projekte, a zaplete se lahko pri kadru. Ta – tako kot drugod po Sloveniji – odhaja. Novi direktor druge največje slovenske bolnišnice Anton Crnjac se sooča s številnimi izzivi, tudi z novim valom okužb s covidom. Kakšna je njegova vizija je razkril Dejanu Ratu.

Preostali vsebinski poudarki oddaje: Po dolgih letih iskanja se je vendarle našla lokacija za selitev policijske postaje Tolmin. Država bo pomagala pri urejanju potoka Črnec v občini Črenšovci S Parado učenja v več krajih poudarili pomen vseživljenjskega učenja. O tujerodnih rastlinah vemo vse več, vendar niso vse škodljive in invazivne Lovrenška jezera na Pohorju vabijo z na novo urejenimi potmi

Vsako mesto ima svojo goro, ki je v kolektivno zavest prebivalcev njene okolice zapisana kot simbolična predstavnica tega kraja. Maribor ima Pohorje in če bi morali na njem poiskati kočo, ki okoliškim prebivalcem nekoč in danes pomeni simbol tega pogorja, potem je to Mariborska koča na Pohorju. Zakaj ima tak pomen, kakšna je njena povezava z rokometom, slapovi in metulji ter zakaj še danes slovi po izjemni kulinariki, je v nedeljski reportaži preveril Jure K. Čokl.

Zadnje dneve v juliju je v Ribnici na Pohorju potekal Mariapoli, ki se ga je udeležilo več kot 200 ljudi iz vse Slovenije. Skoraj polovica je bila otrok in mladih, nekaj je bilo tudi starejših in trije duhovniki. Vtisom ste lahko prisluhnili v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji. Spomnili smo se tudi na minulo praznično nedeljo in objavili poudarke škofov s svetih maš v Marijinih romarskih svetiščih.

Drugi vsebinski poudarki oddaje: V Lovrencu na Pohorju po julijskih neurjih za štiri do pet milijonov evrov škode. Domačini na Pivškem negodujejo nad obnovitvenimi deli na cesti Parje - Juršče. Knjižnice si tudi z dejavnostmi na prostem prizadevajo otrokom popestriti počitniške dni. Mekinjski samostan z blagovno znamko Doroteja obuja spomin na obdobje uršulink. Zeliščarski center jugovzhodne Slovenije je dobro obiskan.

Tudi to poletje je zaradi koronavirusnih razmer posebno, a vrvež v turističnih krajih kaže na to, da sezona ne bo povsem zanič. V turistični oddaji smo preverili, kakšno je zanimanje za koriščenje novih turističnih bonov in tudi, kako so se na nov ukrep preverjanja pogojev PCT odzvali v gostinstvu in turizmu. Ob koncu smo ponovili del potopisnega pogovora z mlado popotnico Manjo Weingerl.

Sojenja v zadevi londonska nepremična sta se udeležila le dva od desetih obtoženih.Benedikt XVI. o pomanjkanju vere pri uradnikih v nemških cerkvenih ustanovah.V Ribnici na Pohorju se bo danes začel petdnevni Mariapoli.

Razmere po včerajšnjih nalivih in posledičnem naraščanju voda se umirjajo. Pristojni so začeli sanacijo predvsem na širšem območju Slovenj Gradca, kjer so prestopile bregove Oplotnica, Dravinja in Mislinja. Pozornost bo treba nameniti predvsem škodi na hudournikih. Uničenje je sicer povzročila tudi reka Radoljna v Lovrencu na Pohorju. Preostale teme oddaje: - Ustavno sodišče: Vladne prepovedi in omejevanja shodov so bili neustavni. - Drugi blok krške nuklearke dobil energetsko dovoljenje. - Avtoritarne vlade naj bi vohunile za novinarji, odvetniki in aktivisti.

Še o drugih vsebinskih poudarkih: Vnovičen zagon turizma in gostinstva znižal brezposelnost na Obali in Krasu Kaj bo s smetmi v občini Šempeter - Vrtojba? Varna soba za uporabnike drog v Ljubljani nujna, a dlje od besed še niso prišli Turistična ponudba na Pohorju - od Kop do Maribora - vse bolj raznolika

Odlaganje blata iz čistilnih naprav v naravo je okoljski kriminal in storilce je treba poiskati in kaznovati. Tako pravijo pristojni po tem, ko so neznanci v enega od hudourniških potokov na Pohorju odložili večje količine takega blata. Ob iskanju krivcev pa je nujna tudi čimprejšnja zelo zapletena sanacija, ki naj bi jo plačala država, poiskali pa bodo tudi začasno lokacijo za odlaganje te mešane zemljine in blata. Podrobnosti o časovnici tega čiščenja in posledicah zavržnega dejanja v Radijski tribuni, ki jo je pripravil Dejan Rat.

Mariborski organizaciji Rdeči križ in Zveza prijateljev mladine bosta to poletje znova peljali otroke na letovanje in že zbirajo prijave za zdravstvena in tudi od občin subvencionirana letovanja na morju, v Punatu in Poreču, pa tudi za letovanja na Pohorju. Podrobnostim o tem, do kdaj, kje in kako se je mogoče prijaviti in seveda, kako bodo na organizacijo vplivali ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije, prisluhnite v oddaji, ki jo je pripravila Vesna Martinec.

Še nekaj drugih tem oddaje: - Ilirska Bistrica še čaka na boljšo cestno povezavo; pivška obvoznica obljubljena čez 5 let, kako pa je z avtocesto? - Predvsem starejši so pogosto tarče akviziterjev, ki jim vsiljujejo nakup stvari ali storitev; na kaj je dobro biti pozoren? - Čeprav se po Pohorju še spuščajo smučarji, tam poskusno že obratujejo tudi proge mariborskega Bike parka

V turistični oddaji smo preverili, kako obiskane so bile minulo poletje naše gore in kako je epidemija vplivala na potovalne navade Slovencev. Slišali ste tudi, kakšen je bil letošnji obisk Bike parka na Pohorju, predstavili smo projekt 'naša Drava' in se ob koncu z mlado popotnico Manjo Weingerl odpravili po svetu.

V teh poletnih dneh, ko se razmere v turizmu nenehno spreminjajo, pripravljamo za vas vsebine s poudarkom na idejah za izlete. Tokratna turistična oddaja je bila posvečena Pohorju; najprej smo vas v to zeleno oazo povabili s poletno kampanjo Pohorje 365, nato pa nas je po Pohorju in njegovih obronkih popeljal še planinski vodnik.

Iz župnijske cerkve svetega Jerneja v Ribnici na Pohorju bomo na zahvalno nedeljo neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri bodo sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal bo župnik Fredi Mlinarič, pel pa Mešani župnijski zbor svetega Jerneja pod vodstvom Damijane Sgerm Tristan. Na orgle bo igrala Janja Kresnik.

Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.

Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.