Podcasts about pohorju

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Kristjani se z obiskom večernih maš, blagoslovom domov in večerjami v krogu bližnjih pripravljajo na jutrišnji božič. V Vatikanu bo polnočnico prvič v svojem pontifikatu vodil papež Leon XIV. Pred tem je pozval k božičnemu premirju v Ukrajini in po svetu, vsaj za en dan. Pri nas je danes odmevala odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti neustaven. - Zdravstvena ministrica odločitve sodišča ne jemlje kot nezaupnico. - Na več kot 100 voliščih razveljavili predčasne volitve za predsednika Republike Srbske. - Turistične zmogljivosti na Pohorju bodo v prazničnem času večinoma polne.

23. decembra se v Sloveniji spominjamo izvedbe plebiscita o samostojnosti države, zaznamujemo tudi dan ustavnosti.Nadškof Zore opozoril na demografsko zimo: Domovine ni brez ljudi.Kardinala Pizzaballo med obiskom Gaze pretreslo število otrok na ulici. Prednostna naloga jeruzalemskega latinskega patriarhta bo zato omogočiti vnovični začetek pouka.Začenja se boj za glasove, koalicija z bonbončki že v predvolilnem ritmu.Rusija z novimi napadi na Ukrajino.Vreme: Bel božič predvsem na Štajerskem, na Pohorju do 20 centimetrov snega.Praznično vzdušje v domovih starejših priprava osebnih načrtov za vsakega stanovalca ne bo pokvarila.Slovenca že trinajstič soustvarjata božično okrasitev Vatikana.Šport: Krka v ligi Aba izgubila s Partizanom, v naslednjem krogu se bo pomerila z vodilnim Dubajem.

Pohorje je že pobelil prvi sneg, ljubitelji smučanja pa nestrpno pričakujejo zagon žičniških naprav. V tokratni oddaji smo preverili, kako daleč so priprave na smučarsko sezono na Mariborskem Pohorju, Arehu in Treh kraljih.

Pred svetovnim dnevom turizma, 27. septembra, letos z naslovom »Turizem in trajnostna preobrazba«, ki poudarja vlogo turizma kot dejavnika pozitivnih sprememb za ljudi, skupnosti in okolje, boste slišali pozitivni zgodbi, ki izpostavljata prav to. Obiskali smo turistično vas na Pohorju in kavarno Vetrinjc BarCoda. Nadaljujemo pa tudi potepanje po svetu; potujemo po Tajvanu.

Marica Škorjanec-Kosterca, bere Eva Longyka Marušič. Vlasta Črčinovič Krofič v zgodovinskem romanu Planina upodablja življenje na severnem delu Pohorja v drugi polovici devetnajstega stoletja, v času vladavine cesarja Franca Jožefa. Johannes Schweiger, čigar življenje spremljamo od njegovega tridesetega leta do smrti na prelomu novega stoletja, je planinski kralj, saj je lastnik največjega posestva na Pohorju. Izhaja iz rodu, ki se je z Nemškega v te kraje priselil že pred tisoč leti in so mu salzburški škofje v 16. stoletju za posebne zasluge podarili ozemlje ob Dravi in velik del pohorskih gozdov. Johannes je moral nenadoma zapustiti užitke študentskega življenja na Dunaju. Po nenadni nesreči očeta in brata, ki sta umrla v gozdu med podiranjem drevja, se je vrnil na posest v domači Kretzenbach. Postal je dober gospodar in priljubljen sosed, bil je radodaren, tudi kočarji, ki so delali zanj, so ga spoštovali. Izbral si je premlado, razvajeno nevesto, hčer bogatega, očitno čudaškega fužinarja, ki mu je poleg najmlajše Marije prepustil še svoji starejši hčeri za pomoč in druženje. Zakon ni bil srečen, saj ga žena ni marala, v mesecu dni je povsem otopela. Prepustila mu je svoje telo, v mislih pa se je odpravila na cvetoče travnike in štela tiktakanje ure. Johannes se je zbližal z kočarico Lenko, ki je imela že dva nezakonska otroka, tretji pa se je rodil iz njune ljubezenske zveze hkrati z Marijino deklico. Gospodarica Marija, ki trpi za duševnimi motnjami, po rojstvu hčerke zbeži od doma in se zaplete v ljubezensko razmerje z drvarjem, a se noseča spet zateče k možu. Ta nepričakovano stori nekaj dobrega in ljubeče sprejme ženinega otroka. Poleg osrednjega lika je v romanu tudi nekaj slikovitih posebnežev: pritlikavec Ahac, ki pase ovce in igra na piščalko, spominja na Vandotovega junaka, k zdravilki Julki – zeliščarki in najboljši babici pri porodih (vsi porodi so zelo natančno opisani) – pa se ljudje zatekajo raje kot k zdravniku. Vlasta Črčinovič Krofič zelo živo opisuje dejavnosti, v katerih sodeluje večja skupina ljudi: iskanje otrok, ki so se izgubili v gozdu, lov na divje svinje, nesrečo pri podiranju drevja, splavarjenje na Dravi. Nazorno so predstavljeni krsti in poroke na domu, običaji ob smrti, med pogrebom nastopajo celo najete objokovalke, česar v slovenskem ljudskem izročilu sicer ne zasledimo. Moralna pravila, ki jih je vernikom zapovedovala Cerkev, so v Johannesovi hiši dokaj ohlapno upoštevana, saj občasno z njim živita bolj ali manj spravljivo žena in ljubica Lenka. Roman spremlja napredek znanosti in tehnologije v drugi polovici 19. stoletja: razvoj šolstva, zdravstva in higiene, čebelarstvo, širjenje železniškega prometa; bogate pohorske domove je po letu 1883 osvetlila električna luč. A prihajajo tudi težki časi in ujme: požar, gospodarska kriza, poplava, kolera, lubadarji uničujejo gozdove, divje svinje pa pridelek na njivah, a sosedje si vedno pomagajo med sabo. S pisateljico se vračamo v čase Jurčičevih povesti. Zgodbe iz preteklosti je ohranilo ljudsko izročilo, o dogajanju pa pričajo dokumenti in takratni časopisi. Pripoved je realistična, brez pridiha romantike, čeprav avtorica ni ravnodušna do svojih literarnih oseb. Zelo natančno opisuje, ambiente, notranjost in zunanjost stavb, barvito upodablja pokrajine, saj je pisateljica tudi slikarka. Dialogi tečejo naravno in živo, ponekod so stilno ali narečno zaznamovani. Roman je zelo berljiv, iz pozabe obuja zanimive dogodke in, kot je zapisal Levstik, kako so ljudje živeli in imeli to ali ono reč med sabo.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Lovrencu na Pohorju bodo dobili nov, sodoben Center za zaščito in reševanje. - V Radečah so prenovili vhodni del bazenskega kompleksa. - Nova strategija razvoja kmetijstva na Vipavskem med drugim predvideva štipendije za dijake in študente. - Tudi v Izoli bodo skušali posledice podnebnih sprememb omiliti z ozelenitvijo.

Poročali smo o 27 milijonov evrov vredni investiciji v Srednjo šolo Jesenice, spomladanskem in poletnem turizmu na Pohorju, podjetniškem inkubatorju in načrtih za ureditev območja ob nekdanjem bazenu v Poljčanah, razstavi ob stoletnici rojstva Mikija Mustra ter festivalu praženega krompirja in investicijah v občini Mokronog – Trebelno.

Poročali smo o 27 milijonov evrov vredni investiciji v Srednjo šolo Jesenice, spomladanskem in poletnem turizmu na Pohorju, podjetniškem inkubatorju in načrtih za ureditev območja ob nekdanjem bazenu v Poljčanah, razstavi ob stoletnici rojstva Mikija Mustra ter festivalu praženega krompirja in investicijah v občini Mokronog – Trebelno.

Drugi poudarki oddaje: Vodstvo občine Vrhnika je pozvalo ministrstvo za pravosodje, naj takoj pristopi k sanaciji stavbe tamkajšnjega okrajnega sodišča V vrtcu Šmartno na Pohorju se spoprijemajo s prostorsko stisko Koprski mestni svetniki niso podprli načrta za dvigalo na Markovec V društvu upokojencev Brežice so v pripravah na praznike izdelovali pirhe z različnimi tehnikami V Pomurju so že v predvelikonočnem času pripravili zanimive razstave pirhov, največji meri kar tri metre

Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?Sodelujejo: Tisa Božič, Ema Medved, Lara Krašovec, Ema Bevec, Valentin Zaletel, profesorici slovenščine Natalija Petakovič in Ajda Gabrič. 

Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?Sodelujejo: Tisa Božič, Ema Medved, Lara Krašovec, Ema Bevec, Valentin Zaletel, profesorici slovenščine Natalija Petakovič in Ajda Gabrič. 

Kako poteka projekt širitve onkološkega oddelka v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru in kdaj bo objavljen razpis za nove obsevalnike? Je še kateri od lastnikov stanovanj v Masarykovi ulici privolil v odkup? Odgovore na ta vprašanja ste slišali v tokratni oddaji, pristojni pa so predstavili tudi napredek pri gradnji novega Infekcijskega oddelka in ureditvi prostorov za Negovalno bolnišnico na Pohorju.

V tokratni turistični oddaji nas čaka pester izbor vsebin – ustavili smo se ob podatkih o lanskem turističnem letu v štajerski prestolnici in spregovorili o letošnjih izzivih mariborskega turizma, nato smo se v Turističnem centru Kope na Pohorju prepričali o njihovi ponudbi, v nadaljevanju potopisne zgodbe pa smo potovali po svetu s Štajerko Matejo Toplak.

Tema četrtkove Radijske tribune so bile prepotrebne zdravstvene naložbe v tukajšnjem Kliničnem centru. Preverili smo, kako napreduje gradnja onkologije in dogovor s stanovalci Masarykove, kaj bo z gradnjo infekcijske stavbe, in kdaj bo prve bolnike sprejela negovalna bolnišnica na Pohorju. Gosta sta vršilec dolžnosti direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki in generalni direktor tukajšnjega Kliničnega centra Vojko Flis.

Drugi poudarki oddaje: - Primer dobre prakse: agrarna skupnost Rožar bo v zameno za degradirano območje deponije Bekovec ob 2. tiru dobila oljčnik. - V občini Dornava imajo drzne načrte za prihodnost - čakajo na upravljanje baročnega dvorca in pripravljajo vse potrebno za ozelenitev občine in prenovo osnovne šole. - Turistični delavci na Pohorju so zadovoljni s poletno sezono, zimska pa prinaša več novosti. - V okviru čezmejnega projekta ENVIRO bi radi v Brežicah in Zaprešiču povezali turizem, okolje in energetiko. - V Cerknici bodo prenovili rojstno hišo skladatelja Frana Gerbiča.

Kako uspešna je bila poletna sezona na Pohorju in kako tečejo priprave na zimsko? Zakaj koča Koča in gostilna Pri treh ribnikih še zmeraj samevata? Kako bo po novem potekalo urejanje Piramide? Podrobneje v rubriki Maribor, imamo problem z direktorjem pristojnih občinskih podjetij Rankom Šmigocem.

V oddaji je bil gost mag. Branko Cestnik. Govorili smo o začetku novega veroučnega leta, o pripravah na postavitev in blagoslov znamenja na množičnih povojnih moriščih na Pohorju. Nismo se mogli izogniti sagi o imenovanju evropske komisarke oz. kako smo sami sebi problem.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V prenovljenih prostorih prizidk ZD Kranj odprli tri ambulante družinske medicine. - Malo upanja, da bo podjetje Avántus poravnalo dolgove do nekdanjih zaposlenih. - Peničarska tradicija v Radgonskih goricah tudi kot butična turistična zgodba. - Koliko dražje bodo to zimo smučarske karte na mariborskem Pohorju?

Drugi poudarki oddaje: - Na območju Maribora in Lovrenca na Pohorju obnavljajo cestno infrastrukturo. - Mengeški vrtčevski malčki so po lanskih poplavah še vedno razseljeni po vsej občini. Ta je reševanje problematike zdaj vzela v svoje roke. - Na Primorskem bi radi poskrbeli za razvoj inovativnih idej za trajnostno turistično ponudbo. - Pri obnovi novogoriške železniške postaje naleteli na presenetljivo odkritje.

Avgust Demšar je pisec kriminalk, skratka, žanrskih besedil; toda Demšar je tudi tisti pisec kriminalk, ki si iz romana v roman, iz kriminalke v kriminalko zastavlja avtorske izzive. Z romanom Estonia je sklenil romaneskno trilogijo Vodenjaki o vasici na Pohorju, ki ima zelo verjetno najvišji odstotek umorov na svetu. Toda čeprav je v zaselku zgolj nekaj hiš, je avtorju uspelo, da je ustvaril o njem tri kompleksne romane. Pri tem si je pomagal z različnimi prijemi: v najnovejšem romanu ima zelo pomembno vlogo preteklost, natančneje nesreča trajekta Estonia leta 1994, v kateri so umrli starši romaneskne junakinje. Junakinja podeduje hišo v Vodenjakih in – voilà – prizorišče je nared za še eno kriminalko. Eno izmed presenečenj v romanu je zagotovo tudi to, da se prvi umor zgodi šele na polovici romana. Vendar je roman berljiv – tudi zaradi pretanjene karakterizacije romanesknih likov. Demšar je v romanu rešil še en problem: njegov junak Vrenko je zdaj upokojenec in kako naj upokojenec sodeluje v preiskavi umora. Vrenkov svet se je spremenil, nekoliko pa se spreminja tudi sam: tu ubere kako bližnjico, tam kakšno zadevo poenostavi. Za nameček pisatelj ponovno zelo spretno, diskretno piše o sodobnem svetu. Več o romanu Estonia in še čem pove Avgust Demšar v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Poletje se je prevesilo v drugo polovico, mi pa tudi v avgustu nadaljujemo spoznavanje slovenskega podeželja. Prejšnji mesec smo bili na Pohorju in pod njim, v Slovenskih goricah in Halozah, tokrat pa v Prlekiji. Obiskali smo ekološko turistično kmetijo Vrbnjak v Kuršincih, na manjši vzpetini daleč od prometnega vrveža in industrije ter predstavili tudi kulinarične posebnosti tega območja.

Kako odbit je tale Štajerec vam bo jasno, ko bo začel razlagati, kateri del telese je imel najbolj odrgnjen na Koroški planinski poti, kje je odtekel svoj edini cestni maraton in kako izbira svoje ultra dirke in izzive. V tem super pogovoru boste izvedeli, kako je teči na Reuninonu in na Japonskem, kdaj se bo lotil SPP, zakaj prisega na samooskrbo in kako balansira službo, družino, tek in življenje. Na svojem seznamu ima posebno ameriško dirko, je ljubitelj tehničnih tras in na dopustu...ja, uganili ste, teče! Vzemite hladno pivo v roke in navijte tole epizodo.

Vsem skupaj lep praznik. Letos je, kot vemo, sluzast. Oba največja in najpomembnejša državna praznika sta v koledar izjemno strateško umeščena. Kar pomeni, da smo se Slovenci tudi ob najpomembnejših in najtežjih političnih in vojaških odločitvah v preteklosti že odločali strateško. Pomeni, da smo gledali tudi vnaprej. Dan samostojnosti in enotnosti je umeščen v božično-novoletni cikel prostih dni, Dan državnosti pa sovpada s koncem šolskega pouka, ko se tradicionalno na prvem morju otrokom pridružijo še starši. Otroci nato prav tako tradicionalno ostanejo v prikolicah in na vikendih z dedki in babicami, starše pa za teden ali dva še pokliče nazaj blagostanje slovenske socialne države.In vse to je letos uničeno. Nepovratno in sramotno. Morje je namreč prekrila sluz. V trenutku, ko to pišemo, se starka burja sicer trudi zadevo uničiti, a po napovedih bo sluz vztrajala. Da je zadeva še bolj nenavadna: slovensko morje je prekrila sluz, obale sosedje Istre pa bele pene. Hrvati dan državnosti namreč praznujejo le kakšen dan za nami in tudi njihov odhod na junijsko dopustovanje bo pokvarjen. Seveda ne bomo šli tako daleč, da bomo sluz, ki je nekaj najbolj nagravžnega, kar lahko pridela narava, v nekaterih primerih pa tudi človeško telo, povezovali s simboliko praznika. Akoravno bi morali, resnici na ljubo, nekatera državna praznovanja, v teh treh desetletjih opisati kot sluzava. Če menite, da pretiravamo, se samo spomnite križev in težav, ki smo jih imeli s praporščaki in globokimi dilemami, kateri prapori so na državni proslavi primerni in kateri ne, kateri umetniški presežki so plačani in koliko in kdo je bil glavni govorec ter kaj je sporočil občestvu. »Sluzavo do Savudrije!« Ampak ne; o sluzi v odnosu Slovencev do praznika, celo do lastne države, ter o sluzi v obnašanju in delovanju izvoljenih in nameščenih moža in žena, ki upravljajo to državo, naj sodijo drugi. Mi se bomo posvetili merljivim komponentam tega neobičajnega morskega pojava. Biologi so natančno razložili, od kod in kaj je sluz, povedali so vse o mikroorganizmih, o temperaturi morja in o tem, da bo sluzenja vedno več. Skrbniki in razlagalci našega okolja zadnja leta s stavkom: »Tega bo v prihodnosti vedno več,« redno končujejo svoje razlage. Tako da sluz kot kaže ni enkraten pojav, temveč se bomo z njo morali naučiti živeti. Podobno kot z ekstremnimi vremenskimi pojavi. Ampak kljub vsemu spoštovanju do ljudi, ki razumejo naravno željo mikroorganizmov po združevanju, potrebujemo za popolno razumevanje sluzi tudi nekaj družboslovja. Biologija nam razloži, čemu nastaja sluzenje morja, družboslovje pa, zakaj prihaja do sluzenja morja. Namreč nobena skrivnost ni, da si med plavanjem v slovenskem morju že kdaj prej naletel na naselja mikroorganizmov, na združene države enoceličarjev, na meduze, trave, alge in podobne organizme, ki jih turistične agencije ne lepijo na prve strani letakov. Na kar nisi naletel, pa so bile recimo ribe. Po našem skromnem in nedvomno napačnem mnenju se je treba ozreti na slovensko morje celostno. Poglejmo, kaj vse zahtevamo od teh nekaj deset kilometrov obale in nekaj deset kvadratnih kilometrov vodne površine. Morje je za Slovenijo izjemno pomemben gospodarski prostor. Z luko Koper seveda. Eno večjih pristanišč Evrope ne zavzema samo prostora in če vemo, da s svojim delovanjem neposredno učinkuje recimo na prebivalce Dolge vasi ali Jesenic, kako ne bi učinkovalo na obalo in morje tik ob luki. Drugi gospodarski element, ki smo ga obesili morju, je ribolov, tretji pa turizem. Se pravi, da na slovenskem morju slonijo trije pomembni, da ne zapišemo ključni stebri slovenskega gospodarstva. Za primerjavo si zamislite, da bi recimo na Pohorju zgradili ogromno mednarodno letališče, postavili petdeset hotelov in kolonijo apartmajev ter v gozdovih dovolili komercialni odstrel divjadi. Čeprav so biologi sposobni prešteti mikroorganizme in čeprav komunala in naravovarstvo skrbita za primerno varovanje morja in obalnega pasu, ima zdrava pamet svoje omejitve. Noro povečevanje prebivalstva, ki gre med turistično sezono v absurd, ravnovesje enostavno poruši. Milijon teles, ki najprej nenadzorovano konzumira in nato nenadzorovano izloča, bi onesnažilo kamnito puščavo, kaj šele morje. Potem pa je tu še mednarodni vidik. Sosedje na Hrvaškem imajo že tako dovolj težav s turizmom; zadnjič recimo se jim je sesul elektroenergetski sistem, ko so vsi turisti v istem trenutku prižgali nekaj milijonov klimatskih naprav. Tako se moramo ozreti na Piranski zaliv kot subjekt sporne meje med državama in kot objekt sporne arbitražne odločitve mednarodnega sodišča. Kot vemo, Schengenski režim trmoglavljenja z mejnim sporom tudi ribolovnih območij ni spremenil in državi še zmeraj živita v slabo prikritem sporu. Kaj pa za ta spor pomeni, ko Piranski zaliv prekriva debela plast sluzi? Poznavalci pravijo, da potrebujemo le še nekaj plasti sluzi in se bo morje spremenilo v kopno, kar prinaša povsem novo dinamiko mejnega spora. Obstaja pa tudi pozitiven vidik sluzi v morju.Biologi so že zdaj zagotovili, da sluz človeškemu zdravju, se pravi zdravju kopalcev, ni nevarna in po nekaterih pričevanjih lahko kopanje v sluzi, podobno kot namakanje v blatu, blagodejno vpliva na človeško telo. Tudi kot obloga za vedno občutljivo kožo obraza. Če se te navedbe izkažejo kot resnične, bo slovensko morje postalo ena najbolj zaželenih turističnih destinacij na svetu. In Hrvati nam s svojimi belimi penami ne bodo segli do kolen.

V Lovrencu na Pohorju so minuli teden odprli eno največjih naložb v zadnjem obdobju – novi prizidek k zdravstvenemu domu, v teku je nadaljnje posodabljanje cestne infrastrukture, med začrtanimi občinski projekti pa je tudi gradnja prizidka h gasilskemu domu. Podrobnejše načrte v občini Lovrenc na Pohorju je v Radijski tribuni razkril župan Marko Rakovnik.

V turistični oddaji smo se ustavili pri izzivih pašništva na Pohorju. Slišali ste, da si v sosednjih alpskih pokrajinah turistične ponudbe brez pašništva ne predstavljajo več. S Pohorja smo se preselili na Gorenjsko in obiskali Preddvor – ta je nekoč slovel kot klimatsko zdravilišče. Od tam pa smo odpotovali še na otočje v Indijskem oceanu, na čudovite Maldive.

Na peto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Lovrenc na Pohorju. Daruje jo Jure Sojč. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom organistke Mateje Potočnik, na kitaro igra Hana Zorec.

Na peto velikonočno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnije Lovrenc na Pohorju. Daroval jo je Jure Sojč. Pri maši je sodeloval župnijski pevski zbor pod vodstvom organistke Mateje Potočnik, na kitaro je igral Hana Zorec.

V 20 letih jo je obiskalo 5000 obiskovalcev, neka družina iz Logatca celo 10 let zapored, a vsako leto s kakim otrokom več. Drevo ima zgodbo in to, ki jo predstavimo zdaj, raste na 52 hektarjev veliki kmetiji v Zgornji Orlici. Majhen delež pripada tudi najvišjemu avtohtonemu drevesu v Srednji Evropi, smreki, tako visoki, da so jo morali trikrat meriti. Območje okoli nje se gručasto razprostira po pohorskih obronkih že slabih 800 let, tako dolgo, da se je povzpela vse do 62,7 metrov! Za primerjavo, Grajski hrib skupaj z Ljubljanskim gradom je visok približno 100 metrov – in kot mogočna zastava Ribnico na Pohorju, kjer je doma, postavlja na čisto poseben zemljevid. Kako se svet vidi s tako mogočne višine, kaj vse je videla in kdo je zastal v njeni senci, nam Sgermova smreka pove kar sama, pomagajo ji Gregor Sgerm ter Matic in Blaž Kristan.

Po zavrnitvi vloge za gradbena dovoljenja za 35 vetrnih elektrarn na Pohorju – vlogo za še 21 dodatnih na Rogli pa je investitor umaknil sam – boj Pohorcev proti vetrnim elektrarnam še ni končan. Kaj je odločilo Ministrstvo za naravne vire in prostor ter zakaj in kakšni bodo naslednji koraki civilne iniciative, smo osvetlili v tokratni Radijski tribuni.

Drago Rečnik z Reke na Hočkem Pohorju smuča odkar ve zase. Je iz družine, katera je to spretnost prenesla na otroke - tri brate, ki so se v navezi z ekipo vedno izkazali pri pripravi smučarskih prog za zlato lisico. Zato ni bilo naključje, da so bili v štajersko - gorenjski navezi povabljeni, da to delo opravijo tudi pri pripravi prog za alpske discipline v okviru 14ih zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Drago Rečnik je razgrnil spomine na tisti čas, saj je vmes natanko 40 let.

V tokratni portretni oddaji Obrazi sosednje ulice je naša gostja doktorica veterinarske medicine Kristina Dolinar Pavlič z Lovrenca na Pohorju. Rojeno Ljubljančanko je pred dobrimi dvajsetimi leti ljubezen pripeljala na Štajersko, tudi ljubezen do zemlje. Na Biotehnični šoli v Mariboru poučuje strokovne predmete, je tudi ekološka čebelarka, apiterapevtka, lovka, iskalka harmonije v naravi in soljudeh… Avtor oddaje Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Simon Spreitzer. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.

Poročali smo o načrtih za silvestrovanja po Sloveniji, nadpovprečnem poslovanju Dravskih elektrarn, vzpostavljanju sistema obveščanja o nevarnosti prek mobilnih operaterjev, selitvi knjižnice v Borovnici in razstavi starih smuči ter druge smučarske opreme na Pohorju.

Poročali smo o načrtih za silvestrovanja po Sloveniji, nadpovprečnem poslovanju Dravskih elektrarn, vzpostavljanju sistema obveščanja o nevarnosti prek mobilnih operaterjev, selitvi knjižnice v Borovnici in razstavi starih smuči ter druge smučarske opreme na Pohorju.

V tokratni oddaji Studio ob 17.00 preverjamo, kakšna smučarska prihodnost čaka štajersko prestolnico. Zlata lisica se vnovič seli v Kranjsko Goro, letos tudi brez mariborskih športnih delavcev. Kaj to pomeni za preživetje smučarskega kluba Branik, kaj za smučarsko dejavnost na Pohorju? Z voditeljem Bratkom Zavrnikom in dopisnico Romano Erjavec preverimo še, kako bo priložnost izkoristila Zgornjesavska dolina.

Vreme se je končno vsaj nekoliko ustalilo, temperature so se spustile krepko pod ničlo in na Mariborskem Pohorju se že pripravljajo na začetek nove smučarske sezone. Kdaj bodo zagnali naprave, katere so novosti in zakaj ne bo Zlate lisice? Pa tudi o cenah in kakšno sezono lahko pričakujemo?

Načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na Pohorju je sprožila velik upor v lokalnem okolju; proti so se izrekli občinski sveti in krajani, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj pa je dalo negativno mnenje tudi več mnenjedajalcev. Kakšno težo imajo, kakšni so načrti investitorjev, če v postopkih ne bodo uspešni, in katera območja bomo v naši državi opredelili kot primerna in prednostna za pridobivanje vetrne energije? Poslušajte, kaj pravijo sogovorniki s pristojnih ministrstev, iz lokalne skupnosti in investitorji.

Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.

Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.

Utrip v začetku mini počitnic naših poslušalcev v Prekmurju, postavitev vetrnic na Pohorju, v Ivančni Gorici so odprli nov športni park in Arboretum tudi letos vabi na večerni sprehod med lučkami. Vabljeni k poslušanju.

Načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na Pohorju je sprožila velik upor v lokalnem okolju; proti so se izrekli tako občinski sveti kot krajani, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj je bilo izdanih več negativnih mnenj. Kako daleč so uradni postopki, kakšno težo imajo strokovna mnenja in kakšno je stališče lokalnih skupnosti? Kakšne so možnosti morebitnih vlagateljev, če pri pridobivanju dovoljenj ne bodo uspešni? In katera območja bomo v naši državi opredelili za prednostna za pridobivanje vetrne energije? O tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Vesno Martinec. Sogovorniki: - Sandi Rutar, vodja Sektorja za dovoljenja, Ministrstvo za naravne vire in prostor, - dr. Tomislav Tkalec, vodja Sektorja za OVE, Direktorat za energijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, - Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, - Jana Habjan, predstavnica podjetja Energija na veter

Iz Župnijske cerkve sv. Lovrenca na Pohorju na šestindvajseto nedeljo med letom prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje kaplan Simon Lampreht, poje župnijski mešani pevski zbor.

V turistični oddaji smo se ustavili na Ravnem polju, kjer so obiskovalci lahko minuli konec tedna, pred svetovnim dnevom turizma, spoznavali skrite turistične bisere štajerske ravnice. Predstavili smo turistične znamenitosti Ribnice na Pohorju in vas ponovno popeljali po indonezijskem otoku Sumatra.

Pri Nazarjah so dopoldne odprli montažni most čez Dreto, ki so ga hrvaški vojaki postavljali od nedelje. Olajšal bo življenje tamkajšnjim prebivalcem, ki so jih prizadele poplave. Še en začasni montažni most pa bodo odprli čez približno dve uri v Stahovici pri Kamniku. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Slovenska vojska bo kljub krčenju sredstev zaradi poplav lahko nadaljevala modernizacijo - Ukrajina bo od Združenih držav dobila strelivo z osiromašenim uranom - Občina Ruše proti postavitvi vetrnih elektrarn na Pohorju

Nekdanji člani sveta psihiatrične klinike Ljubljana, ki jih je vlada razrešila včeraj, ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu očitajo neresnične in zavajajoče navedbe. Kot dodajajo, je zavod ena od najbolj nadzorovanih zdravstvenih ustanov. Minister se bo danes sešel s tistimi, ki ga seznanjajo z dogajanjem na kliniki. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropski notranji ministri vendarle dosegli dogovor o prenovi azilnega sistema Unije, ki se je sesul po migrantskem valu leta 2015 - Trump prvi nekdanji ameriški predsednik, proti kateremu je bila vložena obtožnica na zvezni ravni - Občina Slovenska Bistrica sprejela obvezno razlago uredbe o umeščanju načrtovanih vetrnih elektrarn na Pohorju

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kaj o postavljanju vetrnih elektrarn na Pohorju pravijo nekateri krajani, civilna iniciative, planinci in župana Slovenske Bistrice ter Zreč? V studiu z gosti pojasnjujemo tudi postopke in dileme umeščanja teh vetrnih elektrarn v okolje. Sogovorniki: Georgi Bangiev, Ministrstvo za naravne vire in prostor; Suzana Zupanc Hrastar, Ministrstvo za naravne vire in prostor; Simona Kaligarič, Zavod za varstvo narave, Območna enota Maribor; Jana Habjan, predstavnica enega od investitorjev, podjetja Energija na veter. Zapiski: Vetrnica na pragu, 1. del    

Danes pa o najnovejšem prepiru med Slovenci, ki je zasenčil vsa klasična razhajanja. In to tako močno, da se levi in desni, druga svetovna vojna, medvedi, lovci in celo kanalizacijski vodi ljubosumno spominjajo nekdanje slave. Govorimo o načrtih, da bi na vrhu Pohorja postavili nekaj deset vetrnih turbin oziroma vetrnih elektrarn; ali kot jih je duhovito imenoval eden izmed gorečih nasprotnikov – klopotcev. Zgodba je preprosta … Zeleni prehod zapoveduje uporabo obnovljivih virov za pridobivanje električne energije, ki bodo energent prihodnosti in ob solariju, ki je lokalna zvezda, je pihanje vetra drugo priljubljeno orožje v boju proti podnebnim spremembam. Oboje pa pomeni prehod naprej v zeleno prihodnost za razviti svet in prehod nazaj v srednji vek za države proizvajalke nafte.   Na kratko; radoživo podjetje, brez bleščečih referenc, brez pisarne in celo brez zaposlenih, načrtuje vrhove Pohorja poseliti z ogromnimi vetrnimi elektrarnami. Ki bodo v dolino pošiljale visokogorsko elektriko; veduti Pohorja ter gozdovom okoli in pod vetrnicami pa za vedno vzele nedolžnost. V stranskih vlogah nato nastopajo še malverzacije pri umeščanju v prostor, saj investitor s temi postopki obremenjuje lokalno skupnost, namesto, da bi za postopke poskrbela država z državnim prostorskim načrtom. Jasno, da smo se sprli. Zelo sprli. Za in proti, v vsej svoji gorečnosti: tako, prek prsta, več ljudi navija za pohorske gozdove. Je pa tudi mnogo – v glavnem  primerno argumentiranih  mnenj, da je elektriko pač od nekod treba dobiti; in če se pri polni zavesti odpovedujemo tekočim fosilom, moramo najti druge vire. Veter je eden izmed njih. Spopad, ki besni, je strasten in žolčen, a razmišljujočega bega absurdnost vsega tega. Absurdnost, ki ji pri podobnih okoljskih zgodbah v Sloveniji sledimo že nekaj let. Absurd se ne omejuje le na vetrnice; v ta koš gredo tudi nove hidroelektrarne, pomisleki o drugem bloku, polja fotovoltaike in kar je podobnih, nekoliko futurističnih energetskih virov. Mimogrede; javnost se je še najmanj usajala pri TEŠU-6. Načrtovanje tega je bilo zelo pod radarjem in kakšno kačo smo redili na prsih, smo se zavedli šele, ko je preklemanska reč že stala. Nazaj k drami absurda torej … Ko se spreta – eden za vetrne elektrarne na Pohorju, drugi odločno proti – se ne zavedata, da sedita v istem čolnu! Če ga hočemo razumeti, moramo na problem pogledati z absolutnega stališča. Oba prepirljivca se v osnovi zavzemata za naravo. Prvi, ki je za vetrnice, bi jo rad obvaroval pred posledicami podnebnih sprememb, drugi pa bi jo rad obvaroval pred posegi vanjo. Da so tudi ti posegi namenjeni njenemu varovanju, pa ne vidi, kot tudi prvi prepirljivec ne dojame, da je poseg v naravo, kljub višjemu cilju, še vedno poseg v naravo. A to ne spremeni dejstva, da je njun svetovnonazorski nazor – glede okolja, na absolutni ravni – identičen. In neverjetno je, da se posamezniki, ki stremijo k istemu cilju, tako zelo razhajajo. V državi, kjer je različnih ciljev skoraj toliko, kot je posameznikov, bi morali biti skupni cilji še kako dragoceni. Ta opisani fenomen je, če že ne rešljiv, pa vsaj lažje razumljiv ob nalivanju čistega vina. Slovenci smo namreč pri varovanju in skrbi za okolje licemerni, da bog pomagaj. Pri načelni podpori smo med vodilnimi na svetu, pri dejanski skrbi pa med zadnjimi. Pa v mislih nimamo institucionalizirane skrbi, temveč vsakdanjo skrb slehernika. Od pobiranja papirčkov do ponotranjanja trajnostnih praks, prek zavzemanja v lokalnem ali delovnem okolju do vzgoje prihodnjih rodov. In tako naprej in tako nazaj. Navdušeno trditi, da je Slovenija biotsko raznovrstna, geomorfološko izjemno nagubana, podnebno različna – in nato hišo premalati v vijolično, na travniku postaviti garažo in asfaltirati vso prostoživečo okolico, je sicer banalen, a na simbolni in dejanski ravni še kako značilen primer slovenskega zavzemanja za okolje. Vetrne turbine ne bodo ne rešile planeta, ne uničile Pohorja. In če se kot družba o tem poenotimo, bomo za okolje naredili ogromno.