Podcasts about nadaljujemo

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično s Quelle katalogi, ki so pustili globlje sledi, kot si je marsikdo lahko predstavljal. Ker Peli ne najde dotičnega kataloga, vas prosimo, da nam sporočite, če ga morda imate. Nadaljujemo z debato o Berlinu pred II. svetovno vojno, medtem ko Ministrstvo za resnico že kuka iz bližnje prihodnosti. Prihodnost bo očitno kombinacija Huxleyjevih, Orwellovih in Atwoodinih vizij, mi pa se elegantno preselimo med parkirne angele, obdelamo javni prevoz (predvsem metroje) v Londonu, nato pa skočimo na vesoljsko ladjo, kjer Ford besno nakupuje s kartico brez limita in modruje o ljubezni … in to najstnici. Zaključimo z majhnim opozorilom: če so najstniki prijazni, najbrž nekaj hočejo.

Začenja se nov niz oddaj Midva, ki bodo enkrat mesečno zapolnile sredin večerni čas oddaje Odprto za srečanja. Nadaljujemo s spoznavanjem različnih človeških dvojin in tako kot lani niz začenjamo z dvojino starš-otrok. Naša prva gosta sta oče in sin iz Kopra, ki sta obenem tudi športnik in trener: to sta oče Rajko in sin Toni Vodišek, nosilec srebrne medalje na OI v Parizu 2024 v kajtanju. V goste ju je povabila Nataša Benčič.

Tema sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje, je v ospredju letošnjega festivala Mesto žensk, s katerim bomo začeli današnjo oddajo. Nadaljujemo gledališko – konec tedna ob številnih premierah prinaša tudi predstavo Radost, ki je nastala v koprodukciji dveh mestnih gledališč – ptujskega in ljubljanskega, režijo in besedilo pa podpisuje Nejc Gazvoda. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor začenjajo operno sezono s premiero opere Lucia di Lammermoor italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija. Na velikem odru Slovenskega stalnega gledališća bo v koprodukciji zaživela drama Woyczek. Predstavljamo tudi freiburški Ansambel Recherche, ki te dni gostuje pri nas.

Pozornost tokrat najprej namenjamo uvodnemu koncertu letošnje sezone filharmoničnega abonmaja Same mogočne skladbe. Orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral novi glavni dirigent zasedbe, mladi Gruzijec Kahi Solomnišvili, kot solist se je v Šostakovičevem 2. klavirskem koncertu predstavil Urban Stanič, spored pa je dopolnila še glasba Zvonimirja Cigliča in Igorja Stravinskega. Nadaljujemo z uvodom v Srebrni abonma – letošnjo sezono so v soboto otvorili Emily Pogorelc in člani Godalnega kvarteta Simfonikov Bavarskega radi, v katerem igra slovenski violončelist Jaka Stadler, nato pa predstavljamo še novo sezono Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije.

Zdravo. Dobrodošli v neepizodi, vsaj neepizodi o knjgi, zato pa je epizoda polna modrih nasvetov in plavih navodil za mirnejše življenje. Obdelamo digitalni post, višino šolnin za drage šole, probleme prvega sveta, spet se tuširamo z mrzlo vodo in imamo lastna mnenja, ki pa niso tako lastna, kot se nam zdaj zdi. Nadaljujemo o dejstvih kot so ta, da je vse stvar percepcije in da postaneš nesrečen takrat, ko začneš iskat srečo. Naša nova poletna popevka Morje cveti išče dva akorda, s katerimi bo postala hit naslednjega poletja (če ne bomo na to brilijantno idejo pozabili).

Nadaljujemo s serijo krajših epizod na temo, kam zdaj s 100 tisočaki za obdobje treh let. Slišali boste različne poglede na investiranje glede na trenutno okolje. V tokratni epizodi na vprašanje, kam zdaj s sto tisočaki za obdobje treh let, odgovarja Matjaž Dlesk, upravljavec investicijskih skladov pri družbi Triglav Skladi. Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Nadaljujemo s serijo krajših epizod na temo, kam zdaj s 100 tisočaki za obdobje treh let. Slišali boste različne poglede na investiranje glede na trenutno okolje. V tokratni epizodi na vprašanje, kam zdaj s sto tisočaki za obdobje treh let, odgovarja Domen Granda, višji upravitelj v sektorju individualnega upravljanja, NLB Skladi. Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Nadaljujemo s serijo krajših epizod na temo, kam zdaj s 100 tisočaki za obdobje treh let. Slišali boste različne poglede na investiranje glede na trenutno okolje. Preverite tudi razmišljanja: Blaž Hribar: Kam s 100 tisočaki? Ne v nepremičnino Tilen Šarlah: Kam s 100 tisočaki? Pomembne so štiri panoge Luka Gubo: Bitcoin ni primerna naložba za triletno obdobje

V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...Človek od štiridesetega leta dalje pospešeno izgublja svojo mišično maso. Še več: upada tudi moč mišic, vedno bolj omejena je njihova funkcija. Staranje mišic preučuje gost tokratnega Ultrazvoka patofiziolog prof. dr. Sergej Pirkmajer. Kako na staranje mišic vplivajo hormoni? Ali in kako je sarkopenija povezana s sladkorno boleznijo? Z debelostjo in vnetjem? Kaj se s staranjem zgodi z matičnimi celicami v mišičnih vlaknih? Nadaljujemo temo o starostni sarkopeniji – to je izguba mišične mase, moči in funkcije zaradi staranja. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: skeletno mišična vlakna/ Rollroboter/ WikiMedia, cc Prvi del: Izguba mišične mase, mišične funkcije in moči se začne po 40. letu TUKAJ

Saška Rihtaršič je vodenje Danfoss Trate iz rok Aleksandra Zalaznika prevzela aprila 2023. Del Danfossa je že več desetletij, kar 24 let. Inženirka strojništva se je podjetju pridružila leta 1999 kot koordinatorka skrbovalne verige, na novo delovno mesto pa je vstopila z mesta podpredsednice področja daljinska energetika. Skupaj z vodstveno ekipo se podpisuje pod razvojno strategijo in povečane investicije v razvoj digitalnih izdelkov, z namenom pohitritve zamenjave generacij in izboljšave dobavljivosti. Ob prevzemu vodenja je poudarila, da se obraz vodenja resda spreminja, a smernice in razvojno naravnana kultura podjetja ostaja enaka: »Še naprej naši nosilni stebri ostajajo inovativnost, učinkovitost in zavzetost zaposlenih. V času, ko sta energetska učinkovitost in trajnostni pristop v ospredju kot še nikoli, v Danfoss Trati  želimo biti vodilni. Gradimo na konkurenčni strategiji, utemeljeni na digitalizaciji in sistemskih rešitvah za ogrevanje in hlajenje stavb z minimalnim ogljičnim odtisom. Danfoss Trata ostaja prepoznavna v globalni korporaciji kot kompetenčni center na področju razvoja novih izdelkov, digitalizacije proizvodnje in razvoja poslovnih modelov. Hkrati se zavedamo vpetosti in pomena delovanja v lokalnem okolju. Nadaljujemo aktivno sodelovanje z izobraževalnimi ter raziskovalnimi institucijami in ostajamo zavezani razvoju talentov ter spodbujanju mladih za inženirske poklice.«   O podjetju Danfoss Trata Začetki podjetja Trata segajo v leto 1937, Danfoss kot vodilno mednarodno podjetje na področju ogrevanja, hlajenja in sistemov regulacije pa je leta 1995 postal večinski lastnik Trate. Danfoss Trata je z bliskovitim razvojem nato zasedla mesto kompetenčnega centra za razvoj in proizvodnjo komponent za daljinsko ogrevanje v Sloveniji, kjer deluje na dveh lokacijah, v Ljubljani in Kamniku. Danfoss Trata je danes uspešno razvojno, proizvodno in prodajno podjetje na področju izdelkov in aplikacij za zagotavljanje energetske varčnosti, ki ponuja rešitve za učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami. Gre za razvojno konkurenčno organizacijo, vodilno pri rešitvah za daljinsko ogrevanje in hlajenje. Število zaposlenih je z Danfossovo vizijo inženirjev prihodnosti v tem obdobju zraslo s 160 na 600 zaposlenih, promet se je povečal kar 30-krat: s 5 milijonov na skoraj 150 milijonov EUR (v letu 2022). Tudi po ustvarjeni dodani vrednosti se Danfoss Trata umešča med prvake slovenskega gospodarstva: s preko 100.000 EUR na zaposlenega skoraj dvakratno presega slovensko povprečje.   Najljubši citat: Počasi se daleč pride. Najljubša knjiga:  zelo so mi všeč turški pisatelji. Rada berem Elif Shafak in Orphan Pamuka. Zadnja njegova zelo dobra je Istanbul. Od Elif pa lahko omenim roman, ki je zelo presunljiv – Čast. Od slovenskih pisateljev mi je najbolj pri srcu Drago Jančar. Ena lepših knjig mi je To noč sem jo videl, pri srcu mi je tudi In Ljubezen tudi, sploh vse njegove knjige so res sam bralni užitek. Najljubša serija: Doc Martin angleška nadaljevanka o »čudaškem« zdravniku, ki pride iz mesta na podeželje in se sooča z vaškimi posebneži. Hobiji: Rada športam, in sicer tečem ter plavam in tudi plešem standardne plese. Rada vrtnarim in predvsem zadnja leta uživam v svojem cvetličnem vrtu in na koncu je moja strast tudi kuhanje. Najljubša hrana: Sem ljubiteljica gob v različnih oblikah. Druga najljubša sestavina so morski sadeži. Najljubši podjetnik: Michelle Obama Najljubši app: Garmin smart watch app Zaključni nauki za naše poslušalce: ·       živite v tem trenutku in se osredotočite, na tisto, kar je v vaši moči, da lahko spremenite na bolje ·       ne nalagajte si večjega pritiska, kot ga zmorete, ter verjemite vase in lastne sposobnosti ·       razvijajte svoj potencial in dosegajte rezultate skozi druge in skupaj z drugimi.

Zdravo. Ta teden začnemo epizodo z užitkom in mirnostjo ob pitju piva, ki jo premorejo le redki. Spet pazimo, da ga ne damo na mizo in smo veseli, ker ga nihče ni potegnil ven. Nadaljujemo z odvistnostmi, predvsem od telefonov, aplikaciji, Aljo pa razloži, da je mobilni telefon kot žlica: če jo uporabljamo prepogosto je tudi žlica nevarna stvar. Tudi o španščini, Pablu Escobarju, največji križarki na svetu, Deanu Martinu, podzemni železnici, slamicah, stricih in ozadja in še čem govorimo, preden pridemo do četrtega poizkusa obdelave 24. poglavja in tokrat nam uspe. Juhuuu. V preostanku outra ugotovimo, da bi umetna inteligenca na koncu lahko postala razsvetljena.

Nadaljujemo s peto v seriji oddaj o rokodelcih in o rokodelskih spretnostih, ki jih premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti. Njihovo znanje ni le bogata zakladnica kulturne dediščine, je tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranja neskončen trenutek ustvarjalnosti. Tokrat smo obiskali steklopihalca, mojstra izdelovanja steklenih izdelkov.

Nadaljujemo z drugo v seriji oddaj o rokodelcih, rokodelskih spretnostih in o fenomenih, ki danes komajda še obstajajo in s konkretno hitrostjo tudi že izginjajo. Znanje, ki ga premorejo mojstrice in mojstri tradicionalnih slovenskih obrti ni le bogata zakladnica kulturne dediščine, je tudi neizmeren vir navdiha, ki ob pospešeni masovni proizvodnji ohranja neskončen trenutek ustvarjalnosti.Tokrat smo obiskali delavnico kovaškega mojstra v Logu nad Škofjo Loko, ki je med drugim opisal in z nami delil tudi tradicionalen postopek izdelave kovanega orodja.

Osrednjo pozornost namenjamo uvodnemu koncertu za Srebrni abonma, na katerem sta 19. septembra v Cankarjevem domu nastopila mednarodno uveljavljeni harfist Emmanuel Ceysson in Godalni kvartet Tartini. Nadaljujemo v Celju, kjer se je v četrtek v Narodnem domu Celje s koncertom Sedma Beethovnova začel letošnji glasbeni abonma, imenovan Sidrišča, ki ga pripravlja in organizira Hiša kulture Celje. V drugem delu oddaje pod drobnogled postavljamo še nove sezone ljubljanske in mariborske operne hiše ter cikla Mladi virtuozi in beneško uprizoritev opere Traviata Giuseppa Verdija.

V tokratni epizodi spoznamo popadljive rastline, omenimo estradnike, kot so: Srečko Katanec, Fredy Miler, Freddie Mercury, Damjan Murko in ugotovimo, da je treba več vadit. Komad tedna iščemo in ni Vedno si sanjala njega, čeprav ima zanimiv prehod na bobnih. Od tam zabredemo k zelenemu prehodu in ugotovimo, da so konji (lahko) rešitev. V epizodi se posvetimo prvemu delu 11. poglavja 5. knjige, kjer Artur išče planet, ki nima popoadljivih rastlin, Peli pa pove, da je srečal popadljivo rastlino in se spomni na mačete Krmelj, ki še vedno niso naš spnzor. Ugotovimo tudi, da veliko ljudi res ne ve, kako stvari zares delujejo. Za konec nazdravimo s kozarcem Armagnaca, spomnimo se sanjske sekcence, krčme in križank in se še pred koncem poglavja poslovimo. Nadaljujemo naslednji teden. Naslov, kamor lahko pošljete razglednice z dopusta, najdete na tej povezavi!

Dragi zgovorni in tisti redkobesedni, dragi glasni in tisti, ki raje kot z besedami govorite s tišino. Dobro jutro! Nadaljujemo zgodbo naše marčevske serije Tako se govori! Tako kot v prvi epizodi, bo tudi tokrat z nami prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek in še nekaj besed bomo dodali o prvih besedah in prvih povedih, ki jih človek naredi. Kako se razvija nebesedna govorica in mimika? Kaj znajo s tem povedati že malčki? Vse to v tokratni epizodi, s katero se pridružujemo letošnjemu Tednu možganov! Pripravlja: Mojca Delač.

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.

Osrednjo pozornost namenjamo Mladostnim grehom - na 3. koncertu cikla FKK Slovenske filharmonije je Orkester Slovenske filharmonije ponovno združil svoje moči z dirigentom Heinzem Holligerjem, kot solistka je nastopila Sarah Wegener. Osvetljujemo tudi nekaj poudarkov 6. ljubljanskega Zimskega festivala, ki se je začel s koncertom tenorista Rolanda Villazona in Simfonikov RTV Slovenija. Nadaljujemo v Kropi, kjer v zadnjih letih poteka v širšem slovenskem prostoru vse odmevnejši Glasbeni abonma. Predstavljamo tudi 3. abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra v Narodnem domu v Celju in poročamo o četrti premieri letošnje sezone v tržaški operi, kjer so izvedli Bellinijevo opero Capuleti in Montegi.

Nadaljujemo pogovore s slovenskimi ustvarjalci in umetniki … naša prva gostja Ema Kugler, prejemnica letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo, je predlagala umetniški tandem Dunja Zupančič in Dragan Živadinov, postgravitacijska umetnika, ki v breztežnosti, med kozmokinetičnim in telekozmičnim gradita vseobsegajoče abstrakte.

Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki Dopolnjevanje prehrane s prehranskimi dopolnili narašča. Nacionalna raziskava SI.Meni je pokazala, da 25 odstotkov starejših od petinšestdeset let, 29 odstotkov odraslih in skoraj 10 odstotkov mladostnikov za redno večmesečno uživanje najpogosteje izbere vitamine. Ali je to potrebno? Katera mikrohranila – kamor sodijo vitamini in tudi minerali – bi morali uživati starejši? Nadaljujemo temo zadnjega Ultrazvoka. Sodelujeta: inženirka živilske tehnologije dr. Živa Lavriša (Inštitut za nutricionistiko) in profesor športne vzgoje prof. dr. Vojko Strojnik (Fakulteta za šport). Odgovorila bosta še na vprašanji: Koliko mesa je lahko v prehrani starejših odraslih? In zakaj danes, ko govorimo o zdravi prehrani, ne moremo mimo gibanja in redne telesne aktivnosti? Povezavi: https://www.prehrana.si/ in študija SI.Menu Foto: Kevin Farley/ Flickr, cc

Izpostavljamo drugi abonmajski koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki je v dvorani Ondine Otta Klasinc SNG Maribor nastopil pod vodstvom italijanskega dirigenta Daria Macellarija, kot solist se je v Koncertu za violončelo, novem delu Janija Goloba, predstavil Gorazd Strlič. Nadaljujemo v Narodnem domu Celje, kjer je v sklopu glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje gostoval orkester Camerata Sinfonica Austria, ki ga vodi Davorin Mori. Osvetlili bomo tudi uspeh novega opernega dela z naslovom Razcvet slovenskega skladatelja Vita Žuraja na nemških tleh, predstavili nastopa violinista Gala Juvana in klarinetistke Nine Pavšek v ciklu Zvoku mladih ter koncert Nemškega narodnega simfoničnega orkestra v Slovenski filharmoniji, prav ob koncu pa bomo nekaj minut namenili še hornistu Sebastijanu Budi, ki je postal član enega najuglednejših nemških orkestrov – Nürnberških simfonikov.

Nadaljujemo decembrsko miniserijo Možganov na dlani, ki smo jo podnaslovili »Okrasje čustev«. Sramu, ki smo ga obdelali prejšnji četrtek, danes dodajamo zagrenjenost. Saj se spomnite zagrenjenega kosmatega zelenega Grincha, ki je ukradel božič? Ali pa prav tako zagrenjenega skopušnega Ebenezerja Scrooga oz. Skopušnika, ki je na božični večer srečal duha preteklosti, sedanjosti in prihodnosti? Naj bo to Dr. Seuss ali Charles Dickens, zagrenjenost v prazničnem času je očitno našla svoje mesto v literaturi. Zakaj je ne bi tudi v Možganih na dlani? Pripravila Darja Pograjc.

Nadaljujemo s pregledom posameznih divizij vse do začetka sezone. Tudi danes na vzhodu, premikamo se nekoliko bolj v notranjost ZDA, v Centralno divizijo. Verjetno ni tako močna kot atlantska, a divizija z enim glavnih favoritov in dvema zelo zanimivima ekipama, ki lahko hitro presenetita. Pet franšiz divizije zaokrožujeta še dve brez oh in sploh ambicij, hkrati pa bomo z veseljem pogledali kakšen ples mladeničev, ki naznanjajo novo ero obeh moštev. Kot rečeno bodite za naslednji preview divizije perajt že v ponedeljek. Zdaj smo že zakorakali v novo sezono, novo ero podkasta, kmalu sledi še začetek NBA pompa. Se čujemo!Cenim, če se odločite deliti, oceniti ali komentirati podkast, fejst pomaga. Noro vesel sem, če se pri svojem ponudniku naročite ali pa ga priporočite prijateljem. Hvala!Za več NBA takeawayev: TwitterFacebook, Instagram

Nadaljujemo predstavitev inovacij Podravja – tokrat o hiši iz konoplje, ki so jo postavili v sklopu turističnega naselja Goričke iže v Križevcih. Prisluhnite pa še ponovitvi enega izmed pogovorov z avtorji podjetnih pozitiv, to je najbolj pozitivnih podjetniških izjav leta.

Današnje zvočno potepanje začenjamo na vrtu Lili Novy, tam je sinoči potekal pogovorni večer z naslovom Za svobodno Ukrajino, proti izbrisu miru. Nadaljujemo v Gornjem Gradu, kjer se danes začenja 10. mednarodni Ne-festival gledališča zatiranih in ga sklepamo na programu Ars. Danes so namreč oznanili zmagovalno zgodbo 31. natečaja programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, in štiri finalistke, ki bodo v septembru doživele premierno upodobitev v oddajah Literarni nokturno.

Po malce daljšem premoru sta naša nogometna arheologa, Miha in Tim, znova v sedlu. Nadaljujemo z pregledom dogajanja v nogometu v letih 1926-1927 v takratni Jugoslaviji kot tudi v Evropi. Kot vedno pestremu dogajanju, tudi kontroverznim dogodkom ni ne konca, ne kraja.

Nadaljujemo s tematiko Odprta znanost, v okviru t.im. raziskovalno inovacijskega programa EU za obdobje od 2021 do 2027, Obzorje oziroma HorizonEU. Dr. Uroš Kunaver, vodja I.R.I.S, oddelka za informacijske, razvojno raziskovalne in izobraževalne storitve v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani, ctk.uni-lj.si , se že nekaj časa ukvarja s aspektom izvora oziroma provenience raziskovalnih podatkov. Znanost pravzaprav temelji na njih, in dobro raziskovanje je podprto z natančnimi dokazi. Ti pa morajo omogočati tudi ponovljivost na podlagi dotičnih metapodatkov, ki naj bi bili prosto dostopni. V okviru znanstvenih objav v mnogih uglednih revijah to ni vedno primer, zato je dolgoročni interes oblikovanje pogojev za svobodni pretok znanstvenih spoznanj. In prav s tem se ukvarja gost, po osnovni izobrazbi kemik in strokovnjak za informacijsko tehnologijo, ki med drugim povzema načela F.A.I.R., ki bodo slej ko prej potrebna pri uporabi javnih proračunskih sredstev za raziskovalne programe in projekte. Gre za najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost raziskovalnih podatkov. foto: Uroš Kunaver, CTK UL vir: Program Ars

Nadaljujemo s serijo epizod o finančni vzgoji otrok in prevzgoji staršev. V prvi epizodi sem vas opozorila na pomanjkljive in prikrojene informacije o upravljanju denarja, ki jih dobivamo od raznih »finančnih opismenjevalcev« ta hip. Finančno opismenjevanje je postal velik posel, vsak vam poskuša nekaj prodati. In da razumemo, kaj vse nam ponujajo, se moramo vrniti v naše otroštvo. Starši, ki menijo, da otroke ne bi smeli obremenjevati s financami, vam sporočam, da ste jih že, in to s prvo pravljico, ki ste mu jo prebrali. Povedali ste mu, da obstaja bogastvo, premoženje, denar, zaklad, pa tudi revščina ter da obstajajo socialne in premoženjske razlike. S pravljico ste mu tudi povedali, da nebogljena revna dekleta reši bogat princ? Povedali ste tudi, da mora obstajati nek čudež, da nas izvleče iz revščine ali življenjske bede. Že v zibki otroke učimo o obstoju loterije. Otroci se o financah učijo preko pravljic, igre, zabave, nakupovanja, vsak dan njihovega življenja, malo po malo. Ne morete ignorirati te teme ker je povsod okrog nas kot zrak, ki ga dihamo. Enostavno preveč je zažrta v naša življenja. Vsak dan odpremo denarnico. Vsak dan rokujemo z denarjem. In zakaj bi želeli nadeti otroku plašnice, samo zato, ker menimo, da niso kos tej temi. Kdo pravzaprav ni kos tej temi? Mi ali otrok? Poglejte se v ogledalo. In tam boste našli odgovor. V epizodi boste tudi našli odgovor na vprašanja kot so: - Zakaj je mama ključna figura pri finančni vzgoji otrok? - Zakaj dekletom vcepljamo strah pred tveganji in kako jih spreminjamo v »risk managerke«? - Zakaj otroka zanima, ali ste bogati in koliko zaslužite v službi? - Zakaj osemletike skrbi, kako bodo kupili stanovanje? - Kaj sporočate, ko pogledujete k sosedu, ki je kupil nov avto? - .... Domača naloga: Pomislite na finančne navade vaših staršev in jih primerjate z vašimi navadami. So kakšne razlike med vami in vašimi starši? Ste našli kakšne skupne točke? Razlike? Zapišite jih! Ozavestite jih! Vse to namreč prenašate na svoje otroke. V epizodi so tudi primeri. Staršem pa tudi predlagam aktivnosti za finančno prevzgojo, ki bodo pomagale tudi pri finančni vzgoji otrok: - Nadzorujte svoj denar! Trdo ste delali zanj, da bi pustili, da vam ta narekuje življenje. - Nadzorujte svoja čustva! Skušajte biti čim manj impulzivni in čustveni. - S partnerjem se pogovarjajte o financah in rušite tabuje o vlogi spolov! - Izobražujte se! Upravljanje denarja ni raketna znanost. Osnove so v resnici dokaj nezapletene in v financah na dolgi rok v 90 odstotkov primerov velja - manj je več in enostavno je bolje kot zapleteno. Ne podajajte se v stvari, ki jih vsaj v osnovi ne razumete. - Prevzemite vajeti nad svojim premoženjem. Nihče ne bo na dolgi rok bolj skrbno poskrbel za vaš denar, kot vi sami, če si boste seveda vzeli čas. Sestavite lasten finančni načrt, ki ga razmete in ga izboljšujte korak ta korakom, iz leta v leto. Pod črto: Če smo sami bolj finančno pismeni, bodo tudi naši otroci. Gre za verižno reakcijo, zato prevzgojimo najprej samega sebe. ______________________________________ Počitniški program: Finančna vzgoja otrok in prevzgoja staršev 25. oktober: Finančna vzgoja: Uvod v 4 lekcije za starše in otroke brez cenzure (1.del) 27.oktober: Starši, finančna vzgoja se začne s pogledom v ogledalo (2. del) 29.oktober: Kako s sodobnimi prijemi opremiti otroka s finančnim znanjem 1.november: Konkretno: Kaj mora otrok vedeti o upravljanju denarja pri različnih starosti 3.november: Kako z denarjem upravlja moj 15-letni sin Mark? ______________________________________ Piši mi na marja@biznispace.com

Izpostavljamo vrhunec letošnjih prireditev ob 200-letnici ustanovitve prvega profesionalnega pristopa do naravne in kulturne dediščine oziroma prvega muzeja na Slovenskem, v petek, 15. oktobra sta ga z Dnevom odprtih vrat obeležila naslednika, Narodni in Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Sledi opis paradoksov predvidenega višanja državnega proračuna za kulturo v prihodnjih 2 letih. Nadaljujemo z nagradami Zbornice za arhitekturo in prostor, s SVINČNIKI, ki jim sledijo razstave: v Narodni galeriji znameniti portreti fotografa Nadarja iz 19.stoletja, v Pokrajinskem muzeju Celje pa razstava o nekdanji rabi in predmetih iz kositra, Zloščeno do visokega sijaja. Galerija P74 v Ljubljani ponuja pregled umetniških kolektivov v zadnji skupni državi, v Slovenj Gradcu pa več kot 100 podob koroške krajine skozi čas. Sklenemo s festivalom Indigo v Cukrarni, predvsem z napovedanim soočenjem Žižek - Varoufakis.

Nadaljujemo pogovor, ki smo ga začeli julija z dr. Aleksandrom Pavkovičem. Je mož slovenskih korenin, živeč v Nemčiji, slep od rojstva, leta 2020 je bil posvečen v stalnega diakona.

Eksplozija čustev – cele palete čustev – je zaznamovala olimpijski teden, ki se izteka. V četrtek ob enih je Slovenija obstala in dve uri stiskala pesti za košarkarsko reprezentanco. Za las je v zadnji sekundi s Francozi izgubila boj za vrh Olimpa. V oddaji bomo podoživeli te trenutke in jih pokomentirali, športne strokovnjake pa vprašali tudi, kako zdaj v boj za bronasto košarkarsko medaljo in kako ob tem slaviti druge pomembne dosežke v številnih drugih športih. Nadaljujemo ne le bitke za olimpijske kolajne, ampak tudi bitke proti covidu in proti posledicam podnebnih sprememb – od poplav do požarov. V oddaji pa spremljamo tudi (ne)uspehe gradbincev na velikih slovenskih gradbiščih, kjer je bil ta teden v ospredju viadukt čez Glinščico. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.

Nadaljujemo s prijetnimi poletnimi druženji, (u toplim jaslama, u hladu bora, pod zidom čempresa) ob hladnem (nesponzorskem) pivu in občudujoč neokrnjeno naravo (zlasti vrtne kosilnice in cerkvene zvonove) gostimo čisto prvega igralca sezone po našem izboru in kapetana Zmajev, Timija Maxa Elšnika. Spregovorimo o dosedanjem poteku kariere, od malih nog do danes, vlogi nogometa v angleški družbi, Olimpiji tako in drugače, ter seveda odgovorimo na najpomembnejše vprašanje - kdo bo prvak lige NBA?Najdete nas na Uradni strani,  Facebooku, Twitterju in Instagramu. Stara zasedanja TD OFC najdete v vaši najljubši podkast aplikaciji, najsigre za Jabolčno, Googlovo , Spotify ali katero tretjo. Veseli bomo dobrih ocen in tudi vprašanj v jabolčni aplikaciji, ki to trenutno edina podpira, še bolj pa če boste vest o obstoju podkasta posredovali še komu, ki bi ga ta kanil zanimati

Nadaljujemo s serijo pogovorov Avtonom, gost tretje epizode pa je Jan Štrukelj, član Gibanja Mladi za podnebno pravičnost in tudi prostovoljec pri Gibanju za pitno vodo. Naš sogovornik je pri okoljskih vprašanjih presenečen nad medgeneracijsko solidarnostjo, ga pa včasih zaskrbi vsesplošna apatičnost med sovrstniki.

Podjetje Apple kot prvo med tehnološkimi velikani napoveduje spremembe pri sledenju uporabnikom. Po novem bo vsaka aplikacija od uporabnika morala zahtevati vprašanje, ali mu lahko sledi? Nadaljujemo lansko debato o sporu med podjetjema Epic in Apple, ki je pristal na ameriškem sodišču. Matic Bitenc priporoča decentralizirana omrežja za dostop do interneta.

V tokratnem podcastu razkrivamo, kako vlagati v vse bolj priljubljene kotirajoče sklade (ETF), ki so cenovno bolj ugodni od klasičnih vzajemnih skladov - tudi v ameriške ETF-e, ki jim je EU z regulativo omejila dostop do evropskega malega vlagatelja. Nadaljujemo s serijo investicijskih podcastov. Obdelali smo že vzajemne sklade, trgovalne platforme, tokrat kotirajoče sklade tako im. ETF (exchange traded fund, angl.). Ti skladi so praviloma cenovno bolj ugodni od klasičnih vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji in so vse bolj priljubljeni med vlagatelji. Čeprav je ponudbe ETF-ov precej, pa ima slovenski (in evropski) mali vlagatelj omejen dostop do priljubljenih ameriških ETF, kot so Vanguard, SPDR, iShares in tako dalje. Amerika velja za zibelko in meko ETF-ov in Evropa ji težko sledi. Evropska regulativa pa od izdajateljev ETF-ov zahteva, da za namen trženja malim vlagateljem na evropskih tleh predloži tako imenovani KIID – to je dokument o ključnih informacijah za vlagatelje. Ideja je da se s tem transparentno predstavi finančni inštrument in hkrati omogoča enostavno primerjavo med njimi. Podobne dokumente je potrebno predstaviti strankam tudi pri drugih finančnih produktih kot so posojila, zavarovanja in podobno. Ta regulativa je v določenih delih tudi precej nelogična. Denimo, mali vlagatelji lahko čez lužo kupujejo precej bolj tvegane naložbe kot so delnice ali izvedene finančne inštrumente, ne morejo pa kupovati ameriških ETF-ov, ki veljajo zaradi načela razpršenosti za manj tvegane. Vseeno pa je Slovenija očitno nekaj posebnega, saj vlagateljem nudi nekaj več, kar druge evropske države načeloma ne. Razkrivamo, da slovenski vlagatelji lahko kupujejo tudi ameriške ETF, in sicer preko določenih slovenskih borznoposredniških hiš. Kako je to možno? Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev pojasnjujejo, da trenutno vlagateljem v Sloveniji sicer ni dovoljeno tržiti skladov iz tretjih držav, a vseeno lahko borznoposredniške družbe na zahtevo stranke izvršijo naročilo za nakup tovrstnega finančnega instrumenta. To v prevodu pomeni, da na vašo izrecno zahtevo in če ta ustreza vašemu profilu tveganja, lahko ta nakup opravite. Hudič pa je v podrobnostih. Mimogrede, takšnega obvoda evropske regulative ne ponujajo med Slovenci priljubljeni tuji brokerji. Pa tudi številni slovenski traderji – ljubiteljski ali profesionalni, o tem obvodu nič ne vedo, niti mediji o tem niso poročali.  Ker ni vse kar se sveti tudi zlato, smo se poglobili v vsebino z izkušenim trgovalcem Nikolo Maljkovičem, zato da bomo kot vlagatelji znali pametno izbirati ETF-e in ne bomo nasedali prodajno motiviranim nasvetom. ____________________________________________________ SEZNAM TOP ETF-ov je obljavljen TU (www.biznispace.com). Če ga boste delili, ga dajte z opombo.... vlaganje v ETF je dolgoročna zgodba in investicije na kapitalske trge so tvegane. Ni garancij! Bolj ko gremo v nišo, večje je tveganje. Prav tako se je potrebno zavedati, da so vrednotenja na nekaterih trgih na rekordnih ravneh. Vstopate v času 12-let trajajočega bikovskega trenda. Ta zgodba se ne bo nadaljevala v nedogled. Nihče pa ne ve, kdaj se bodo tečajnice obrnile navzdol in kaj bo povod za to. Že zdaj - v vsej tej evforiji, ki smo ji priča - pa lahko napovemo, da bo padec boleč in bo mnoge preseneti. To smo že doživeli. Zgodovina se ponavlja, ampak vedno z nekoliko drugačnih dramskim lokom. Če že vlagate, vlagajte po pameti. Izobrazite se o tem. Ne poslušajte prodajalcev megle (teh je zdaj res veliko). ___________________________________________________ V podcastu boste slišali ....dopolnujemo  ....     ____________________________________________________ Povezave na družbenih omrežjih ​Linkedin https://www.linkedin.com/in/marjamilic/​​ Instagram https://www.instagram.com/marjamilic/​​ https://www.instagram.com/money_how_now/ Twitter https://twitter.com/marjamilic​​ https://www.facebook.com/MoneyHow1 https://www.youtube.com/marjamilic

Številni bi radi vlagali na borzo, kupovali delnice, kotirajoče sklade (ETF) in drugo, pa ne vedo, preko katerega borznega posrednika se najbolj splača to početi. Preverili smo, na kaj moramo biti pozorni, ko ga izbiramo, pa tudi, kako služijo na naš račun. Nadaljujemo s serijo investicijskih podcastov Money-How. Prejšnji teden smo obdelali vzajemne sklade, v tem podcastu pa smo se lotili spletnih brokerjev oziroma trgovalnih platform. Ponudbe je precej, zato so številni vlagatelji v dilemi, katerega ponudnika izbrati. Zavedati se je treba, da je cilj trgovalnih platform en sam – aktivirati vlagatelje na tisoč in en način, da trgujejo, s tem povečujejo volumen in posledično povečuje broker tudi svoj profit. In zadnja leta prihodki in dobički online borkerjev letijo v nebo. Tudi brezprovizijske platforme mastno služijo, predvsem na neznanju svojih strank. Izkušeni trgovalci zato svarijo, da so sodobne trgovalne platforme lahko za manj izkušene prava klavnica. Večina namreč izgubi ves svoj vložek že v parih mesecih. Vse novotarije, ki smo jim priča danes pa so pravzaprav orodje za pospeševanje prodaje in aktivacijo segmenta manj izobraženih in manj premožnih vlagateljev. Cel kup je tudi skritih stroškov, ki jih večina sploh niti ne zazna niti ne ve, da so bili obračunani. Skratka, potrebno je biti še kako previden. Pogovarjali smo se z nekdanjim borznikom, ki je bil tudi zadolžen za sestavljanje cenikov borznega posrednika... O trgovalnih platformah oziroma brokerjih se bom pogovarjala s Tonijem Jukičem, ki ima bogato kariero delovanja v borznoposredniških družbah oziroma bankah, ki ponujajo trgovanje. Bil je član uprave borznoposredniške družbe Poteza, potem je bil 10 let zaposlen na danski Saxo Bank, kjer je med drugim bil tudi zadolžen za vodenje poslovanja banke na področju Srednje in Vzhodne Evrope. V podcastu boste slišali... - Intro o trgovalnih platformah- Toni Jukič – včasih največji špekulant na borzi, danes pa ….- Zakaj se borzniki po karieri vrnejo k naravi- Disrupcija panoge borznega posredovanja in izgube- Je po 12 letih bikovskega trenda še prostor za rast- Trgovanje  - kolikokrat na leto, na mesec- Povprečna starost vlagateljev (in kako starši odpirajo račune svojim mladoletnim otrokom)- Kdaj nas upad tečajev najbolj zaboli in zadolževanje za nakup naložb- Ko ne veš, da si kupil izveden finančni inštrument (CFD)- Social trading- Na kaj si moramo odgovoriti, ko izbiramo prvo platformo za trgovanje? (in kaj se zgodi z mojim denarjem, če gre broker v stečaj…)- Partnerska podjetja (introducing brokers)  - da ali ne- Odpiranje računa- Ceniki, stroški in vrtoglavica- Stroškovna smiselnost investiranja manjših zneskov in frakcijsko trgovanje- Tržno ali limitirano- Priporočila analitikov – kupi, drži, prodaj- Domači brokerji vs tuji- Katerega torej izbrati (napovednik)

Ta teden je na zahtevo skupine Levica v Državnem zboru kar trikrat zasedal Odbor za kulturo, mi smo bili na vseh in jih povzemamo na začetku. Nadaljujemo z nagrado in priznanji Ivane Kobilca, nakar se selimo na te dni odprto razstavo "Ko gesta postane dogodek" na Dunaju, spomnili pa smo se tudi 80-letnice slikarja Klavdija Palčiča z njegovo pred dobrim tednom odprto razstavo v Kulturnem domu v Gorici. Obeležujemo tudi četrt stoletja delovanja Mestnega gledališča Ptuj, govorili pa smo tudi z organizatorji že 10. prevajalskega seminarja slovenske književnosti, ki je potekal sredi tedna. Foto: Bobo, RTVSLO

Nadaljujemo s smučanjem v prostem slogu in načenjamo vse teme, katerih se uspemo spomnit. So pač takšni časi, nimamo kaj. Zato so na tapeti izleti v okviru trenutno veljavnih omejitev (zgolj in le znotraj občin!), tekme, ki so se nam tako ali drugače vtisnile v spomin, ukrepi, ki jih sprejemajo zveze in klubi širom zemeljske oble, ravno med snemanjem nas je presenetila tudi vest o racionalizaciji v Olimpiji, Plečnikov stadion in ... žarek upanja, ki je te dni posijal na nas v obliki pričetka tadžikistanskega prvenstva. Ne, saj ne, tako hudo vendarle še ni. Razveselimo se vesti, da nekateri klubi v Nemčiji pričenjajo s treningi pod posebnimi pogoji in držimo pesti, da se podobne aktivnosti kmalu pričnejo tudi drugod (tudi pri nas, se razume).  ZAPISKIFotomontaža predsednika UEFETekme, katerih smo se spomnili:Luka: Aluminij - Olimpija 2:1Miha: Olimpija - Celje 2:1Klino: vsega po malemCank: Olimpija - Široki brijegPosnetkov ni, le poročilo s tekme.

Delamo enako, kot s pravim kvasom: v posodico damo suh kvas, malo mleka, sladkorja ter nato dodamo v moko. Nadaljujemo po znanem postopku.

V tokratni oddaji Za naše kmetovalce največjo pozornost namenjamo ukrepom v kmetijstvu v luči novega korona virusa. Celovito jih predstavlja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Nadaljujemo s pojasnilom o tem, kako z omejitvami Zavod za gozdove skupaj z drevesnicami in lastniki gozdov izvaja spomladansko pogozdovanje. Seveda pa je potrebno vse postoriti tudi v oljčnikih in oljke zavarovati pred morebitnimi boleznimi. Nasvete bo podal specialist za varstvo rastlin Matjaž Jančar. Obiskali pa smo tudi oljkarja Igorja Novaka na Škofijah. Oddajo pa sklenili z zapisom o prvi slovenski knjižnici semen, ki so jo vzpostavili v novogoriški knjižnici Franceta Bevka.

Kako na delovanje kulturnih ustanov in kulturno-umetniški utrip vplivajo ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa pri nas in sosednjih državah, je osrednje vprašanje tokratne oddaje. Nadaljujemo s sejo odbora za kulturo in razstavo Sandija Červeka, ki je sicer ne morete obiskati, ker je galerija zaprta za obiskovalce, še pred zaprtjem Galerije mesta Ptuj pa si je njegovo razstavo ogledala Irena Kodrič Cizerl. Vabljeni k poslušanju!

Nadaljujemo serijo Delaj in molči, v kateri obravnavamo sporne delovne prakse in jih komentiramo s pravnimi strokovnjaki. Tokrat o primeru brezposelne osebe, ki je prek Zavoda za zaposlovanje iskala delo in bila napotena na agencijo za delo. Tej izkušnji delavka dodaja še eno – javila se je na oglas o delu za nedoločen čas, ki ga je prav tako objavil Zavod, ko je prišla v stik z delodajalcem pa ji je bilo ponujeno delo prek podjemne pogodbe. Tri tem delodajalcu je v obdobju naslednjih 15 mesecev podpisala še 10 pogodb. Kot pravi naša anonimna brezposelna oseba je »svet prodaje in asistenc prek telefona zelo majhen«, zato ni želela izpostaviti direktnih delodajalcev, pri katerih je doživela opisani izkušnji. S tem bi si namreč uničila vse nadaljnje možnosti kakršnekoli oblike zaposlitve na tem področju. Fokus prispevka sta zato Nataša Rašl in Darja Pograjc usmerili na Zavod RS za zaposlovanje in Agencijo za delo M servis ter ugotavljali, kako je pri nas urejeno področje agencijskega dela.

Nadaljujemo s tretjo sezono našega in vašega sindikalnega, delavskega podcasta! Tokrat se pogovarjata samo Zala in Tea, in sicer o ženskem podjetništvu. Natančneje: Zala predstavi svojo magistrsko nalogo z naslovom Samozaposlene ženske v neoliberalnem kapitalizmu: osebne odločitve, prepričanja in pričakovanja na primeru Slovenije, v kateri je podrobneje raziskala in analizirala […]

Nadaljujemo z veselimi decembrskimi temami. Današnja tema je obdarovanje. Natančneje, obdarovanje naših vojakov.

Najverjetneje, ni pa nujno(!), še zadnjič letos o predsedniških volitvah 2017

Nadaljujemo z debato o medijih in PR – kako to počnejo v strogo hierarhičnih organizacijah, kot sta vojska in policija, nam razložita Simon Korez...