Podcasts about gorenjskem

V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu porastu števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.Največ izzivov je bilo v Kranju, Mariboru in Ljubljani, ta mesta pa so do problematike pristopila na različne načine. Nekje so se angažirali delavci, drugje arhitekti in gradili delavcem dostopnejše stanovanjske objekte, ti projekti pa so bili bolj ali manj uspešni. Tematiko so nam pomagale bolje razumeti zgodovinarka v Gorenjskem muzeju dr. Monika Rogelj, umetnostna zgodovinarka v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Martina Malešič ter etnologinja in bibliotekarka v Univerzitetni knjižnici v Mariboru dr. Jerneja Ferlež. Foto: Zasilno bivališče družine deložiranega viničarja v Betnavskem gozdu leta 1935, SI_PAM Zavod za urbanizem Maribor 17.stoletja-1989, TE 4/35.

Čakanje na izpitno vožnjo je vse daljše in daljše. Čakalne dobe v Ljubljani in na Gorenjskem so presegle štiri mesece, kar kandidatom povzroča tako finančne kot organizacijske stiske. V Vročem mikrofonu se sprašujemo, zakaj se je sistem zagozdil, kako dolge vrste vplivajo na uspešnost kandidatov in zakaj nekateri razmišljajo celo o opustitvi ideje o izpitu. Govorimo s tistimi, ki čakajo, učijo in odločajo.Sogovorniki:- Borut Žagar, lastnik in vodja ene izmed avtošol v Domžalah- Bojan Borišek, strokovni vodja šole vožnje iz zgornje Gorenjske- Manuel Pungertnik, vodja dejavnosti za usposabljanje voznikov ene izmed ljubljanskih šol vožnje- Robert Gril, vodja sektorja za voznike in vozniške izpite z Agencije RS za varnost prometa- kandidata Tim in Katja   Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Avtor knjige Priimki, Tino Mamič je bil gost oddaje. Predstavili smo njegovo knjigo.

Močna kakor smrt je ljubezen, odmeva v svetopisemski Visoki pesmi. Besedilo, ki si ga pogosto izberejo mladoporočenci pri cerkveni poroki kot potrditev tega, za kar se odločajo. Ljubezen mi je vse razodela je naslov poezije Karla Wojtyle, ki si je kot papež nadel ime Janez Pavel II. in se mu danes priporočamo kot svetniku. Ljubezen je čustvo, ki ga v sebi nosijo poročeni in celibaterji, razvezani in osamljeni, vsi, nekateri pravijo, da tudi živali – že iz predkrščanske dobe je znan praznik gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Lady Gaga, ena največjih pop zvezdnic 21. stoletja, je izjavila, da je bil njen največji strah v življenju, da bi ostala sama. Po koncertih in predstavah, kjer so se je ljudje dotikali, se z njo rokovali, pogovarjali, se je domov vračala in ostajala sama. Najsrečnejša je postala, ko je našla ljubezen svojega življenja. Obstajajo različne vrste ljubezni in morda najbolj nedolžna, najbolj zastonjska in tudi najdlje trajajoča je materinska ljubezen, po kateri hrepenijo otroci. Pomislimo samo na dečka Serjožo iz Tolstojeve Ane Karenine. Očetu in njegovi prijateljici, ki sta mu sporočila, da je mati umrla, ni verjel. Na sprehodih po parkih Petrograda se je zaziral v ženske obraze in v njih iskal enega samega – obraz svoje matere, ki se mu je na deveti rojstni dan kot sonce zasvetil, ko se je prebudil iz sna. Resnično je stala pred njim – njegova mati, ki mu je bila vse. Krščanskih cerkva, največjih svetovnih galerij ali pa številnih zasebnih stanovanj si skorajda ni za zamisliti brez ikonične slike Marije z Detetom. Botticelli, Caravaggio, Raphael pa tudi Leopold Layer z Brezij na Gorenjskem – vsem je skupna milostna podoba Marije z otrokom, ki se prižema k njenemu obrazu, prsim ali pa nogam. Michelangelo pa s svojo Pietà iz kararskega marmorja v baziliki Sv. Petra v Vatikanu pokaže še na eno, morda najtežjo podobo iz življenja: ko mati v naročju drži mrtvega sina. Prizor, ki je v postnem času živo navzoč ob premišljevanju križevega pota. Mati je poslanstvo, ki ne pozna upokojitve. To je beseda, ki je v vseh slovarjih napisana z zlatimi črkami. Hvaležni jim moramo biti, materam, ki so nas rodile v svet, ki so v prečutih nočeh in še velikokrat pozneje dajale prednost življenju otroka in sebe zatajevale. Vsem njim naj velja čestitka za materinski dan.

V tokratni epizodi Nogometnega antikvariata smo se pogovarjali o tem, na kakšen način se je igral nogomet pod nemško okupacijo na Štajerskem in Gorenjskem ter pod madžarsko okupacijo v Prekmurju. Obdelali pa smo tudi nogomet v Ljubljani potem, ko so italijanske okupatorje zamenjali nemški. Za konec smo pogledali še, kako je bilo z nogometom med partizani.

Nova radijska igra Periferija Kaje Novosel v ospredje postavlja samsko mladenko, ki se v študentskih letih iz periferije na Gorenjskem preseli v prestolnico. Z aktualno temo odseljevanja mladih skuša avtorica spodbuditi razmislek o pričakovanjih družbe in položaju mlajše generacije. Poročamo tudi o dogajanju na 75. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu.

Med mesti in kraji, kjer se na kulturni praznik še posebej veliko dogaja, sta tudi Kranj in Vrba na Gorenjskem, ki sta tesno povezana z življenjem in dediščino Franceta Prešerna. Kulturno pohodniški utrip je danes preverila Nina Brus.

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Drugi poudarki: - Projekt Igraj se z mano slavi raznovrstnost, povezovanje, solidarnost in strpnost; glavni tvorci so že leta osebe s posebnimi potrebami. - Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica je izdala že 11. knjižico. Tokrat o biserih domačega kraja. - Po zbiranju starih hišnih imen na zgornjem Gorenjskem zdaj teče akcija zbiranja ledinskih imen. - Drsalni klub Celje je v finančnih težavah. Pripravljajo dražbo majic s podpisi znanih slovenskih športnikov.

Poročali smo o razmerah na podravskem trgu dela, novem domu za starejše občane v občini Ivančna Gorica, prenovi Riklijeve vile na Bledu, nasprotovanju vetrnicam v Dravogradu, pripravi strategije za prilagajanje na podnebne spremembe na Gorenjskem in o obnovi Filovega mlina v Porabju.

V še zadnji turistični oddaji v letu 2024 bomo ugotavljali, da se je turizem znova vrnil v stare tirnice in preverili, kam v novoletnem času radi potujemo Slovenci … Ustavili se bomo še v Cerkljah na Gorenjskem in raziskali, kaj ponujajo obiskovalcem; tudi potopisni klepet ne bo manjkal, še zadnjič bomo s študentko Meto Štuhec radijsko odkrivali Kitajsko.

Moško zborovsko petje je bila osrednja tema omizja, ki je 14. decembra potekalo v Cerkljah na Gorenjskem. Gostje so bili dr. Tomaž Simetinger z Javnega sklada za kulturne dejavnosti, zborovodja in skladatelj Damijan Močnik in Neža Križnik Ristič, zborovodkinja Moškega komornega zbora Davorina Jenka iz Cerkelj. Povzetek iz omizja je pripravila Tanja Dominko.

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem v letošnjem letu praznuje 65 let svojega delovanja, kar bodo obeležili s slavnostnim koncertom z naslovom Šel bom tovarša iskat, ki bo v soboto, 14. decembra, ob 19h, v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Koncert, zbornik in pesmarico, ki jo bodo izdali pa nam je predstavila umetniška vodja: Neža Križnar Ristič.

Poročali smo o sodelovanju županov obalno-kraške in primorsko-notranjske regije za zagotovitev pitne vode, odprtju nove enote zdravstveno delovnega centra Tončke Hočevar in prenovljene šole v Bistrici pri Tržiču, težavah z avtobusnimi prevozi na Gorenjskem in varovanju doline Vrat z zapornico.

Medgeneracijsko društvo Z roko v roki Kranj na Gorenjskem povezuje 14 zunanjih ter 22 domskih skupin starejših za samopomoč. Že desetletje pa je zelo dejavna skupina Krompirjev cvet v Šenčurju. Skupina starejših za samopomoč vsak ponedeljek deli medsebojne izkušnje, veselje in nove ideje. Udeležence povezujeta prijateljstvo in medsebojno spoštovanje, odlikuje jih tudi pomoč drugim. Pogovor in druženja v skupini pa skrbno izbranemu neformalnemu programu dela dajejo posebno vrednost. Skupino Krompirjev cvet je obiskala Aljana Jocif.

V tretjem pogovoru v seriji regionalnih podcastov smo se pogovarjali o kulturni politiki na Gorenjskem. Z nami so bili Robert Prezelj iz KD Rov Železniki ter Tine Hafner in Mojca Selak iz društva Alternator. Pogovarjali smo se o zgodovini razvoja neodvisne kulture na Gorenjskem, vlogi lokalne in nacionalne kulturne politike in o težavah s katerimi se sogovorniki srečujejo pri organizaciji svojih vsebin.

Danes je Svetovni dan varnosti pacientov, ki je posvečen izboljšanju diagnostike za varnost pacientov. Danes več kot 30 zdravstvenih ustanov odpira svoja vrata, ljudem predstavljajo svoje delo, potekajo številni drugi dogodki, delavnice in predavanja, predstavitve društev bolnikov. Z radijskima dopisnikoma Jožetom Žuro in Aljano Jocif smo preverili, kako današnji svetovni dan obeležujejo v Novem mestu in na Gorenjskem.

V turističnih krajih po Sloveniji so povečini zadovoljni z obiskom v poletni sezoni, ki so jo zaznamovale visoke temperature. Marsikje se je zaradi podaljšanega poletja podaljšala tudi turistična sezona, tako med drugim na Obali in na Gorenjskem. Drugi poudarki oddaje: - V Franciji protesti proti imenovanju desnosredinskega premierja. - Država namerava z zakonom podpreti model lastniške zadruge. - Vileniški kristal avstrijsko-slovenskemu pesniku Dominiku Sriencu.

Drugi poudarki: - Čistilne naprave na Gorenjskem so na robu zmogljivosti, zato prihaja do težav - Graditev športne dvorane v Bovcu, ki bi morala biti končana maja lani, se bo - kot kaže - še zavlekla - Konec tedna v Murski Soboti že 14-ti Festival prekmurske šunke in gibanice

Družinica nojev biva pod zasneženimi vršaci na Gorenjskem v ujetništvu, zato se odločijo pobegniti. Noji na svoji poti odkrijejo kar nekaj zoprnih nenaravnosti, vendar tudi kakšno lepo presenečenje. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Dedek noj – Brane Grubar Babica noja – Ljerka Belak Nojčki – Gregor Čušin, Branko Jordan, Martina Maurič Lazar Janez – Dare Valič Mica – Zvezdana Mlakar Lisica – Violeta Tomić Vran – Boris Ostan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2005

Kolesarska steza med Bledom in Bohinjem je zagotovo eden najbolj težko pričakovanih projektov na Gorenjskem. Po prvotnih napovedih naj bi bila Bled in Bohinj z varno kolesarsko povezavo povezana že letos, a se zaradi zapletov pri gradnji skozi Sotesko, to žal ne bo zgodilo. Dela na bohinjski strani so praktično že končana, manjka še nekaj detajlov, zaradi katerih še vedno ostaja zaprta, se pa kljub temu po njej vozi veliko kolesarjev, ki se tako izognejo izjemno nevarni cesti. Kaj se torej dogaja s projektom, ki ga tako željno čakajo domačini, turisti in domala vsi slovenski ljubitelji kolesarstva?

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V Cerkljah na Gorenjskem naj bi sanacijo po poplavah končali do oktobra- - Bo vzpenjača na Ljubljanski grad letos dosegla rekord v številu prepeljanih potnikov? - Kaj poleti radi berejo Mariborčani? - Tudi na slovenski obali je vse več pasjih plaž.

Ob prvi obletnici najhujše ujme v zgodovini Slovenije se v številnih prizadetih območjih spominjajo katastrofalnih poplav in plazov. Spomin je še kako živ v Črni na Koroškem, ki je bila pred nekaj dnevi znova poplavljena. Prizadeti so bili tudi drugod na Koroškem, pa tudi Gorenjskem in v Zgornji Savinjski dolini. V oddaji tudi: - Zaradi zaostrovanja napetosti na Bližnjem vzhodu vse več držav poziva državljane k umiku iz Libanona - Proti kopanju litija v Srbiji tudi vse več tistih, ki so do zdaj podpirali predsednika Vučića - Rokometaši po drugem mestu v skupini olimpijskega turnirja v pričakovanju četrtfinalnega nasprotnika

Vlada odložila odločanje o kandidatu za evropskega komisarja.V Novemu mestu bo čez dve leti stekla proizvodnja električnega twinga.Po več mesecih končana saga o lokaciji koncerta Magnifica.Z gradnjo regijske bolnišnice na Gorenjskem se že nekoliko mudi, a še naprej se zapleta pri izbiri lokacije. Za projekt se borijo radovljiška, kranjska in jeseniška občina.Na Kliniki Golnik povečano število hospitalizacij zaradi zajčje mrzlice.Vreme: Jutri večinoma sončno.

V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.

Vročinski val se je ponoči končal z izdatnimi padavinami - udari strel, vetrolom in druge posledice neurij so povzročili kar nekaj gmotne škode, predvsem na Koroškem, na Gorenjskem - kjer so reševali tuje skavte, ter na Savinjskem. Je pa obilen nočni dež v minulih urah pomagal dokončno pogasiti požar na Krasu. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izrael vztraja pri zasedbi palestinskih ozemelj. - Na Cipru zaznamujejo spomin na razdelitev otoka. - Tadej Pogačar bo jutri zasedel prestol Toura.

Slovenski nogometaši so začeli evropsko prvenstvo z osvojitvijo pomembne točke. Z golom Erika Janže so na tekmi z Danci dosegli neodločen izid. Na stadionu v Stuttgartu jih je bodrilo tudi približno 15 tisoč navijačic in navijačev, ki so bili navdušeni nad predstavo izbrancev selektorja Matjaža Keka. Druge teme: - Voditelji Unije v Bruslju o razdelitvi položajev v najpomembnejših evropskih ustanovah, upoštevajoč izide evropskih volitev. - Do storitev fizioterapije najhitreje na Gorenjskem in v Zasavju. - Velika Borštnikova nagrada predstavi Angeli v Ameriki Slovenskega mladinskega gledališča v režiji Nine Rajić Kranjac.

Podnebne spremembe se odražajo tudi skozi poplave. Ne mine dan ali teden, ko ne bi poročali o njihovih uničujočih posledicah. In čeprav se zdi, da so za celo Slovenije lanske poplave na Gorenjskem, v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem stvar preteklosti, strokovnjaki opozarjajo, da so poplave naravni pojav. Da se moramo zavedati, da se lahko tak dogodek ponovi kjerkoli in kadarkoli. Kako se bomo spopadali z njimi? Smo 10 mesecev po poplavah bolje pripravljeni na te dogodke, imamo sistemske rešitve, lahko računamo na sistem, če se znajdemo v najhujšem? Intervencije so se končale, začenja se sanacija. Nekateri prebivalci najbolj ogroženih območij so v iskanju nove strehe nad glavo plačali predujme za nove lokacije, pa sploh še ne vedo, koliko bodo njihove poplavljene nepremičnine ocenjene ali pa se je ob nedavnih sklepih denimo izkazalo, da jih sploh ne bi selili. Sogovorniki: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo Lidija Kegljevič Zagorc, državna sekretarka Na Ministrstvu za naravne vire in prostor Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja Župan Prevalj Matic Tasič Z gosti se bo pogovarjala Metka Pirc.

Drugi poudarki: - Digitalizacija za ohranjanje konkurenčnosti nujna tudi v kmetijstvu - Ajdovska občina začenja že četrti cikel projekta participativnega proračuna, tokrat z nekaj novostmi - Tudi Begunje na Gorenjskem ponosne na Plečnikovo dediščino, a zanjo je treba skrbeti - V Slovenj Gradcu se bo čas zavrtel za nekaj stoletij nazaj v srednji vek

Loški muzej in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti sta v Škofji Loki pripravila dogodek in tri razstave v okviru raziskovalno-razstavnega projekta Skupaj. Gorenjski muzej drevi (13. 6.) ob 19. uri v Mestni hiši v Kranju odpira razstavo Njuno veselje je naše bogastvo, na kateri predstavlja, kako mojstrici šivanja in vezenja Andreja Stržinar in Sonja Porenta poustvarjata oblačilno dediščino.

Verena Vidrih Perko, doktorica arheoloških in muzeoloških znanosti, že desetletja prepleta obe stroki. Bogata spoznanja o ohranjanju in prenašanju dediščine pa uspešno širi v različnih sredinah od študentov na Filozofski fakulteti do zagnanih slušateljev v Gorenjskem muzeju. V zadnjih letih jo navdihujejo zgodbe in njihova sporočila, še posebej jo navdušujejo zgodbe v dialektih, ki se kot pomembna dediščina ohranjajo v izvornem prostoru. Slovensko muzejsko društvo je Vereni Vidrih Perko za odličnost strokovnega dela podelilo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo. Arheologinja in muzealka, dolgoletna sodelavka Gorenjskega muzeja v Kranju, je avtorica več kot 500 znanstvenih in strokovnih prispevkov. Z veseljem se spominja izkopavanj na Ajdni ter številnih odmevnih arheoloških razstav: Železna nit, Zlata doba Karnija, soustvarjala pa je tudi pregledno razstavo Prelepa Gorenjska.

V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.

V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini bo v nedeljo žegnanje ob 50. obletnici blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj. Sveto mašo bosta darovala škofa slovenskih korenin Andrej Stanovnik in Vinko Bokalič, pri maši in v akademiji po njej bodo sodelovali štirje slovenski zbori, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Ariesu Robert Brest. To nedeljo pa bo slovesno tudi pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem. V veličastni in naši najstarejši romarski cerkvi bodo potekale tradicionalne slovenske šmarnice. Sveto mašo ob 11.30 bo daroval rektor Jože Kopeinig, sledil bo koncert duhovnih pesmi z MePZ Gorotan Šmihel in MoPZ D. Jenko Cerklje na Gorenjskem, ob 15.00 bo slovesne šmarnice vodil Slavko Thaler.

Poročali smo o novem Biotehnološkem stičišču, pridobitvi dodatnih prostorov Osnovne šole IV. v Murski Soboti, vojaškem strelišču v Apačah, razširjenosti divjadi in zveri na Gorenjskem ter razvoju vinogradništva in turizma v Halozah.

V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem danes odpirajo prav posebno razstava o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zaradi tesne povezanosti z Elanom, katerega smuči je uporabljal tako rekoč od začetka do konca svoje izjemne kariere, je bil Ingemar Stenmark ves čas svoje kariere vedno tudi malo naš, slovenski. Tudi zato, ker je za njegovimi uspehi vseh 15 let njegove kariera stal Jurij Vogelnik, ki je Stenmarka spremljal kot serviser na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja. V 15. letih skupne kariere sta obiskala 16 držav in s svojim prispevkom zaznamovala zlato dobo alpskega smučanja. Foto(Romana Erjavec): serviser Jurij Vogelnik

Za enolončnico poznamo Slovenci več različnih imen. Na Primorskem ji pravijo mineštra, na Gorenjskem in Dolenjskem "ajmoht", ponekod pa tudi kar "lonec". Kaj gre v lonec, ko pripravljamo »šaro«? Kaj potrebujemo za kavro? Nasiti in pogreje nas lahko tudi enolončnica s proseno kašo, krompirjev golaž ali pa pašta fižol. Ali so enolončnice naslednji dan res še boljše? V četrtkovem svetovalnem servisu bomo odstirali skrivnosti enolončnic s kuharskim mojstrom Matjažem Pozdercem.

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Bližnji sosedje Tovarne papirja Vipap v Kršem te dni opozarjajo na neprijeten in dražeč vonj. - Male trgovine na podeželju v boju za obstanek; na Gorenjskem in Primorskem so jih v zadnjih dveh letih zaprli 50. - Kmetje v Slovenj Gradcu nasprotujejo takšnim protipoplavnim ukrepom, zaradi katerih bi izgubili preveč kmetijskih površin. - V občini Miklavž na Dravskem polju naj bi glavno cesto skozi naselje uredili do konca aprila.

- Bela krajina potrebuje zanesljivejšo oskrbo z električno energijo - Ajdovščina izpadla iz sistema satelitskih urgentnih centrov - V Ribnici bodo med počitnicami za otroke pripravili številne delavnice

V občini Gorenja vas - Poljane so četrti dan po poplavah našteli 210 plazov, zdaj so jih sanirali nekje deset odstotkov. V prvih dneh so bila od sveta odrezana cela naselja, zdaj, v sicer zelo veliki občini po površini, ki ima veliko stranskih dolin in 380 kilometrov cest, ni dostopa le do štirih hiš. Nekaj časa so bili odrezani tudi domačini v dolini Hrastnice na Škofjeloškem. A tam ni samo poplavljala Hrastnica, v kraju Sveta Barbara se je za hišo sprožil 150 metrov dolg plaz, ki zdaj miruje, sanacija pa bo dolgotrajna.Sogovorniki: Elizabeta Rakovec, direktorica občinske uprave Gorenja vas - Poljane, Vinko Guzelj, Pavel Jereb, Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, ki sodi v sklop Ministrstva za naravne vire in prostor, dr. Klemen Teran, vodja oddelka Regionalna geologija na Geološkem zavodu Slovenije, Tomaž Zabavnik, poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Kamnik.

Državo bo kmalu v celoti prešla vremenska fronta, ki je ponekod s seboj prinesla močnejše nalive. V Piranu so pred eno uro že drugič sprožili sireno javnega alarmiranja, gasilci so zaradi poplavljanja meteorne vode in plazu posredovali na Gorenjskem in Cerkljanskem. O večjih vremenskih nevšečnostih za zdaj ni poročil. Drugi poudarki: - Po vsem svetu množični shodi v podporo Palestini. - Hamburško letališče zaradi vdora ostaja zaprto, policija se pogaja za izpustitev talke. - Začenja se izbor za Evropsko nagrado mladega filmskega občinstva.

Novo nočno neurje je po državi težave povzročalo zlasti zaradi predhodne namočenosti. Sprožali so se novi zemeljski plazovi, med drugim na Gorenjskem in Cerkljanskem. Veliko strahu je bilo tudi zaradi plazov iz prejšnjih ujm. Morje in močan veter sta ponoči znova težave povzročala v Piranu. Ostale teme: - Ameriški zunanji minister Blinken nenapovedano na Zahodnem bregu - Drama na letališču v Hamburgu v Nemčiji končana - Danes je svetovni dan romskega jezika, v Prekmurju velika prizadevanja za njegovo ohranitev

Nalivi največ težav, ob poplavljanju rek, proženju plazov in zaprtih cestah, povzročajo na severnem Primorskem, Gorenjskem in Kamniškem. Iz Baške grape, kjer so evakuirali več prebivalcev, poročajo, da je najhujše mimo. V oddaji tudi: - Izrael po nočnem vnovičnem kopenskem vdoru v Gazo zavrača pozive k humanitarni prekinitvi napadov - V Bruslju se je končal vrh Unije. Madžarska in Slovaška proti nameri, da bi Ukrajini dodelili večmilijardno nepovratno pomoč - Nevladniki: vlada od okoljskega ministrstva zahteva, da družbi Lesonit Ilirska Bistrica izda okoljevarstveno dovoljenje za eno od naprav

Obilne padavine, ki so zjutraj zajele zahodni del države, se pomikajo proti osrednji Sloveniji. Pristojne najbolj skrbi dogajanje popoldne in zvečer, ko bodo hitro naraščali hudourniški vodotoki in pritoki večjih rek predvsem na Notranjskem, v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Rdeče opozorilo Agencije za okolje za danes do polnoči po novem velja že za večji del države, oranžno obarvan je ostal le jugovzhod. Ciklon bo vztrajal tudi jutri, ko spet lahko pričakujemo padavine predvsem v drugi polovici dneva, verjetno nekoliko manj kot danes. Preostale novice: Začel se je Blejski strateški forum. Rdeča nit solidarnost z ljudmi, prizadetimi v poplavah, in podnebna varnost. Zaradi srečanja z izraelskim zunanjim ministrom suspendirali libijsko ministrico. Slovenska košarkarska reprezentanca ugnala Gruzijo in si zagotovila napredovanje na svetovnem prvenstvu.

Močni nalivi, ki se že več ur ponavljajo predvsem na Gorenjskem, Koroškem ter na območju Idrijskega, Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja, so povzročili hudourniške poplave večjega obsega, ki se stopnjujejo. Izrazit poplavni val na Savinji, Kamniški Bistrici in Gradaščici se pomika po toku navzdol, Poljanska Sora poplavlja v večjem obsegu tudi v spodnjem toku. Težave povzročajo tudi številni zemeljski plazovi. Drugi poudarki oddaje: - Nekdanji ameriški predsednik Trump se je tudi v tretji obtožnici zoper njega izrekel za nedolžnega - Eksplozije in streljanje v ruskem črnomorskem pristanišču; vojska trdi, da je sestrelila ukrajinske drone - Celjski in mariborski nogometaši napredovali v tretji krog kvalifikacij konferenčne lige

Ptičja gripa je nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Prenaša se kapljično, z medsebojnim stikom med pticami, prek njihovih izločkov in okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom. Konec februarja so ptičjo gripo pri perutnini potrdili na kmetiji na Gorenjskem. Bolezen so v preteklih mesecih zasledili tudi pri več prosto živečih pticah. O ptičji gripi in tudi afriški prašičji kugi bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. V oddajo pride mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu tradicionalno podelili Prešernove nagrade, najvišja državna priznanja na področju umetnosti. V spomin na pesnika Franceta Prešerna bodo danes po državi potekale številne prireditve, osrednja slovesnost bo pred njegovo rojstno hišo v Vrbi na Gorenjskem. Druge teme: - Silovit potres v Turčiji in Siriji doslej zahteval več kot 7.900 življenj - Ameriški predsednik Biden v letnem nagovoru obeh domov kongresa pozval k solidarnosti, policijski reformi in pravici do splava - Na območju Rakitovca v občini Koper izbruhnil požar v naravi, ponoči na terenu približno 150 gasilcev

Danes pa zelo na kratko – ker predvsem ta kratki nas danes zanimajo – o temi, ki je tako minorna, da skoraj ni vredna naše posvečene obdelave. Vsaj tako se zdi na prvi pogled. Pa na drugega tudi. Najprej nekaj verzov, da si privežemo dušo in se lažje podamo na spolzek teren slovenske kolumnistike. Mi ga spet žingamo,domov še ne gremo … Samo v eni izmed slovenskih pokrajin – na Gorenjskem čisto slučajno – so prejšnjo soboto obravnavali štiri prometne nesreče, ki so jih zagrešili vinjeni vozniki ali vozniki pod vplivom prepovedanih substanc. Novička je tako običajna in tako kmalu izgine iz zanimanja javnosti, da se jo zdi skoraj brez veze ponovno objavljati ali pa komentirati; sploh če novičko postavimo ob bok ostalim prelomnim, pomembnim in usodnim dogodkom, ki jih je poln naš vsakdan.A kljub vsemu  za nekaj minut stopimo za šank z največjim prijateljem, ki je hkrati tudi eden največjih sovražnikov slovenskega naroda – z njegovim veličanstvom alkoholom. Zdi se, da je bil pred desetletjem ali dvema alkohol kot družbeni problem bolj v središču zanimanja, kot je danes. Še sploh, ker je danes javno zdravstvo ogroženo zaradi tujih virusov in domačih čakalnih vrst, se z alkoholom mimo za to poklicanih strokovnjakov ne ubada skoraj nihče več. Ni širokih družbenih debat, ni razprav v parlamentu, ni televizijskih soočenj …Ampak ostaja dejstvo, da je alkohol in njegova zloraba ena največjih pogub, ki prežijo na naš narod. Ne bomo se izgubljali v podatkih, niti v patetiki, a vemo, da smo po konzumiranih količinah, zlorabi in liberalnemu odnosu do alkohola v evropskem vrhu. Vemo, da je alkohol neposredno kriv za smrt dveh naših sodržavljanov vsak dan. Vemo, da za vsemi temi tragičnimi zgodbami, od umorov do družinskega nasilja, socialnih pretresov in ne nazadnje prometnih nesreč, stoji njegovo veličanstvo alkohol. Žene se kregajo,zastonj nas čakajo.Nam pa to nič ni mar. Poskusimo biti banalno plastični … Kaj meni spoštovano občestvo: "Je za usodo naše države nevarnejši Janez Janša ali alkohol?" In da uravnotežimo: "Je za težave naše opotekajoče se družbe bolj kriv Milan Kučan ali alkohol?" Vprašanji sta banalni in velika večina Slovencev s prstom pokaže na dvojico politikov – čeprav nič ne bi moglo biti dlje od resnice … Naša resničnost, prežeta s pritlehnostmi vseh sort, nas je zaujčkala v udobje dvorskih spletk ter nam odvzela voljo, ostrino in predvsem vire, za soočenje z resničnimi sovražniki, ki stojijo na poti napredka te družbe. In med njimi je alkohol na prvem mestu. Vsi statistični kazalniki kričijo, da se prebivalci po blaznosti pandemije in med negotovostjo tako ukrajinske vojne kot opotekajočega se globalnega gospodarstva množično zatekajo k omami; a v medijskem vesolju, tako levem kot desnem, ne boste srečali niti enega ostrega peresa, ki bi nakopičene stiske posameznikov tolmačil z zlorabo alkohola.To umanjkanje široke družbene razprave je na nek način značilno za kulturo, ki alkohol v vseh pojavnih oblikah malikuje; po drugi strani pa se razmišljujoči ne more otresti teorije zarote, po kateri bolj kot ne opite politične elite nudijo alkoholnim lobijem vso pomoč in podporo pri njihovem rušilnem pohodu. Le enkrat se živiPesem naj našaOdžene vse skrbi. Skromna radijska oddaja nima ne namena ne pravice pridigati o tako kompleksni tematiki, kot je slovenska nacionalna zadetost! Še sploh, ker njeni ustvarjalci niso ravno militantni abstinenti. A da ne bomo ostali na ravni vzvišenega moraliziranja, za konec ponudimo recept, s katerim bi lahko občutno zmanjšali škodljive posledice alkohola na našo sedanjost in prihodnost … "Če bi medtem, ko pijemo, več govorili o tem, zakaj in čemu pijemo, bi avtomatično manj pili!" In še seveda … "Prvi, drugi, tretji, četrti, peti, šesti dan. Šesti dan!"

Eden večjih gradov na Gorenjskem danes sicer le še v razvalinah stoji na začetku doline Draga, na koncu vasi Begunje na Gorenjskem. A vendar sta veličina in pomembnost gradu Kamen in njegovih lastnikov še vedno navzoči, Lambergarje pa slavijo celo ljudske pesmi. Preteklost in skrivnosti iz kamna in na kamnu zgrajenega gradu, ki se prvič kot bivališče plemičev omenja v 12. stoletju, bomo razkrivali v oddaji Sledi časa.

Danes zaznamujemo Marijino vnebovzetje, ki ga slovesno obhaja katoliška cerkev. Na ta največji Marijin praznik vernice in verniki množično obiskujejo romarska središča. Osrednja verska prireditev je bila danes na Gorenjskem. Po lanskem Velikem šmarnu, ki ga je tudi na Brezjah zaznamovala korona, se je danes v našem največjem Marijinem svetišču znova zbralo skoraj štiri tisoč vernikov iz vse Slovenije, ki jih je ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore med drugim pozval k prizadevanjem za sožitje, sodelovanje in mir. Drugi poudarki oddaje: - Ravnovesje med vpletenimi v verigo preskrbe s hrano se slabša, opozarja prehranski varuh. - Afganistan leto dni po prihodu talibanov pekel za dekleta in ženske. - Kolesarski as Primož Roglič gre na Vuelto v boj za četrto zaporedno zmago.