Podcasts about gorenjskem

Smučanje, blejske kremne rezine in izleti po Prešernovih sledeh so tudi del tradicionalne Zimske šole v naravi na Gorenjskem, na kateri so se ta teden zbrali učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz nemške zvezne dežele Baden Württemberg in njihovi starši. Kaj vse so doživeli in kako to zimsko druženje v domovini poteka? Strnili smo kulturne utrinke iz Prage, kjer je zelo dejavno Slovensko društvo Jože Plečnik, na praški univerzi pa se sliši tudi slovenski jezik, saj tam deluje tudi slovenski lektorat. Zabeležili smo dogajanje na društveni volilni skupščini in pustovanju v Banja Luki. V pogovoru z dolgoletno profesorico slovenščine na univerzi v Tokiu Jelisavo Dobovšek Sethna pa več o povezovanju Slovencev na Japonskem, ob krepitvi tečajev slovenščine.

Še drugi poudarki iz oddaje: - K trajnostni prihodnosti Ljubljane naj bi prispeval tudi nov polnilni park za alternativna goriva v Stanežičah. - Kakšni so načrti lastnika za naselje v Orehku pri Postojni, ki je bilo zgrajeno za turške delavce in od poletja sameva? - Slovenski sadjarji po več slabih zaporednih letinah bijejo plat zvona. - 19 mariborskih osnovnih šol se pripravlja na vpis prvošolcev, ki bo med 17-im in 19-im februarjem.

Vlada je danes na obisku na Gorenjskem, v ospredju so infrastrukturni projekti - za nov priključek na gorenjski avtocesti so dovoljenja pridobljena. Šolniki pa se veselijo nove srednje šole Jesenice, ki je za zdaj največja naložba v srednje šolstvo v državi. Drugi poudarki oddaje: NATO naj bi bil nezadovoljen s prispevkom Slovenije za obrambo, delegacija zavezništva pri nas pregleduje napredek Maribor in Ljubljana potrdila prijavo na razpis za sežigalnico odpadkov Nova prevara s kriptovalutami, oškodovanec ostal brez 80 tisoč evrov

Na današnjem vladnem obisku na Gorenjskem so v ospredju infrastrukturni projekti. Po besedah pristojne ministrice Alenke Bratušek so se med drugim seznanili s prostorskim umeščanjem avtocestnega priključka Kranj-sever. Pozornost namenjajo tudi sanaciji po ujmah. Drugi poudarki oddaje: - Odprli zadrževalnik za večjo poplavno varnost Železnikov. - Stanje na področju korupcije v Sloveniji se je lani poslabšalo. - Evropski obrambni komisar Kubilius pozval k vzpostavitvi evropske obrambne unije.

V Predazzu poteka tretja olimpijska preizkušnja v smučarskih skokih, po posamičnih bo na srednji skakalnici boj za medalje potekal še na mešani ekipni tekmi. Slovenija je ob premierni izvedbi takšne preizkušnje pred štirimi leti osvojila zlato olimpijsko medaljo, del ekipe pa je bila tudi Nika Vodan, ki bo danes skakala kot prva in bo z Anžetom Laniškom ter Niko in Domnom Prevcem napadala novo medaljo. Drugi poudarki oddaje: Vlada na Gorenjskem preverila najpomembnejše razvojne naložbe v regiji V Gazi znova več ubitih v izraelskih napadih, na Zahodnem bregu pa novi ukrepi proti Palestincem Glasbeno dogajanje v Ljubljani bo drevi popestril začetek Zimskega festivala

Na kulturni praznik, Prešernov dan, so se po vsej državi vrstile večje in manjše prireditve. Po tradiciji je bilo živahno v Kranju in Vrbi na Gorenjskem, ki sta tesno povezana z življenjem in dediščino Franceta Prešerna. Tudi najrazličnejše muzeje in galerije po vsej državi je obiskalo veliko število ljudi. V oddaji tudi o tem; - Finančna kriza v nemškem javnem zdravstvu. Bodo ceno plačali pacienti? - Prilagoditev izobraževalnega sistema v dobi umetne intelegence. Pristojni opozarjajo na odgovorno uvajanje. - Drugi dan olimpijskih iger: deskar Mastnak za las ob kolajno; Vonnova naj bi smuk končala z zlomom noge.

Poročali smo o zaprtju garažne hiše v Mariboru, kjer so stanovalci ostali brez 150 parkirnih mest, višji globi za kampiranje na črno na Gorenjskem, ta bo po novem znašala 500 evrov, Laufariji v Cerknem in aktivnostih lovcev zoper zveri in skrbi za divjad, ki jo iz njnega okolja izrinja turizem.

Tik pred državnim kulturnim praznikom tokrat začenjamo tedenski pregled z napovedjo koncepta večerne državne proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki jo režira lanski Prešernov nagrajenec Dragan Živadinov, nadaljujemo pa s petkovo slavnostno otvoritvijo prenovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem. Bolj podrobno smo se tokrat lotili dveh razstav, večje, ki jo je v prostorih ljubljanskega Cankarjevega doma pripravil Narodni muzej Slovenije, z naslovom »Čivki iz preteklosti: Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede«. Obiskali smo tudi ljubljansko Galerijo Vžigalica, kjer so te dne odprli razstavo z naslovom »Avantgarden 3.0.« akademske slikarke Tanje Vojinović, opozarjamo pa še na izstopajočo razstavo v Ljubljani in posvetovanje o kulturni dediščini. Za zaključni del smo pripravili malce obširnejšo napoved 12 gledaliških predstav lanskega leta, ki jih je selektorica Kaja Novosel izbrala za t.im. »tekmovalni del« letošnjega že 61. Borštnikovega srečanja, ki bo junija v Mariboru.

Poročali smo o deseti obletnici delovanja urgentnega centra Maribor, prenovi šolske kuhinje v Radovljici, novih podzemnih odkritjih na območju Kostanjeviške jame, krepitvi pridelave ekoloških semen na Gorenjskem in 70-letnici najhujšega potresa na območju Ilirske Bistrice.

Vsi klici v dispečerski center na številko 112. Drugi poudarki: - Mariborski zdravstveni dom uspešen pri zaposlovanju kadra iz tujine. - Tudi primorsko gospodarstvo pred številnimi izzivi - infrastruktura, pomanjkanje zemljišč in staranje prebivalstva so med nekaterimi. - 80-letnica knjižnice v Borovnici in 50-letnica Folklornega društva Kres iz Novega mesta.

Drugi poudarki oddaje: Mariborski mestni svet sprejel letošnji poslovni načrt Javnega holdinga Maribor, pričakujejo 141 milijonov čistih prihodkov Prostorska stiska na osnovni šoli Miroslava Vilharja Postojna otežuje organizacijo in kakovost izvajanja pouka V Begunjah na Gorenjskem slovesno odprli prenovljeno šolsko telovadnico v tamkajšnji podružnični osnovni šoli V Bistrici ob Sotli potrdili dodatno sofinanciranje cene vrtca za tiste starše z otrokom, ki rešujejo stanovanjsko vprašanje

Drugi poudarki: - V Veliki Nedelji se obeta ena največjih naložb v šolsko infrastrukturo na Ormoškem, graditev nove osnovne šole. - Tudi po Bledu bosta vozila električna kavalirja. Kako ju bodo poimenovali, bodo s spletno anketo odločili občani. - V Hribarjevi vili v Cerkljah na Gorenjskem, ki je spomenik nacionalnega pomena, so skupaj z Gorenjskim muzejem in snovalci uredili več razstav. - Ob 45-letnici galerijske dejavnosti v Murski Soboti v zdajšnjih prostorih dnevi odprtih vrat.

Poročali smo o novem električnem vlakcu v Mariboru, podjetju Gorenc, ki deluje na področju proizvodnje kmetijske mehanizacije, adventnem sejmu v Stični, dnevu odprtih vrat v dijaškem domu in Škofijski gimnaziji Vipava ter pobudi civilne iniciative v Mengšu, ki si prizadeva za postavitev Marijinega znamenja na staro mesto na Glavnem trgu.

Komorni zbor Megaron pripravlja dva koncerta. V nedeljo, 30. novembra ob 18.30 bodo zapeli v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah na Gorenjskem, dan kasneje, v ponedeljek, 1. decembra ob 19.45 pa v župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev v Ljubljani na Ježici. Na programu bodo dela skladateljev, ki so ustvarjali v prvih 70-tih leti 20. stoletja. Gost je bil dirigent Damijan Močnik.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Mariborski svetniki tudi o strategiji razvoja mestnih četrti. - Kobariška občina bo graditev bloka vendarle prijavila na razpis stanovanjskega sklada. - Blagovna znamka »Idrija izbrano« širi nabor ponudnikov, izdelkov in storitev. - V KUD Liber iz Krškega, v katerem se ukvarjajo s sodobno keramiko, ostali brez prostorov v središču mesta.

Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Tudi v Sloveniji so številke zaskrbljujoče, saj je policija samo letos obravnavala več ko tisoč 100 primerov nasilja v družini in izrekla več kot 900 prepovedi približevanja. Številne ženske, žrtve nasilja, pomoč poiščejo tudi v varnih hišah. V Varni hiši Gorenjske je pred tremi leti po štiriintridesetih letih psihičnega in finančnega nasilja našla varnost tudi Primorka, ki je v zakonu prenašala trpinčenje, zaničevanje, tudi nenehen možev nadzor. Tolažila se je, da bo bolje, potrpela je zaradi petih otrok. In pred tremi leti se je odločila, opogumila in iz stanovanja na Primorskem pobegnila z dvema hčerkama. Po namestitvi v varni hiši je ostala na Gorenjskem. Psihične posledice so ostale, ne le njej, tudi otrokom. A zdaj živi brez strahu in se veseli drobnih, vsakdanjih stvari, na katere prej ni smela pomisliti.

Papež Leon XIV.: Cerkev ni le zgradba, ampak živo občestvo Kristusovih učencev.V Kanadi ima vsaka bolnišnica komisijo za evtanazijo, ki bolnike spodbuja k temu koraku.Direktor Radia Ognjišče se ob zahvalni nedelji zahvalil poslušalcem za zvestobo in podporo.Mladoletna osumljenca napada na dijaka na območju Kočevja v hišnem priporu.V Poljčah na Gorenjskem pred 35. leti padla odločitev za plebiscit. Plut: Krepiti moramo zdravo domoljubje in ponos, da smo Slovenci.V Klubu slovenskih podjetnikov razočarani nad odnosom države do gospodarstva. Predtavili so razvojno strategijo Uspešna Slovenija.Predsednica Združenja ravnateljev Mojca Mihelič: Če učenec napreduje v usvajanju znanja, potem dober učitelj to tudi prizna pri končni oceni.Komentar Nejca Krevsa o tem, da naj bi se Abrahamskim sporazumom, ki zbližujejo muslimanske države z Izraelom, pridružil tudi Kazahstan.Rokometašice Krima Mercatorja v 7. krogu lige prvakinj v Ljubljani izgubile proti danskemu Odenseju.

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje v soboto, 8. novembra ob 19h, v Kulturnem Hramu Ignacija Borštnika, prireja koncert »Mostovi dolin«, ki ga bodo sooblikovali skupaj z Barskim oktetom iz Benečije. Na koncert nas je povabila dirigentka Neža Križnar Ristič.

Kaj počnejo sodobni muzeji pri nas in v svetu? Nemara vsakdanje vprašanje, ki pa pri odgovoru ne more biti enoznačno. Muzejska svétnica v Gorenjskem muzeju v Kranju ddr. Verena Perko se s tem intenzivno ukvarja že dolgo, saj kot doktorica arheoloških in muzealskih znanosti vztrajno razširja spoznanja o sodobnih muzejih in njihovi spremenjeni vlogi v primerjavi z muzeji 19. in prve polovice 20. stoletja. Ti v sedanjem obdobju napajajo človeštvo z modrostjo poznavanja preteklosti, ki je osnova za razumevanje sedanjosti. Prejemnica Valvasorjeve nagrade za življensko delo leta 2024 (podeljuje jo Slovensko muzejsko društvo) je že dolgo zelo dejavna na področju sodobne heritologije, znanosti o dediščini, s prevodom monografije »Uvod v muzeologijo« sicer že l. 2007 preminulega muzeologa iz Univerze v Zagrebu, profesorja Iva Maroevića je v našem jeziku opredelila za kakovostno muzejsko delo potrebno strokovno terminologijo. Današnji muzeji so torej tudi rezultat tozadevnih prizadevanj muzealcev kakršna je sogovornica. Pred našim mikrofonom je že večkrat govorila o različnih temah, tokrat pa predstavljamo pogovor z njo na temo muzejev v sodobnem svetu, ki je nastal pred leti. Naj služi kot nekakšen test, koliko njena razmišljanja sovpadajo z aktualnim stanjem muzejev pri nas.

Vlada Republike Srbske je prepovedala vstop slovenski predsednici Nataši Pirc Musar in zunanji ministrici Tanji Fajon. Gre za odziv, potem ko je slovenska vlada razrešenemu predsedniku omenjene entitete Bosne in Hercegovine Miloradu Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo. V Srbiji so medtem v odzivih na slovensko odločitev skopi. Se je pa za našo medijsko hišo odzval Dodikov svetovalec za mednarodne odnose Lučiano Kaluža. Druge teme: - UMAR več kot prepolovil napoved gospodarske rasti za letos, na 0,8 odstotka. - Hamas kljub napadu na pogajalce v Dohi vztraja pri svojem; je Izrael opustil pogajanja? - Podana kazenskega ovadba zoper lastnika kmetije na Gorenjskem, ki je izkoriščal tuje delavce.

Drugi poudarki: - Celjski obrtni sejem ohranja sloves največje takšne prireditve v tem delu Evrope. - V Gabrju, naselju na pobočju Gorjancev, so se predvsem mlade družine razveselile novega vrtca. - Izolski stadion z novo umetno travo, kmalu tudi z reflektorji. - Prenova našega RTV oddajnika na Uršlji gori.

Gorenjski župani večinsko kar zadovoljni s cenami; rešitev ponekod tudi z vključitvijo otrok v redne linije. Drugi poudarki oddaje: - Izkušnje iz Pirana kažejo, da lahko občina lastnikom stavb veliko pomaga pri priključevanju na javno kanalizacijo. - Mariborska Karitas je gostila mlade iz Srbije in Črne gore, ki so od vrstnikov iz Slovenije pridobivali izkušnje s prostovoljstvom. - Vedoželjni postojnski otroci se te dni učijo angleščine. Tamkajšnja Osnovna šola Antona Globočnika je organizirala jezikovni tečaj z angleškimi učitelji.

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

Tragična prometna nesreča na štajerski avtocesti, v kateri je danes umrlo pet tujih državljanov, je bila posledica neprilagojene hitrosti. Voznik kombija se je pred delovno zaporo zaletel v zadnji del priklopnega vozila. Pristojni ob tem znova pozivajo, da se na vožnjo odpravimo le, če smo za to psihofizično pripravljeni. Druge teme: - Ministrica Bratušek pred drugo obletnico ujme zadovoljna z izvedbo infrastrukturnih sanacij na Gorenjskem. - Racijo na antifašističnem taboru na avstrijskem Koroškem bodo preiskali tudi na deželni ravni. - Po potresu ob Kamčatki zdaj opozorila pred cunamiji v Srednji in Južni Ameriki.

Po Bohinju tudi v Kranjski Gori koncept 'dneve sobe', v kateri gostitelj oblikuje pravila Drugi poudarki oddaje: - Nevestni turisti z iskanjem brezplačnih parkirišč ob bolnišnici Valdoltra povzročajo težave bolnikom - V Ormožu napovedujejo nove naložbe, saj so izjemno uspešni na evropskih in državnih razpisih - V Zagorju poteka najstarejše likovno srečanje pri nas in tudi širše

Začenja se pobiranje obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Ob tem pravica do dolgotrajne oskrbe na domu od danes velja na papirju, ne pa tudi v praksi, saj ji na poti stoji še veliko ovir. Druge teme: - Koalicija poziv SDS glede zaupnice vladi označila za nesmiseln. - Po zgraditvi Lekove tovarne bo na Gorenjskem na voljo 250 novih delovnih mest. - Številni pozivi k ukinitvi ameriško-izraelske Humanitarne fundacije za Gazo.

Meritve po požaru v tamkajšnjem proizvodnem obratu sicer niso pokazale škodljivih vplivov na okolje. Drugi poudarki oddaje: - Ptujski mestni svet je potrdil zadolževanje podjetja Javne službe Ptuj zaradi dokončnega zaprtja nekdanje regijske deponije. - Posavsko gospodarstvo je lani - velikemu padcu prihodkov navkljub - poslovalo uspešno. - Družbi, ki delujeta na območju kamnoloma Mali Medvejk pri Sežani, načrtujeta posodobitev proizvodnje in nove dejavnosti - V Idriji so ponosni na 100 let stari mestni čebelnjak, ki velja za posebneža.

Slovenija in njena soseščina v primežu vročinskega vala.Bo naša država za obrambo namenila 3 ali 5 odstotkov BDP? Premier Golob o tem na mini koalicijskem vrhu.Na mizi srečanja voditeljev Evropske unije v Bruslju od vojne v Ukrajini do napetosti na Bližnjem vzhodu.Orban: Imam mandat Madžarov za nasprotovanje članstvu Ukrajine v Evropski uniji.Ekonomist Lahovnik o ukrepih Petrola in novi regulaciji cen: Vlada naj zniža dajatve in bo problem rešen.Diakonsko posvečenje 25-letnega Timoteja Fijavža Vivoda v Slovenskih Konjicah.Vreme: Zvečer posamezne nevihte. Jutri bo deloma jasno s kakšno ploho.Požar v podjetju v Begunjah na Gorenjskem povzročil veliko premoženjsko škodo.Državnozborska komisija vložila zahtevo za sodni zaseg dokumentacije, povezane z delovanjem urada za preprečevanje pranja denarja med letoma 2020 in 2022.Šport: Slovenski odbojkarji uspešno začeli tudi turnir v Bolgariji.

Mineva desetletje od izida študije o ohranjenih rudniških poročilih lastniku rudnikov in fužin na Gorenjskem Žigi (Sigismondu) Zoisu (1747–1819) v tedanjem slovenskem jeziku – po takratnih merilih kranjščini – od leta 1788 pa do leta 1816. Poročila od tedaj pa do njegove smrti l. 1819 so izgubljena. Avtor l. 2015 pri zbirki Thesaurus Memoriae oziroma podzbirki Fontes pri Založbi ZRC SAZU izšle knjige z naslovom "Slovenska rudarska poročila iz rudišča Belščica v Karavankah s preloma 18. in 19. stoletja za Sigismonda (Žiga) Zoisa" dr. Goran Schmidt je za oddajo junija 2015 osvetlil zgodovinsko ozadje in razloge, da se je takratni najbogatejši Kranjec in mecen razsvetljenskega kroga Kranjcev, od Valentina Vodnika, Jerneja Kopitarja, Antona Tomaža Linharta, Blaža Kumerdeja, Marka Pohlina, Jurija Vege, Jurija Japlja in Antona Janše, ob novici o francoski revoluciji zbal za morebitno ponovitev revolucije pri nas in med drugim začel blažje obravnavati podložnike na svojem gradu Brdo in v rudnikih. Takrat je ukazal dvema jeseniškima domačinoma, rudniškima nadzornikoma Lukasu in Vincencu Polcu, da morata rudniška poročila pisati v domačem, danes vemo, da v slovenskem jeziku. Ta poslovna rudarska poročila so obsežen korpus 483 rokopisnih listov in so v tej knjigi prvič obravnavana v izboru 116 poročil iz rudišča Belščica od maja 1797 do avgusta 1805, in sicer zato, ker opisujejo rudnik Žirovnica pri Jesenicah na Gorenjskem od odprtja do dokončnega zaprtja. Od Zoisove smrti l. 1819 pa do spomladi l. 1945 na Slovenskem do zdaj ni bilo mogoče najti niti enega rudniškega poročila v našem jeziku, temveč le v jezikih lastnikov rudnikov iz sosednjih in drugih evropskih držav. Delo vsebuje diplomatični in kritični prepis, interpretacijo v sodobni slovenščini in komentar omenjenih poročil o delovanju rudnika Žirovnica v navedenem obdobju. Gre za monografsko zasnovano, interdisciplinarno in znanstveno jezikovno-zgodovinsko-geološko-montanistično obravnavo teh poročil. Paradoks tematike je, da ta v arhivih ohranjena poročila v našem jeziku tako naravoslovcem kot humanistom niso bila neznana, le nobenemu se niso zdela vredna strokovne obravnave. Ta mesec je avtor dr. Goran Schmidt, sicer teatrolog, pred leti pa tudi ljubiteljski jamar in raziskovalec mineralov v jamah in opuščenih rudnikih, dopolnil 75 let. FOTO: Podoba Zoisove fužine v Bohinju VIR: https://razsvetljenstvo.splet.arnes.si/fuzinarstvo/

Poročali smo o regijskih obiskih opozicijskih NSi in SDS v Prekmurju in na Gorenjskem, obsežni obnovi Notranjskega muzeja Postojna, praznovanju 777-letnice župnije Stari log pri Kolpi in slovesnosti ob zlati maši Mira Šlibarja in Alojzija Goloba na Dobrovi.

Poročali smo o regijskih obiskih opozicijskih NSi in SDS v Prekmurju in na Gorenjskem, obsežni obnovi Notranjskega muzeja Postojna, praznovanju 777-letnice župnije Stari log pri Kolpi in slovesnosti ob zlati maši Mira Šlibarja in Alojzija Goloba na Dobrovi.

S še zadnjimi ocenjevanji, ustnimi zagovori pri maturi, čakanji na točke za vpis na želene šole in fakultete je zaključevanje tega šolskega leta pri samem vrelišču. Mladi se soočajo s številnimi stresnimi trenutki, ki so za nekatere med njimi tako neznosni, da rešitve iščejo tudi v tako skrajnih odločitvah kot so beg od doma, samopoškodovanje ali samomorilne misli. In čeprav uradnih podatkov o povsem obupanih mladostnikih ni, se zdi, da se končuje še eno zahtevno šolsko leto. Zakaj mladi posegajo po tako radikalnih odločitvah oz. ne vidijo več smisla v življenju, na katere znake moramo biti pozorni in kako jim lahko pomagamo, sploh v teh najbolj kritičnih dnevih? Sogovornika: Monika Erjavec Bizjak, magistra zakonskih družinskih študij, družinska mediatorka, vodja programa program Dobro sem, namenjenega krepitvi duševnega zdravja ranljivih skupin, ki ga izvajajo pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM Andrej Omulec, terapevt in predavatelj na FUDŠ in strokovni sodelavec pri zvezi Anita Ogulin Če ste v stiski zaradi osebe, ki je storila samomor ali se sami soočate s samomorilnimi mislimi? Čimprej poiščite strokovno pomoč: Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet – Tu smo zate (brezplačno, brez napotnice): naročanje na tel.št.: 031 704 707 (vsak delovni dan od 9. do 19.ure ali po e-pošti info@posvet.org  najbližja splošna ali psihiatrična bolnišnica 112 – reševalna službo (za takojšnjo nujno pomoč) 01/4750 670 – Center za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (od 8. do 12.ure) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan) Mreža pomoči na Gorenjskem in po vsej Sloveniji Živ? Živ! – kadar se znajdemo v stiski

V 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, ko je večina slovenskega ozemlja pripadala Državi SHS, pozneje imenovani Kraljevina Jugoslavija, so industrijski razvoj, begunska kriza in nova delovna mesta v naših največjih mestih prispevali k hitremu porastu števila prebivalcev. Delavci so seveda potrebovali nastanitev, a naša večja mesta so tem zahtevam težko sledila.Največ izzivov je bilo v Kranju, Mariboru in Ljubljani, ta mesta pa so do problematike pristopila na različne načine. Nekje so se angažirali delavci, drugje arhitekti in gradili delavcem dostopnejše stanovanjske objekte, ti projekti pa so bili bolj ali manj uspešni. Tematiko so nam pomagale bolje razumeti zgodovinarka v Gorenjskem muzeju dr. Monika Rogelj, umetnostna zgodovinarka v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Martina Malešič ter etnologinja in bibliotekarka v Univerzitetni knjižnici v Mariboru dr. Jerneja Ferlež. Foto: Zasilno bivališče družine deložiranega viničarja v Betnavskem gozdu leta 1935, SI_PAM Zavod za urbanizem Maribor 17.stoletja-1989, TE 4/35.

Čakanje na izpitno vožnjo je vse daljše in daljše. Čakalne dobe v Ljubljani in na Gorenjskem so presegle štiri mesece, kar kandidatom povzroča tako finančne kot organizacijske stiske. V Vročem mikrofonu se sprašujemo, zakaj se je sistem zagozdil, kako dolge vrste vplivajo na uspešnost kandidatov in zakaj nekateri razmišljajo celo o opustitvi ideje o izpitu. Govorimo s tistimi, ki čakajo, učijo in odločajo.Sogovorniki:- Borut Žagar, lastnik in vodja ene izmed avtošol v Domžalah- Bojan Borišek, strokovni vodja šole vožnje iz zgornje Gorenjske- Manuel Pungertnik, vodja dejavnosti za usposabljanje voznikov ene izmed ljubljanskih šol vožnje- Robert Gril, vodja sektorja za voznike in vozniške izpite z Agencije RS za varnost prometa- kandidata Tim in Katja   Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Avtor knjige Priimki, Tino Mamič je bil gost oddaje. Predstavili smo njegovo knjigo.

Avtor knjige Priimki, Tino Mamič je bil gost oddaje. Predstavili smo njegovo knjigo.

Močna kakor smrt je ljubezen, odmeva v svetopisemski Visoki pesmi. Besedilo, ki si ga pogosto izberejo mladoporočenci pri cerkveni poroki kot potrditev tega, za kar se odločajo. Ljubezen mi je vse razodela je naslov poezije Karla Wojtyle, ki si je kot papež nadel ime Janez Pavel II. in se mu danes priporočamo kot svetniku. Ljubezen je čustvo, ki ga v sebi nosijo poročeni in celibaterji, razvezani in osamljeni, vsi, nekateri pravijo, da tudi živali – že iz predkrščanske dobe je znan praznik gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Lady Gaga, ena največjih pop zvezdnic 21. stoletja, je izjavila, da je bil njen največji strah v življenju, da bi ostala sama. Po koncertih in predstavah, kjer so se je ljudje dotikali, se z njo rokovali, pogovarjali, se je domov vračala in ostajala sama. Najsrečnejša je postala, ko je našla ljubezen svojega življenja. Obstajajo različne vrste ljubezni in morda najbolj nedolžna, najbolj zastonjska in tudi najdlje trajajoča je materinska ljubezen, po kateri hrepenijo otroci. Pomislimo samo na dečka Serjožo iz Tolstojeve Ane Karenine. Očetu in njegovi prijateljici, ki sta mu sporočila, da je mati umrla, ni verjel. Na sprehodih po parkih Petrograda se je zaziral v ženske obraze in v njih iskal enega samega – obraz svoje matere, ki se mu je na deveti rojstni dan kot sonce zasvetil, ko se je prebudil iz sna. Resnično je stala pred njim – njegova mati, ki mu je bila vse. Krščanskih cerkva, največjih svetovnih galerij ali pa številnih zasebnih stanovanj si skorajda ni za zamisliti brez ikonične slike Marije z Detetom. Botticelli, Caravaggio, Raphael pa tudi Leopold Layer z Brezij na Gorenjskem – vsem je skupna milostna podoba Marije z otrokom, ki se prižema k njenemu obrazu, prsim ali pa nogam. Michelangelo pa s svojo Pietà iz kararskega marmorja v baziliki Sv. Petra v Vatikanu pokaže še na eno, morda najtežjo podobo iz življenja: ko mati v naročju drži mrtvega sina. Prizor, ki je v postnem času živo navzoč ob premišljevanju križevega pota. Mati je poslanstvo, ki ne pozna upokojitve. To je beseda, ki je v vseh slovarjih napisana z zlatimi črkami. Hvaležni jim moramo biti, materam, ki so nas rodile v svet, ki so v prečutih nočeh in še velikokrat pozneje dajale prednost življenju otroka in sebe zatajevale. Vsem njim naj velja čestitka za materinski dan.

V tokratni epizodi Nogometnega antikvariata smo se pogovarjali o tem, na kakšen način se je igral nogomet pod nemško okupacijo na Štajerskem in Gorenjskem ter pod madžarsko okupacijo v Prekmurju. Obdelali pa smo tudi nogomet v Ljubljani potem, ko so italijanske okupatorje zamenjali nemški. Za konec smo pogledali še, kako je bilo z nogometom med partizani.

Nova radijska igra Periferija Kaje Novosel v ospredje postavlja samsko mladenko, ki se v študentskih letih iz periferije na Gorenjskem preseli v prestolnico. Z aktualno temo odseljevanja mladih skuša avtorica spodbuditi razmislek o pričakovanjih družbe in položaju mlajše generacije. Poročamo tudi o dogajanju na 75. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu.

V turističnih krajih po Sloveniji so povečini zadovoljni z obiskom v poletni sezoni, ki so jo zaznamovale visoke temperature. Marsikje se je zaradi podaljšanega poletja podaljšala tudi turistična sezona, tako med drugim na Obali in na Gorenjskem. Drugi poudarki oddaje: - V Franciji protesti proti imenovanju desnosredinskega premierja. - Država namerava z zakonom podpreti model lastniške zadruge. - Vileniški kristal avstrijsko-slovenskemu pesniku Dominiku Sriencu.

Ob prvi obletnici najhujše ujme v zgodovini Slovenije se v številnih prizadetih območjih spominjajo katastrofalnih poplav in plazov. Spomin je še kako živ v Črni na Koroškem, ki je bila pred nekaj dnevi znova poplavljena. Prizadeti so bili tudi drugod na Koroškem, pa tudi Gorenjskem in v Zgornji Savinjski dolini. V oddaji tudi: - Zaradi zaostrovanja napetosti na Bližnjem vzhodu vse več držav poziva državljane k umiku iz Libanona - Proti kopanju litija v Srbiji tudi vse več tistih, ki so do zdaj podpirali predsednika Vučića - Rokometaši po drugem mestu v skupini olimpijskega turnirja v pričakovanju četrtfinalnega nasprotnika

Vročinski val se je ponoči končal z izdatnimi padavinami - udari strel, vetrolom in druge posledice neurij so povzročili kar nekaj gmotne škode, predvsem na Koroškem, na Gorenjskem - kjer so reševali tuje skavte, ter na Savinjskem. Je pa obilen nočni dež v minulih urah pomagal dokončno pogasiti požar na Krasu. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izrael vztraja pri zasedbi palestinskih ozemelj. - Na Cipru zaznamujejo spomin na razdelitev otoka. - Tadej Pogačar bo jutri zasedel prestol Toura.

Slovenski nogometaši so začeli evropsko prvenstvo z osvojitvijo pomembne točke. Z golom Erika Janže so na tekmi z Danci dosegli neodločen izid. Na stadionu v Stuttgartu jih je bodrilo tudi približno 15 tisoč navijačic in navijačev, ki so bili navdušeni nad predstavo izbrancev selektorja Matjaža Keka. Druge teme: - Voditelji Unije v Bruslju o razdelitvi položajev v najpomembnejših evropskih ustanovah, upoštevajoč izide evropskih volitev. - Do storitev fizioterapije najhitreje na Gorenjskem in v Zasavju. - Velika Borštnikova nagrada predstavi Angeli v Ameriki Slovenskega mladinskega gledališča v režiji Nine Rajić Kranjac.

Podnebne spremembe se odražajo tudi skozi poplave. Ne mine dan ali teden, ko ne bi poročali o njihovih uničujočih posledicah. In čeprav se zdi, da so za celo Slovenije lanske poplave na Gorenjskem, v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem stvar preteklosti, strokovnjaki opozarjajo, da so poplave naravni pojav. Da se moramo zavedati, da se lahko tak dogodek ponovi kjerkoli in kadarkoli. Kako se bomo spopadali z njimi? Smo 10 mesecev po poplavah bolje pripravljeni na te dogodke, imamo sistemske rešitve, lahko računamo na sistem, če se znajdemo v najhujšem? Intervencije so se končale, začenja se sanacija. Nekateri prebivalci najbolj ogroženih območij so v iskanju nove strehe nad glavo plačali predujme za nove lokacije, pa sploh še ne vedo, koliko bodo njihove poplavljene nepremičnine ocenjene ali pa se je ob nedavnih sklepih denimo izkazalo, da jih sploh ne bi selili. Sogovorniki: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo Lidija Kegljevič Zagorc, državna sekretarka Na Ministrstvu za naravne vire in prostor Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja Župan Prevalj Matic Tasič Z gosti se bo pogovarjala Metka Pirc.

Za enolončnico poznamo Slovenci več različnih imen. Na Primorskem ji pravijo mineštra, na Gorenjskem in Dolenjskem "ajmoht", ponekod pa tudi kar "lonec". Kaj gre v lonec, ko pripravljamo »šaro«? Kaj potrebujemo za kavro? Nasiti in pogreje nas lahko tudi enolončnica s proseno kašo, krompirjev golaž ali pa pašta fižol. Ali so enolončnice naslednji dan res še boljše? V četrtkovem svetovalnem servisu bomo odstirali skrivnosti enolončnic s kuharskim mojstrom Matjažem Pozdercem.

V občini Gorenja vas - Poljane so četrti dan po poplavah našteli 210 plazov, zdaj so jih sanirali nekje deset odstotkov. V prvih dneh so bila od sveta odrezana cela naselja, zdaj, v sicer zelo veliki občini po površini, ki ima veliko stranskih dolin in 380 kilometrov cest, ni dostopa le do štirih hiš. Nekaj časa so bili odrezani tudi domačini v dolini Hrastnice na Škofjeloškem. A tam ni samo poplavljala Hrastnica, v kraju Sveta Barbara se je za hišo sprožil 150 metrov dolg plaz, ki zdaj miruje, sanacija pa bo dolgotrajna.Sogovorniki: Elizabeta Rakovec, direktorica občinske uprave Gorenja vas - Poljane, Vinko Guzelj, Pavel Jereb, Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, ki sodi v sklop Ministrstva za naravne vire in prostor, dr. Klemen Teran, vodja oddelka Regionalna geologija na Geološkem zavodu Slovenije, Tomaž Zabavnik, poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Kamnik.

Državo bo kmalu v celoti prešla vremenska fronta, ki je ponekod s seboj prinesla močnejše nalive. V Piranu so pred eno uro že drugič sprožili sireno javnega alarmiranja, gasilci so zaradi poplavljanja meteorne vode in plazu posredovali na Gorenjskem in Cerkljanskem. O večjih vremenskih nevšečnostih za zdaj ni poročil. Drugi poudarki: - Po vsem svetu množični shodi v podporo Palestini. - Hamburško letališče zaradi vdora ostaja zaprto, policija se pogaja za izpustitev talke. - Začenja se izbor za Evropsko nagrado mladega filmskega občinstva.

Novo nočno neurje je po državi težave povzročalo zlasti zaradi predhodne namočenosti. Sprožali so se novi zemeljski plazovi, med drugim na Gorenjskem in Cerkljanskem. Veliko strahu je bilo tudi zaradi plazov iz prejšnjih ujm. Morje in močan veter sta ponoči znova težave povzročala v Piranu. Ostale teme: - Ameriški zunanji minister Blinken nenapovedano na Zahodnem bregu - Drama na letališču v Hamburgu v Nemčiji končana - Danes je svetovni dan romskega jezika, v Prekmurju velika prizadevanja za njegovo ohranitev

Močni nalivi, ki se že več ur ponavljajo predvsem na Gorenjskem, Koroškem ter na območju Idrijskega, Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja, so povzročili hudourniške poplave večjega obsega, ki se stopnjujejo. Izrazit poplavni val na Savinji, Kamniški Bistrici in Gradaščici se pomika po toku navzdol, Poljanska Sora poplavlja v večjem obsegu tudi v spodnjem toku. Težave povzročajo tudi številni zemeljski plazovi. Drugi poudarki oddaje: - Nekdanji ameriški predsednik Trump se je tudi v tretji obtožnici zoper njega izrekel za nedolžnega - Eksplozije in streljanje v ruskem črnomorskem pristanišču; vojska trdi, da je sestrelila ukrajinske drone - Celjski in mariborski nogometaši napredovali v tretji krog kvalifikacij konferenčne lige