Podcasts about vanjo

Piše Jera Krečič, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Gledališka in filmska igralka Barbara Cerar, prvakinja ljubljanske Drame in docentka za dramsko igro na AGRFT, svojo pisateljsko kariero po romanesknem prvencu Pretežno oblačno nadaljuje z romanom Prod, triravninsko domišljijsko pripovedjo, v kateri odpira univerzalna vprašanja življenja in smrti, družine, spomina, svobode in človekove dobrote. Prva raven pripovedi so dogaja v nedoločnem arhaičnem času na podeželju. Glavna os, ki uokvirja celoten roman in povezuje vse tri ravni pripovedi, hkrati pa tudi ločuje in povezuje dve mesti iz prve ravni, Kyr in Ledd, je reka. Čez njo iz tiranskega mesta Kyr v svobodno mesto Ledd potujejo tako in drugače ranjeni »naplavljeni« ljudje, katerih usodo spoznavamo prek Torvalda, glavnega junaka tega prvega, arhaičnega dela pripovedi. Spremljamo zgodbo njegovega življenja in ljudi, ki jih, tako kot tudi drugi prebivalci mesta Ledd, sprejme v svoje skromno bivališče in jim priskrbi varen dom. Poglavja tretjeosebne pripovedi o Torvaldu, ki mlado Elin in njeno hčerko Ino sprejme v svoj dom, se prepletajo s poglavji o Ani, prav tako naplavljeni deklici, ki s Torvaldom začne živeti po Elinem odhodu. Čeprav čemeren in čustveno ranjen, je Torvald čudovit oče in skrbnik, ki svojim oskrbovankam in oskrbovancu Jakobu daje vse, kar zmore dati. Kljub grozodejstvom, ki se dogajajo v sosednjem mestu Kyr, in žalostnim usodam sirot in drugih mrtvih naplavljencev, se pripoved bere nekako kot podeželska idila z elementi pravljice, vendar v precej realističnem tonu, kar bralca pušča nekje vmes. Druga raven romana je prvoosebna pripoved neimenovane skoraj petdesetletne pripovedovalke, ki se potaplja v hišo svojega otroštva. Prek fragmentarnih zapisov, raznolikih in domiselnih v svoji obliki in vsebini – ganljivih, humornih in estetko polnih – počasi sestavljamo sliko pripovedovalkine družine, za katero ves čas oprezamo, kako je povezana z družino Torvalda ali drugih prebivalcev Ledda ali Kyra. Vendar očitnejših povezav, razen mizarskega poklica Torvaldovega varovanca Jakoba in pripovedovalkinega očeta, ni. Glavna junakinja teh poglavij je pravzaprav stara hiša, prek katere pripovedovalka v sebi odpira in reflektira svojo preteklost in otroštvo. »Nikoli nisem vedela, da hišo lahko olupiš kot pomarančo. Da hiša diha, prebavlja in izloča. Zdaj to vem. Ko sem te olupila, si postala najbolj kruta. S petami sem odstranila še zadnjo plast vljudnosti. Na golih stenah je ostalo samo krvavo, utripajoče meso. Kot bi ti slekla kožo in razgalila vse tvoje slabosti. Vem, da tega nisi hotela. Pa sem vseeno vztrajala. Seveda mi nisi prizanesla. Razkazala si mi ves svoj diapazon razočaranja. Sama si rinila v to, sem pomislila, zdaj pa plavaj. In sem se vrgla v besneče valove obupa in jeze. Nekako mi je uspelo uiti na Johnove stopnice. Spet me je rešil. Čepela sem na stopnicah in mimogrede pobožala okensko polico. Besna mi je zadrla trsko v dlan. Zamenjala te bom za kamnito, sem pomislila in se takoj počutila bolje.« Nad vsemi zgodbami in osebami romana Barbare Cerar Prod pa je reka. Njej so posvečena vmesna poglavja, ki ustavljajo romaneskno dogajanje na drugih dveh ravneh in ga hkrati uokvirjajo. Ne le da so vsi liki zelo povezani z njo, saj je njihova zaupnica; reka je tudi spremljevalka in nema priča vsega, kar se dogaja v mestih ob njej. Vanjo se stekajo gnev, kri, bolečina, spomini. Predstavlja mejo in hkrati povezavo med ljudmi in njihovimi bivališči. Mori in daje življenje. Uničuje in očiščuje. Zdravi. Ravnovesje, tako krhko, se po hudi ujmi, ko reka ljudem odnese vse, znova vzpostavi le z ljubeznijo in dobroto. Roman je hvalnica slednjima.

Piše, Sanja Podržaj, bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman. Iva L. Novak se je kot pisateljica prvič predstavila lani z romanom Ajaccio, ponovno, v katerem spremljamo pripovedovalkino soočanje s travmo, ki jo je povzročila smrt njenih staršev v letalski nesreči 1. decembra 1981 na Korziki. Tudi drugi roman, Povej, napisala bom, se dogaja na ozadju velikega pretresa, ki pa je imel svetovne razsežnosti, to je bila pandemija virusa COVID-19. Slogovno, tematsko in formalno se avtorica ne odmakne od tega, kar je pokazala že v prvencu, vendar pa roman ne prepriča v enaki meri. »Če živiš le zato, da pišeš, kakšna ženska si potem?« se glasi vprašanje, ki ga brezimni protagonistki in pripovedovalki v enem izmed njunih nočnih pogovorov zastavi mož, imenovan samo s kratico L. Ona odgovori z novim vprašanjem: »Če živim samo za to, da sem mama, kakšna ženska sem potem?« Njen odgovor pravzaprav predstavlja osišče pripovedi. Vanjo vstopimo decembra 2021, v času karanten, odlokov in spodbud, naj ostanemo doma, kot je to storila pripovedovalka, ki se je odpovedala svojemu delu in se posvetila skrbi za predšolska otroka, sina in hčerko, medtem ko njen mož, zdravnik, dolge ure dela na intenzivnem oddelku. V primerjavi z njegovim pomembnim delom, s katerim rešuje življenja in je v samem središču dogajanja, se ji njeno življenje zdi zastalo in prazno, okrnjeno na sfero zasebnega, dolgočasno. Njena želja po udejstvovanju onkraj domačega se manifestira v pisanju, ki je zanjo nuja. Problem je le v tem, da ji primanjkuje vsebine, o kateri bi pisala. To išče v drugi ženski, ki v njeni predstavi živi bolj razgibano življenje kot ona. Lejla D. Kres je moževa bivša partnerka in ko je njen oče sprejet na oddelek diagnostično-terapevtskega servisa v UKC, ga ponovno kontaktira. Protagonistka prisluškuje pogovoru in sliši besedo želim, kar jo spodbudi k pisanju in je tudi prva beseda, ki jo zapiše: »Želja, se mi je zdelo, je najprej želja po življenju. In tam zunaj je bila ženska po imenu Lejla, ki si je v tem času dovolila želeti si. To sem hotela tudi zase. Ne vem točno, česa si je Lejla želela, tega mi L ni povedal, vem pa, da je njena želja vzbudila mojo.« Takrat se začnejo nočni pogovori med protagonistko in njenim možem, med njima pa je vedno telefon, ki snema, kar naj bi postalo meso zgodbe. Čeprav L ne želi govoriti o Lejli, so ženina vprašanja neumorna in nujna, zato so njuni pogovori pogosto polni frustracij, prek katerih se izrisuje tudi njuno kompleksno razmerje. Prizori njunih izmenjav v postelji se hitro menjavajo s prizori iz dnevnega življenja, pri čemer je v ospredju predvsem protagonistkin odnos z mamo in hčerko. Čeprav so dinamike med njimi napete, se protagonistka z njimi ne ukvarja, kot da bi zanjo predstavljale nerazrešljive vozle, Lejla pa distrakcijo, fantazijo, željo samo. Zdi se, da jo Lejla tako privlači, saj si želi napisati žensko, kakršna bi tudi sama rada bila, a ne more biti – morda prav zaradi tega, česar v odnosih do mame, hčerke, moža in nazadnje do same sebe ne more razrešiti. Zdi se, kot da se v vseh svojih vlogah počuti nezadostno in želi pred tem pobegniti v iluzijo, ki je Lejla – njene matere ni več, po njej je podedovala hišo, njenega moža pa je v nasprotju z njo, ki ga posesivno in obsedeno ljubi, držala na distanci, poleg tega ni vezana na otroke in živi svetovljansko, svobodno prehaja meje v več ozirih. Če se protagonistki dozdeva, da je njeno življenje omejeno na vlogo mame in si želi še kaj več, je Lejla tista, ki to nekaj več ima. Na ta način avtorica vzpostavi intriganten okvir, v katerem bralci pričakujemo zapletanje in razpletanje odnosov, morda ljubezenski trikotnik ali pa spremembo v protagonistki, nekakšen preboj. A to pričakovanje zvodeni, medtem ko se pred nami nizajo posnetki iz življenja protagonistke, kot bi gledali fotografije, zgodba pa ne napreduje nikamor. Na tem mestu se je težko izogniti primerjavam z avtoričinim prvencem Ajaccio, ponovno, ki je romanu Povej, napisala bom tako zelo podoben, a hkrati tako zelo drugačen. Vzporednice lahko potegnemo že na formalni ravni, saj sta oba romana napisana v kratkih odstavkih, ki preskakujejo iz enega prizora v drugega, vse pa pravzaprav spremljamo prek razmišljanja protagonistke in pripovedovalke, osredotočenost je predvsem na njenem notranjem svetu. Prav tako so v obeh romanih izpostavljeni predvsem odnosi z možem, mamo in hčerko, ki pa so v Ajacciu, ponovno bolj razdelani. Nasploh je v prvencu več zgodbe in dogajanja, medtem ko v romanu Povej, napisala bom umanjkata. Če nam je v Ajaccio, ponovno pripovedovalka plast za plastjo razkrivala preteklost svoje družine in materine fascinantne osebnosti, kar nas je priklenilo k branju z željo, da bi izvedeli še več, izvemo o Lejli D. Kres in preteklosti, ki jo je z njo imel L, le malo in še to ne vzbudi občutka skrivnosti, da bi si želeli s protagonistko kopati naprej. Povej, napisala bom, daje občutek ponovitve, tako podobni so si liki in njihovi odnosi s tistimi, ki smo jih brali že v Ajacciu, ponovno. Protagonistka goji nekakšno obsedeno ljubezen do moža, a ga kljub temu ni zmožna spustiti blizu. V odnosu do mame čuti nezadostnost, mama pa je v obeh primerih vezana na moškega, ki ji ljubezni ni zmožen vračati. Prav tako je zaznati negotovost protagonistke v vlogi matere v odnosu do hčerke. Roman Povej, napisala bom v tem smislu deluje nedomišljeno in neizvirno. Morda bi vse skupaj delovalo bolje kot kratka zgodba ali novela, saj obsega le 141 strani, ali pa bi zgodba potrebovala nekaj več dogajanja, lahko bi na primer izvedeli kaj več o skrivnostni Lejli. Skratka, zdi se, da se na koncu romana nismo premaknili s točke, na kateri smo začeli. Lahko bi se sicer spraševali, ali roman s tem ne odseva situacije, v kateri se je znašla protagonistka, omejena na dom, čakajoča na dogodek, ki bi vnesel pestrost med dneve, ki so si vse preveč podobni. Morda je res tako, a žal ob branju prevlada občutek dolgočasja, ki ga izraža tudi protagonistka. S svojim drugim romanom je Iva L. Novak vzpostavila prepoznaven slog, ki na nek način odraža njeno fotografsko pot, saj se kratki odstavki nizajo pred nami kot fotografije posameznih prizorov, ki jih izpiše v poetičnem in nekoliko zasanjanem jeziku. Vrnila se je tudi h kompleksnim tematikam odnosov, materinstva, ženskosti in iskanja identitete. Žal pa romanu Povej, napisala bom manjka nekaj mesa, ki bi potešilo bralske apetite.

Z vodo se najbolje odžejamo, lahko pa pripravimo tudi domače osvežilne pijače s sadnim okusom. Sokovi iz ribeza in malin so v glavnem že konzervirani, zelo preprosto pa se naredi sirup iz melise. Liske postrižemo s škarjicami, operemo in posušimo. Zavremo 5 l vode in jo ohladimo. Vanjo vstavimo 2 velika šopa listov in jih namakamo 24 ur. Zraven dodamo na kolobarje narezano limono in vmes občasno pomešamo. Nato precedimo in dodamo 2,5 kg sladkorja. Pristavimo (po želji dodamo citronko ali limonin sok) in ko pride do vrenja (85-90 °C), precedimo in nalijemo v steklenice. Dobro jih zapremo in postavimo v temen prostor. Tako bomo dobili dober sirup, ki nam lahko poleg bezgovega prav pride tudi v jesenskem in zimskem času.

Slovenija bo priznala Palestino kot neodvisno državo, vlada je v zvezi s tem uradno začela postopke. Po besedah premierja Roberta Goloba naša država tako zasleduje vse cilje, za katere si prizadeva v okviru Združenih narodov - od takojšnjega premirja in prekinitve spopadov, izpustitve talcev, pa tudi varnosti Izraela skozi rešitev dveh držav. Druge teme: - Evropska unija praznuje svoj dan, dan Evrope. Ob številnih prednostih, ki jih prinaša sodelovanje v povezavi, je to tudi svojevrsten izziv. Bruselj se pogosto spopada z očitki, da ukrepa prepočasi. A kot pravi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše, gre za številne inštitucije, članice in interese, ki jih je potrebno uravnotežiti. - Vlada je potrdila predlog prenovljene strategije upravljanja državnih naložb. Vanjo je vključenih 84 kapitalskih naložb države. Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča je prenova zahtevala veliko usklajevanja, ker so želeli res kvaliteten dokument, ki predstavlja osnovno orodje države za aktivno lastništvo. Ob tem je odločno zavrnil namige o privatizaciji Pošte in zavarovalnice Triglav. - Učenci šestih in devetih razredov so danes zagrizli v že drugo preizkušnjo Nacionalnega preverjanja znanja. Ti rezultati za zdaj ne vplivajo na vpis na srednje šole, a naj bi kmalu dobili večjo vrednost. Mojca Mihelič si enako kot večina ravnateljev želi, da bi jih v prihodnje tudi formalno upoštevali kot dosežek, kar bo zagotovo pomenilo bolje porazdeljeno vrednost znanja, ki ga otroci pridobijo v šoli.

Slovenija je na današnji dan pred 20-imi leti postala polnopravna članica zveze Nato. Vanjo je vstopila hkrati s še šestimi državami. Slovenski veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič poleg večje varnosti države in manjših stroškov za obrambo navaja dobre odnose med članicami zavezništva.

Idrija je imela nekoč zaradi rudnika živega srebra posebno vlogo v habsburškem cesarstvu. Vanjo se je stekal šolan kader iz drugih, neslovenskih delov monarhije, zato je bil pretežni del meščanstva kar nekaj stoletij nemško govoreč. V 19. stoletju pa se je tudi tam prebudila slovenska narodna zavest. Več o meščanstvu v Idriji pa v pogovoru z Ivanom Merljakom predstavlja Mirjam Gnezda Bogataj iz Mestnega muzeja Idrija.

Idrija je imela zaradi rudnika živega srebra posebno vlogo v habsburškem cesarstvu. Vanjo se je stekal šolan kader iz drugih, neslovenskih delov monarhije, zato je bil pretežni del meščanstva kar nekaj stoletij nemško govoreč. A v 19. stoletju se tudi tam prebudi slovenska narodna zavest.

"Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev," je leta 1957 zapisal ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright. S to mislijo so pospremili skupinsko razstavo Naravna vera v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Švicarija v Ljubljani. Umetnice in umetniki predstavljajo intimen, spiritualen, mističen in kritičen odnos med človekom in naravo. Tu so še knjižne novosti: svet risoromanov založbe VigeVageKnjige in med policami Mladinske knjige fantastični žanr. Pri založbi Miš pa je izšla knjiga, ki je ne le beremo, ampak vanjo vstopamo z vsemi čutili.

Ime tedna je Val Vavpotič Lorber, 12-letni ljubitelj vlakov in železnic, ki je v knjižnici v Rogaški Slatini na ogled postavil svojo veliko maketo železnice. Vanjo je vložil vsaj 300 ur vztrajnega dela, ob številnih lokomotivah in vagonih pa je na ogled tudi celotna pokrajina ob železniški progi, ki nas s kančkom domišljije popelje v drug svet. Preostali kandidatki:  Nadja Zupan Hajna, raziskovalka z Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni, ki so jo udeleženci kongresa, osrednjega dogodka na področju krasoslovja, speleologije in jamarstva izvoli za predsednico Mednarodne speleološke zveze. Tako je postala prva ženska in prva Slovenka na tem prestižnem položaju.  Anja Osterman, kajakašica na mirnih vodah, ki je na svetovnem prvenstvu v kanadskem Halifaxu dosegla svoj največji uspeh v posamični konkurenci doslej. Osvojila je srebrno medaljo na 200 metrski razdalji in zaostala le za petkratno olimpijsko prvakinjo z Nove Zelandije. 

Moja vsakodnevna pot v službo in iz nje, ko izstopim iz avtobusa, vodi po isti poti. Le sto ali nekaj metrov več, za katere bi človek lahko hitro pomislil, da so postali že rutina. Da je že vsak moj korak tehnično dovršen in časovno izmerjen. In da se na tej kratki pešpoti ne more zgoditi prav nič, kar bi zmotilo mogoče že nekoliko naveličano in zdolgočaseno pot v službo in iz nje. Moji odhodi in prihodi niso odmerjeni točno na minut. A vendar se nekako gibljejo v tistih jutranjih urah, ko ljubljanske ulice ponovno oživijo. Sem pa tja svojo pot podaljšam še do tržnice, pozdravim branjevko in na vogalu Tromostovja pokimam Rudiju. Rudi za razliko od mene ubere svojo dolgo pot iz manjše dolenjske vasi v nečloveških jutranjih urah. Nemalokrat se povzpnem tudi po frančiškanskih stopnicah in vstopim v cerkev. Kako pomenljivo. Z okna moje delovne sobe lahko vidim enega izmed dveh frančiškanskih zvonikov. In če moje misli niso preobtežene s težo lastnega dne, slišim tudi zvonjenje. Zvonjenje, ki me opominja, vabi in po potrebi lahko tudi zbudi, če bi se zgodilo, da bi na delovnem mestu nehote zakinkala. Nato hitim še s pozdravljanjem in kratkim klepetom mojih uličnih sosedov, ki so uspeli preživeti v svojem poslu. Nekaterim manjka samo še leto dni do upokojitve, nekateri se upokojitve bojijo, drugi pa računamo, koliko let bomo morali še hoditi v službo. Včasih grem na jutranjo kavo ali pa popoldanski čaj v bližnjo kavarno, kjer me že deset let postreže vedno nasmejani natakar. Na videz brezbrižno jutro ali pa pozno popoldne tako postane moja molitev. Vanjo vpletem ljudi, ki jih mimobežno srečujem že deset let. Za večino od njih niti ne vem, kako jim je ime. Današnje jutro sem bila nekoliko zgodnejša. Vrata bližnje cvetličarne so še zaprta. Tako sem znanki z ulice samo pomahala v pozdrav. Včasih mi gospa podari cvet in po materinsko poduči, kako naj ga negujem. Moje osebne jutranje molitve je konec. Odklenem službena vrata. Za njimi nismo več samo znanci z ulice, brez imen … A vseeno je kdaj naša skupna molitev razglašena in neosebna.

10 dag čokolade za kuhanje ali mlečne damo 2-3 dag masla in 1-2 žlici olja. To damo v posodo v vodno kopeli ali na pokrovko, da dobimo tekočo zmes. Vanjo pomakamo piškote. Če bo obliv imel svetle pramene, je to zaradi prevelike količine masla, olje pa da lesk. Po želji lahko potresemo z narezanimi orehi, lešniki, mandlji ...

Interview with Michela Vanjo, co-host of The Golden Hour podcast. We also discuss  the effect of music on your workout, the role of vitamin D, and how you can build metabolic flexibility!Find us on: IG @trilogycle FB @trilogycle Song Used: Indie Rock - https://soundcloud.com/royalty-free-music-sdc

Epidemija je prizadela večino gospodarskih panog, a najhuje je v popularni kulturi. Vanjo sodijo tudi cirkusi, denimo v Italiji. Tamkajšnja kulturna politika jih prišteva med pomembne panoge nacionalne kulturne tradicije, toda konkretno pomoč jim je ponudila šele po dobrem letu – potem ko so jim stroški oskrbe živali izpraznili varčevalne račune. Enega od italijanskih cirkusov – Cirkus Lidia Togni - je obiskal naš dopisnik Janko Petrovec.

Ema Klinec ni osvojila le prve kolajne s svetovnih prvenstev za ženske skoke, ampak kar zlato odličje. Že današnji petek bo ponudil novo priložnost za veselje., saj je na sporedu ženska ekipna tekma. Na edini ekipni tekmi v tej sezoni so namreč naše skakalke zanesljivo zmagale. Drugi poudarki: Obalno-kraška regija se zapira, otroci po počitnicah kljub temu v šole. V pričakovanju prve ocene lanskega krčenja gospodarstva. Omejitve nenujnih potovanj v Uniji ostajajo, voditelji za dodatno pospešitev cepljenja proti covidu. V Trbovljah na ogled 40 provokativnih let skupine Laibach.

Grema na kafe z Vanjo Černivec: Kako sem prišla do sanjske službe pri Chicago Bullsih Mariborčanka Vanja Černivec je minulo jesen postala prva skavtinja košarkarske ekipe NBA Chicago Bulls. Nekdanja košarkarica in uslužbenka ministrstva za zunanje zadeve je diplomantka mednarodnih odnosov, med letoma 2015 in 2020 je v Madridu in Londonu delala za NBA Europe. Redko, če sploh, je bila Vanja Černivec v rodnem Mariboru v zadnjih 20 letih toliko dni doma, kot je zdaj. Pandemija jo je prisilila, da delo skavtinje za košarkarsko ekipo NBA Chicago Bulls opravlja od doma. Čeprav je v Mariboru, smo se pogovarjali na daljavo. Dneva ne začne brez kave, tudi sicer je kava zanjo zelo pomembna: "Ko potujem, pogledam, kje so dobre kavarne, rada raziskujem ponudbo specialty kave. V Mariboru sem v zadnjem času odkrila Hi Ko Fi in Rooster Coffee, a žal so lokali zaradi epidemije zaprti." Intervju: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/grema-na-kafe-z-vanjo-cernivec-kako-sem-prisla-do-sanjske-sluzbe-v-chicago-bullsih-10232379 Več na vecer.com

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Izvor vsega, saj je bila na začetku. Temelj vsakega našega koraka, naših misli in dejanj. Gradnik spominov, ogledalo sedanjega trenutka in osnova vizije prihodnosti. Brez nje ni ničesar. Vse, prav vse na tem svetu želimo ujeti vanjo. Vanjo prevajamo celo zvoke, šume, glasbo …

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Doktor Marc Greenberg je profesor slovanskih jezikov in literature na Univerzi v Kansasu v Združenih državah Amerike. Doktoriral je iz prekmurskega dialekta, ki ga je pritegnil na podiplomskem študiju na Univerzi v Los Angelesu. Trenutno pod njegovim uredniškim vodstvom nastaja Enciklopedija slovanskih jezikov, ki bo obsegala kar milijon in pol besed. Vanjo bomo pokukali v današnji oddaji Jezikovni pogovori.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

Osrednja popoldanska informativna oddaja Radia Slovenija v trajanju cca 35 minut. Vanjo uvrščamo najpomembnejše aktualne dogodke tekočega dne in odmeve na minulo dogajanje. Oddaja je vsebinsko zelo raznolika, od politike, gospodarstva, afer, zdravstva, šolstva, kulture do pet minutnega športnega prispevka ob koncu oddaje. Med podkasti so na voljo tudi Jutranja kronika, Danes do 13h, Radijski dnevnik ter Zrcalo dneva.

V oktobrskih radiovednih smo že podali geološki odgovor na to vprašanje, tokrat pa smo zašli še v fizikalni svet. Pri razlagi nam pomaga Michel Adamič, magistrski študent fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki pravi, da je to klasični problem, s katerim se ukvarjajo bruci na njegovi fakulteti. In odgovor je – kdo bi si mislil – 42. Poslušajte!

V oktobrskih radiovednih smo že podali geološki odgovor na to vprašanje, tokrat pa smo zašli še v fizikalni svet. Pri razlagi nam pomaga Michel Adamič, magistrski študent fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki pravi, da je to klasični problem, s katerim se ukvarjajo bruci na njegovi fakulteti. In odgovor je – kdo bi si mislil – 42. Poslušajte!

Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!

Radovedneži iz vse Slovenije, pozdravljeni v novi epizodi Radiovednih, rubriki, ki išče odgovore na vaša vprašanja. Tokrat se je pri nas oglasil dr. Timotej Verbovšek z oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vas pa je zanimalo: Ali bi padli na drugo stran Zemlje, če bi zvrtali luknjo in skočili vanjo? Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni, poučni … nam pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo.

Radovedneži iz vse Slovenije, pozdravljeni v novi epizodi Radiovednih, rubriki, ki išče odgovore na vaša vprašanja. Tokrat se je pri nas oglasil dr. Timotej Verbovšek z oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vas pa je zanimalo: Ali bi padli na drugo stran Zemlje, če bi zvrtali luknjo in skočili vanjo? Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni, poučni … nam pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo.

V 79. epizodi se Boki in Anže pogovarjata z Vanjo Černivec, ki kot edina Slovenka zaposlena pri ligi NBA pomaga pri organizaciji tekem in eventov. Vanja opiše svoje delo in različne dejavnosti lige NBA ter razkrije marsikatero zanimivost iz zakulisja NBA tekem in dogodkov. Od plačanih navijačev, posebnih zahtev s strani klubov in igralcev, pa […]