Podcasts about zvezi

V teku je 5. izvedba Feminističnega filmskega festivala, ki na spletu predstavlja tri programske sklope. Evropska prestolnica kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici z retrospektivo Oriente Vzhod / Occidente Zahod - Meja skozi film in zgodovino prinaša množico filmskih poslastic, pri Filmoteki in Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev pa predstavljajo projekt Kino Slovenija, z njim skušajo spodbuditi večjo vključitev slovenskih filmov v redne kinoprograme. Ocenjujemo tajski film, jugovzhodnoazijski fenomen Babičin vnuk in Bambi: življenjska pot v gozdu, ki so ga posneli s pravimi živalmi.

V Celovcu, točneje pred spomenikom Valentina Omana na železniški postaji v Žrelcu, so se spomnili obletnice pregona in vrnitve slovenskih družin z avstrijske Koroške. 14. in 15. aprila 1942 so namreč nacionalsocialisti od doma pregnali 227 koroško-slovenskih družin, to je okoli tisoč rojakov. Ti so se na svoje domove vrnili šele po koncu vojne, torej pred 80-imi let. Prireditev Tisoč ljudi so pripravili pri Zvezi slovenskih pregnank in pregnancev. Kot priča časa je govorila znanstvenica Katja Sturm-Schnabl, ki se že desetletja ukvarja s temami spominske kulture, nacionalsocializma in slovenske manjšine v Avstriji. Zastopnica deželnega glavarja Gaby Schaunig se je po poročanju Slovenskega sporeda ORF zahvalila vsem, ki si prizadevajo za spominjanje ključnih trenutkov zgodovine. Poudarila je tudi, kako pomembno je zavzeti stališče in odločno spregovoriti ter stati za izrečenimi besedami: „Nikoli več!“.

Cilj Evropske komisije je, da bi bilo v domove Evropejcev do leta 2030 nameščenih okoli 60 milijonov toplotnih črpalk. S tem bi zmanjšali porabo plina in prihranili pri uvozu energije ter zmanjšali izpuste Co2. V skladu s temi cilji na Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno organizirajo skupinski nakup toplotnih črpalk, kar bo tudi tema petkovega Svetovalnega servisa. Z nami bosta Barbara Primc iz ZPS in Matjaž Eržen, energetski svetovalec in vodja pisarne Ensvet v Kranju.

Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo to nedeljo v Kulturnem domu v Gorici. Krovni organizaciji sta izvedbo programa zaupali Zvezi slovenske katoliške prosvete. Proslava je poimenovana Mestoma. Mesto, ki s slovenskim in italijanskim pljučnim krilom diha čez mejo, s prodornostjo mislecev, ki te kraje naseljujejo že dolgo, in mladih rodov, ki bi to območje radi napolnili s svežim zrakom novih idej in želja za soustvarjanje boljše skupne prihodnosti, so poudarili na novinarski konferenci. Številni mladi umetniki bodo nastopili pod vodstvom scenografke in režiserke Jasmin Kovic, avtorska besedila so napisali Jernej Šček, David Bandelj, Danijel Devetak, Igor Devetak in Alex Kama Devetak. Glavni govornik bo Martin Lissiach iz Zveze slovenskih kulturnih društev. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza bosta podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojimi projekti in pobudami najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

Edini zakon, ki v praksi omogoča neodvisno življenje zunaj ustanove tudi tistim s težjimi oblikami invalidnosti, je Zakon o osebni asistenci, ki je v postopku prenove. V tokratnem Studiu ob 17.00 o spremembah, ki jih prinaša nov predlog. Kako bo osebna asistenca opredeljena po novem? Kdo bodo upravičenci? Kaj to pomeni za najtežje invalide in kako bo potekalo vnovično ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence? Gostje: mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Mateja Toman, predsednica Sveta za invalide Republike Slovenije; Midhet Huskič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije; Špela Šušteršič, strokovna vodja dejavnosti osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije; Klaudija Poropat, predstavnica YHD, Društva za teorijo in kulturo hendikepa.

Gabriel Milič je leta 2020 končal licej Franceta Prešerna v Trstu in se vpisal na študij slovenistike in italijanistike na tržaški in videmski univerzi. Od oktobra je na študijski izmenjavi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Piše za Primorski dnevnik, zaposlen je pri društvu Kru.t, ki povezuje in pestri življenje starejšim rojakom v Trstu, dejaven je tudi v Slovenskem kulturnem društvu Igo Gruden v Nabrežini in v Zvezi slovenskih kulturnih društev. Idej mu, priznava, ne manjka. Kako pa je zadovoljen s študjem v Ljubljani?

Z mikrofonom smo obiskali udeleženke tečaja ročnih del in bili navdušeni nad njihovo ustvarjalnostjo. S člani študijskega krožka pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa smo se pogovarjali o pomenu dostopnosti do namiznih iger in postopkih njihovega prilagajanja.

Mladinska zveza Brez izgovora je dostopnost alkoholnih in tobačnih izdelkov preverjala z metodo skrivnega nakupovanja, pri kateri mladoletna oseba skuša kupiti alkoholno pijačo oziroma tobačni izdelek. Raziskava je pokazala, da bi več kot 60 % sodelujočih mladih brez težav izvedlo nakup alkoholne pijače, nekoliko spodbudnejši so rezultati pri tobačnih izdelkih. Podobno ugotavljajo tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer kot posebej problematične izpostavljajo nakupe prek spleta.

Dialog tako med zdravniki in pacienti kot med samimi zdravstvenimi delavci je ključen za zagotavljanje varnega položaja pacientov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Ob dialogu je treba izboljšati tudi kulturo varnosti v samih zdravstvenih zavodih. Napak v diagnostiki ne bi smeli prikrivati, ampak se iz njih učiti, opozarjajo na Zvezi organizacij pacientov. Za varnost obravnave pa morajo svoj del opraviti tudi pacienti sami, bodisi s poznavanjem družinske zdravstvene zgodovine, bodisi s sledenjem navodilom zdravnikov ali le z boljšo komunikacijo z zdravstvenim osebjem. Podrobneje o varnosti pacientov na svetovni dan varnosti pacientov v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.

V vrsti sestankov, namenjenih iskanju možnosti za preprečitev incidentov s pripadniki romskih skupnosti, kakršnim smo bili nedavno priča na jugovzhodu države, so se danes sešli ministra za notranje zadeve in pravosodje ter generalna državna tožilka. Govorili so o načrtovanih oziroma potrebnih ukrepih in spremembah zakonodaje. Pobude, ki jih je predstavilo notranje ministrstvo, delovna skupina že preučuje, smo slišali. Drugi poudarki oddaje: - Mariborska livarna po 100 letih jutri v stečaj; SDH upa, da bodo tako ohranili zdravo jedro. - Ob zaprtju letošnjega kmetijskega sejma Agra tudi poziv k boljšemu izkoriščanju vode za namakanje. - Ukrajina zaradi ruskih napadov iz omrežja izklopila več jedrskih elektrarn.

Slovenijo je pretresla vest o smrti velike humanitarke Anite Ogulin. Bila je glas najšibkejših v naši družbi, za seboj pa pušča neizbrisen pečat. Da bo njeno poslanstvo živelo še naprej se bodo zavzemali njeni tesni sodelavci na Zvezi prijateljev mladine. Da so redki posamezniki, ki se dotaknejo tolikšnega števila src, kot se jih je Anita Ogulin, je slišati tudi v večini odzivov. Ostali poudarki oddaje: - Roberta Metsola vnovič izvoljena za predsednico Evropskega parlamenta. - Konvencija republikancev: po poskusu atentata na Trumpa prepričani v njegovo zmago na predsedniških volitvah. - Gospodarska zbornica podprla stavko avtoservisov proti zavarovalnici Generali.

Send us a Text Message.POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 135Danes z nami prvič v dvoje Jure in Rimanic. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 Intro00:01:14 Kakšen je bil tvoj teden?00:03:23 Chlani Updates00:04:43 Prva zgodba00:34:58 Ali je tvoja punca refleksija tebe?00:37:01 Druga zgodba00:44:19 Zbrišeš slike ko greš narazen?00:46:57 VprašanjaPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Odmevajo današnje kriminalistične preiskave na Družbi za avtoceste ter na domačih naslovih nekdanjih vodilnih v Darsu. Ti naj bi bili - neuradno - med skupno šestimi osumljenci, ki so pod drobnogledom zaradi sumov kartelnega dogovarjanja, podkupovanja oziroma sklepanja večmilijonskih poslov na škodo upravljalca avtocest. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je v odzivu poudarila, da takšni mafijski načini delovanja nimajo prostora v Sloveniji, zato upa, da bodo kriminalisti čimprej opravili svoje delo. Druge teme: - Državni zbor potrdil energetski zakon in novelo o pomoči podjetjem zaradi energetske krize - Vojna v Gazi divja že 200-i dan, širše napetosti na Bližnjem vzhodu - Rusija trdi, da dodatno oboroževanje Zahoda ne bo pomagalo Ukrajini

Zaradi odziva policije na nedavno spletno grožnjo z napadom na kateri od šol bo notranje ministrstvo opravilo izredni nadzor na ljubljanski policiji, preverjali bodo tudi strokovnost obveščanja javnosti. Način komuniciranja o grožnji je naletel na kritike šol, slišati je bilo tudi očitke, da je bil odziv pretiran. Drugi poudarki oddaje: - Izrael napovedal okrepitve humanitarne pomoči za Gazo. - Ministrica Alenka Bratušek poziva k reviziji nadgradnje jeseniške železniške postaje. - Ricco Gross ni več trener slovenske biatlonske reprezentance.

Toliko smo govorili o omejevanju sladkorja v sladkih pijačah in drugi industrijski hrani, še zlasti tisti, ki je namenjena predvsem otrokom, da se zdi, kot da je to že zdavnaj urejeno. Pa ni, čeprav smo že leta 2007 mislili, da smo tik pred uvedbo davka. O pomenu trditev na embalaži sladkih pijač, ki kupce pritegnejo z videzom nizkega sladkornega profila in o ureditvi obdavčitve v nekaterih drugih državah se je Cirila Štuber pogovarjala z Uršo Menard, strokovno sodelavko za področje prehrane pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

V tokratni oddaji smo se ustavili ob izzivih, kot jih v tem trenutku vidijo v Zvezi slovenske podeželske mladine, ki prav v teh dneh stopa v 31-to leto delovanja.

29.marca bo minilo natanko 20 let od pridružitve Slovenije zvezi NATO. Takratni premier Anton Rop je skupaj še s šestimi voditelji drugih držav, ki so se pridružile zvezi NATO, v Washingtonu predal pristopno pogodbo ameriškemu zunanjemu ministru kot depozitarju pogodbe. Da se Slovenija pridruži zvezi NATO, so se leto dni pred vstopom odločili državljani na referendumu. Za vstop v NATO je takrat glasovalo nekaj več kot 66 odstotkov volilnih upravičencev. Dvajset let pozneje ima NATO dvakrat več članic, do neke mere tudi zaradi ruske agresije na Ukrajino. To predstavlja največjo grožnjo evropski varnosti po drugi svetovni vojni. Države članice severnoatlantskega zavezništva zaradi ruske grožnje pospešeno zvišujejo obrambne izdatke.

Švedska je danes uradno postala 32-ta članica zveze Nato. Za članstvo je skupaj s Finsko zaprosila pred skoraj dvema letoma, kmalu po ruskem napadu na Ukrajino, ki je v severnoevropskih državah, pa tudi v zavezništvu, sprožil nov razmislek o varnosti. Postopek pridružitve sta blokirali Turčija in Madžarska, ki je popustila kot zadnja. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je pridružitev Švedske označil za zgodovinsko in poudaril, da bosta s tem tako Švedska kot zavezništvo varnejša. Druge teme: - Pet mesecev po vdoru Hamasa v Izrael ni napredka v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi - Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sklenil zakonodajno pot - V Novi Gorici našli tretjo neeksplodirano bombo, o odstranitvi več znano v ponedeljek

Hekerji na temnem spletu prodajajo dokumente Holdinga Slovenskih elektrarn, pridobljene ob kibernetskem vdoru prejšnji mesec. V HSE ne komentirajo dogajanja, zagotavljajo pa, da po napadu poslujejo neovirano. Preostale teme: - Po potrditvi interventnega zakona o zdravstvu na pristojnem parlamentarnem odboru so v Zvezi organizacij pacientov razočarani nad pomanjkanjem dialoga. - Zgrajen železniški viadukt Gabrovica, ki na trasi drugega tira Divača-Koper povezuje Kras in Istro. - Donald Tusk: Poljska bo postala ena od najvplivnejših članic Evropske unije.

Interventni zakon o zdravstvu po včerajšnji zeleni luči na parlamentarnem odboru v četrtek čaka še potrjevanje v državnem zboru. Zakon je v Zvezi organizacij pacientov ter med zdravniškimi organizacijami že naletel na številne kritike in neodobravanja. Dan so zaznamovale tudi te teme. - Na trasi drugega tira končali viadukt Gabrovica - Svetovna zdravstvena organizacija poziva k zaščiti bolnišnic v Gazi - Nagrado saharov za svobodo misli posthumno podelili Mahsi Amini

EPIZODA 105Danes z nami Alja in Billie. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!Dobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siTIMESTAMPS 00:00 Intro00:30 Kdo je danes z nami00:41 Kako so Chicas01:42 Se spodobi da kot influenser delaš reklamo bližnjim?07:00 Kako je Matej preživel teden?07:36 Kakšno maste mnenje o škorpjonih10:31 Kje je bila Alja ta teden14:55 Kako je bil teden od Bili15:42 Kako je bil Juretov teden16:06 Bili predlaga kam morajo it vsi na oddih17:22 Matej je dal svoji punci za podpisat pogodbo17:36 Kam je Matej peljal svojo punco21:25 Kako bi definirali kaj je zveza30:48 Ali imajo lahko fanti ženske kolegice38:00 Kam bi skrili sponko pred FBI jem42:22 Kaj pomeni določena barva spodnjih hlač46:34 Lisca je priskrbela darilo tudi za Chicas47:32 Vprašanja54:01 OutroSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Delodajalci, obrtniki, kmetje in občine sporočajo, da si pri pripravi rešitev v zakonu o dolgotrajni oskrbi želijo več sodelovanja. Reprezentativne delodajalske organizacije so ponovile, da novi prispevek kljub drugačnim obljubam vlade pomeni nove obremenitve. Da so bili premalo slišani, še manj pa upoštevani, sporočajo iz Skupnosti občin. Pripombe imajo tudi v Zvezi društev upokojencev. Ne glede na napoved veta, pa tudi morebitna druga potrditev zakona o dolgotrajni oskrbi ni ogrožena, saj ima koalicija udobno parlamentarno večino. V oddaji tudi: - Veliko povpraševanje po delovni sili pri nas poganja rast plač - Komitenti Nove ljubljanske banke tarče poskusov prevar s SMS-sporočili - Rusija kot povračilo za napad na krimski most raketirala Odeso in Mikolajiv

Z novim letom naj bi zaživel nov Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta bo pravice uvajal postopoma, nekatere med njimi bodo nastopile šele do konca leta 2025. Takrat naj bi tudi že plačevali nov socialni prispevek. Zakon pa že zdaj poraja vprašanja: bo dovolj prostora v domovih za starejše, bo obseg pravic zadosten? Kje najti dovolj kadra in kako bodo zaživele vstopne točke na centrih za socialno delo? O tem danes, ko zakon tudi sprejemajo v državnem zboru, tudi v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep. Gostje: dr. Luka Omladič, državni sekretar, pristojen za področje dolgotrajne oskrbe, Ministrstvo za solidarno prihodnost; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; Tatjana Milavec, Sekretarka Skupnosti CSD Slovenije; Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS).

Turški predsednik Redžep Tajip Erdogan bo prošnjo Švedske za vstop v zvezo Nato poslal turškemu parlamentu v odločanje, potem ko naj bi prejel zagotovila Stockholma glede ključnih vprašanj, vključno z dejavnostmi kurskih separatistov na Švedskem, so sporočili iz Ankare. Neimenovani turški uradnik je ob tem sporočil, da so z Evropsko unijo dosegli dogovor o pospešitvi pristopnih pogajanj Turčije za vstop v 27-erico. Druge teme oddaje: - Vodenje ministrstva za zdravje začasno prevzema premier Golob - Vlada v proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti zmanjšuje odhodke za 300 milijonov evrov - Splošno maturo v spomladanskem roku uspešno opravilo nekaj manj kot 92 odstotkov dijakov

V Bruslju se je začelo zasedanje voditeljev Evropske unije, ki se jim danes pridružuje generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Prva tema vrha je namreč znova Ukrajina. Sicer pa bodo med osrednjimi temami še migracije, globalna gospodarska konkurenčnost Evropske unije in odnosi s Kitajsko. Druge teme: - Vse več znamenj o nesoglasjih v vrhu ruskih oboroženih sil. - Od pogajanj o prenovi plačnega sistema se pričakuje novo časovnico. - Strategija prostorskega razvoja odprla vrata graditvi drugega bloka krške nuklearke.

V prvem počitniškem tednu smo in pred večino učencev in dijakov so dnevi brez šolskih obveznosti in z več prostega časa. Pogledi na to, kakšne so kakovostne počitnice, pa so različni. Koliko dejavnosti in obveznosti predvideti vnaprej, o čem vse naj odloča otrok oziroma mladostnik in kako se izogniti pastem digitalnih tehnologij in slabe družbe? O vlogi staršev, skupnosti in države, pa tudi o koristih dolgčasa, voditeljica Lara Gril s sogovorniki. Gostje: Andreja Ninkovič, socialna delavka in psihoterapevtka; Urška Vrtačnik, sekretarka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenija Vič – Rudnik; Zala Bricelj, digitalna strateginja in specialistka za uporabo sodobnih tehnologij; Živa Štajner s Pionirskega doma; Marko Soršak s Skupnosti občin Slovenije.

V oddaji Morje in mi smo se tokrat posvetili športnemu ribolovu trnkarjenju. Koprska sekcija pri Športnem potapljaškem in ribiškem društvu Potapljači Luke Koper na tekmovanjih dosega izvrstne rezultate. Med njimi je tudi Vinko Mojškerc, ki se ponaša s številnimi naslovi in danes trenira mlade v domačem klubu in je kapetan slovenske reprezentance U21 pri Zvezi za športni ribolov. Oddajo je pripravila Vesna Potočar Godnič, brala Janja Lešnik.

EPIZODA 64Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanes z nami Aljoša Rojac. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni njegovim zgodbam!TIMESTAMPS00:00 - Intro00:08 - Predstavitev00:34 - Kako smo00:59 - Aljotov teden02:07 - Kdo je Aljo03:01 - Juretov teden03:50 - Chlani burger05:51 - Rimanićev teden06:04 - Chlani "škatla vprašanj"07:07 - Cilji Aljota kot mladeniča08:07 - Štorija iz srednje šole09:30 - S kod prihaja Aljo09:55 - Aljo na faksu10:48 - Življenje v Avstraliji13:34 - Programer za naftne ploščadi17:54 - Aljota ne spustijo domov22:29 - Aljo bogataš24:34 - Aljo padalec25:29 - Aljo pilot27:23 - Štorija z avionom 133:14 - Štorija z avionom 240:42 - Chlani reklama42:30 - Aljotova vrnitev v Slovenijo43:40 - Aljo delal na Kitajskem47:04 - Chlani govorijo kitajsko47:43 - Življenje na Kitajskem50:41 - Kitajska poroka53:36 - Bizarne stvari na Kitajskem55:01 - Hrana na Kitajskem58:35 - Ljubice po svetu1:01:22 - Aljo v razmerju z Miss Šrilanka1:05:46 - Aljo plesalec1:09:27 - Aljo mikrobiolog1:11:52 - Aljotova dnevna rutina1:14:20 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Zima je končno pokazala svojo moč in s tem prisilila vse k dodatnemu ogrevanju prostorov. Marsikomu je manj znano dejstvo, da so sodobne klimatske naprave primerne tudi za gretje bivalnega okolja, ki je zelo učinkovito in tudi finančno ugodno. Kako praktično je ogrevanje s klimo in katero klimatsko napravo izbrati? Na vprašanja bosta v oddaji Svetovalni servis odgovarjala Barbara Primc in Boštjan Okorn, strokovna sodelavca pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

V petek bomo spet obeleževali dan slovenske hrane, otroci v vzgojno varstvenih ustanovah in osnovnih šolah pa bodo tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, mleka, kruha z maslom in medom ter jabolka. Letos bodo ob tem posebej razmišljali o dobrobiti, ki jo prinaša uživanje mleka in na Zvezi slovenske podeželske mladine so na to temo pripravili tudi posebne didaktične vsebine.A čebelarji, ki so bili pred 15-timi leti pobudniki te akcije pravijo, da je čas, da naredimo konkretne korake naprej.

V petek bomo spet obeleževali dan slovenske hrane, otroci v vzgojno varstvenih ustanovah in osnovnih šolah pa bodo tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, mleka, kruha z maslom in medom ter jabolka. Letos bodo ob tem posebej razmišljali o dobrobiti, ki jo prinaša uživanje mleka in na Zvezi slovenske podeželske mladine so na to temo pripravili tudi posebne didaktične vsebine.A čebelarji, ki so bili pred 15-timi leti pobudniki te akcije pravijo, da je čas, da naredimo konkretne korake naprej.

Kako potekajo slovaropisne raziskave, kako hitro se jezik spreminja, kako sploh nastane definicija pomena, koliko na to vplivajo družbene, pravne in druge spremembe ali na primer pričakovanja po družbeni korektnosti, kako slovaropisci lovijo ravnotežje med raznovrstno rabo ... o teh in drugih vprašanjih razmišlja Mija Michelizza, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in vodja Sekcije za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije.

Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu gluhih na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije poudarjajo uspehe gluhih športnikov, hkrati pa tudi opozarjajo, da kljub lanskemu vpisu slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije še vedno ni urejeno sistemsko financiranje razvoja slovenskega znakovnega jezika. V Sloveniji živi približno 1.500 gluhih in več kot 200.000 ljudi z različno stopnjo izgube sluha. Prispevek Petre Medved.

Pogovor z radijskim novinarjem in odličnim poznavalcem Tomažem Gerdenom ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova in obletnici smrti princese Diane.

Polona Car je vodja posebnih socialnih programov pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Rada potuje, bere in hodi na sprehode v naravo. A njeno življenje že od rojstva spremlja redka genska bolezen, ki se imenuje albinizem. Kakšno je življenje s to boleznijo, na kaj vse je treba paziti in kakšni stereotipi spremljajo bolnike s to boleznijo? O tem se bo z gostjo oddaje Med štirimi stenami Polono Car pogovarjala Petra Medved. Na kaj vse je treba paziti in kakšni stereotipi spremljajo bolnike s to boleznijo?Polona Car je vodja posebnih socialnih programov pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Rada potuje, bere in hodi na sprehode v naravo. A njeno življenje že od rojstva spremlja redka genska bolezen, ki se imenuje albinizem. Kakšno je življenje s to boleznijo, na kaj vse je treba paziti in kakšni stereotipi spremljajo bolnike s to boleznijo? O tem je spregovorila v oddaji Med štirimi stenami. Polona Car je zaradi albinizma slabovidna. V oddaji Med štirimi stenami je povedala: »Sem močno slabovidna, sodim v tretjo kategorijo slepote in slabovidnosti – to je v bistvu slepota z ostankom vida. Vendar jaz funkcioniram z ostanki vida, ne delujem po metodi slepih, ne uporabljam brajice, ampak močno povečan tisk, berem s povečevalnimi stekli, z elektronskimi lupami. Na računalniku si pomagam s povečevalniki zaslona. Uporabljam tudi zvočne knjige, vendar najraje še vedno v roke vzamem fizično knjigo in jo berem s povečevalnim steklom, kar je sicer zelo mučno, saj se čas branja podaljšuje, vendar mi je ta občutek za zdaj še vedno ljubši. Ko ne pišem na računalnik, pišem lahko z normalnim svinčnikom, težava pa je v tem, da za seboj ne znam popolnoma nič prebrati oziroma ne morem prebrati.«      

V depojih državnih muzejev v Pivki bo do 18. decembra odprta razstava z naslovom Vsak milimeter šteje. Geodezija je veda, ki meri in predstavlja Zemljo in njeno površje na načrtih in kartah. Njen razvoj pri nas skozi stoletja si lahko od sredine maja ogledate v državnih depojih muzejev v Pivki, za zdaj žal le ob koncih tedna. Predstavitev je nastala na podlagi kombinacije dveh geodetskih zbirk v državi, geodetske v Tehniškem muzeju Slovenije in državne geodetske zbirke pri Zvezi geodetov Slovenije. Moči sta združila vodja prenove slednje zbirke, mag. Janez Slak in kustosinja v Tehniškem muzeju iz Bistre mag. Martina Orehovec. FOTO: Lokacija depojev državnih muzejev v Pivki v kompleksu PVZ - Parka vojaške zgodovine VIR: Park vojaške zgodovine v Pivki Celovit pregled geodezije na Slovenskem v depojih državnih muzejev v Pivki do konca letaGeodezija je veda, ki meri in predstavlja Zemljo in njeno površje na načrtih in kartah. Njen razvoj pri nas skozi stoletja si lahko od sredine maja ogledate v državnih depojih muzejev v Pivki, za zdaj žal le ob koncih tedna. Predstavitev je nastala na podlagi kombinacije dveh geodetskih zbirk v državi, geodetske v Tehniškem muzeju Slovenije in državne geodetske zbirke pri Zvezi geodetov Slovenije. Moči sta združila tokratna gosta, vodja prenove slednje zbirke, geodet in publicist mag. Janez Slak in kustosinja v Tehniškem muzeju iz Bistre mag. Martina Orehovec. Temeljni naslov te razstave, ki bo odprta do 18. decembra letos je "Vsak milimeter šteje".      

Nevenka Dobljekar je bila z radiem povezana od osnovne šole do upokojitve. Delala je na radiu na Ptuju, v Mariboru in na nacionalnem radiu kot dopisnica iz Spodnjega Podravja. Z novinarstvom je povezana še zdaj, čeprav je že deset let upokojena. Še vedno piše, je članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije. Dejavna je bila pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, zdaj sodeluje pri Srebrni niti.

Prevajalske panoge do zdaj nič ni spremenilo v tolikšni meri kot velikanski skok, ki je v zadnjem desetletju uspel tehnologiji strojnega prevajanja. Nekateri že proslavljajo konec človeškega prevajanja, so zapisali pri Zvezi evropskih avdiovizualnih prevajalcev (AVTE). V Manifestu o strojnem prevajanju opozarjajo na nekritično uvajanje in navduševanje nad novimi tehnologijami, ki lahko celo poslabšajo kakovost prevodov in delovne pogoje prevajalcev. O opozorilih iz manifesta s predsednico Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Jerco Kos.

V tokratni oddaji smo govorili o nakupu bele tehnike. Vsakič, ko se znajdemo pred tem izzivom, tehtamo, kaj najbolj šteje. Nekaj testov so naredili na Zvezi potrošnikov Slovenije, ugotovitve je z nami delil Boštjan Okorn.

Projekt Mladi avtorji, ki so ga pripravili na Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov v letu 2022, ni nov. Že leta 2018 se je na razpis ZDSLU odzvalo skoraj 80 mladih umetnikov. Lani je bil selektor prof. Jurij Selan, prijavilo se je 33 avtorjev in zato ni presenečenje, da je bil tudi letos velik interes, prijavljenih je bilo 62 avtorjev in Deja Bečaj, mlada kuratorka, je izbrala 17 mladih umetnikov, perspektivnih in obetavnih, večinoma še neuveljavljenih umetnic in umetnikov, ki delujejo v Sloveniji. Mladi s svojo inovativnostjo in kreativnostjo vsakič znova dokazujejo, da so potenciali slovenske sodobne umetnosti veliki. Z razstavnim projektom želijo mlade avtorje predstaviti širši javnosti in jih bolj aktivno vključiti v delo krovne zveze. Gostje oddaje so umetnostna zgodovinarka Deja Bečaj, umetnika Alja Košar in Nejc Tampuž, poleg njih pa tudi Olga Butinar Čeh, ki predstavlja ZDSLU.

Gospo Mirjano Borčič so podobe filmskega platna osvojile za vse življenje. Danes, ko šteje dobrih 96 let, še vedno z žarom v očeh pripoveduje o srečanju s filmom, z umetniki, režiserji. Diplomirala je iz ruščine in srbohrvaščine, kot vodja filmske vzgoje pa je v Pionirskem domu vzpostavila nove temelje sodobne filmske pedagogike, razvijala je otroško in mladinsko ustvarjalnost. Delovala je v sosvetu za film Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, Republiški komisiji za film, sekciji kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, Unescu, v mednarodnih povezavah slovenske in tuje ustvarjalnosti, Deseti muzi, Filmskih pogovorih ob kavi po projekcijah filmov za seniorje v ljubljanskem Kinodvoru. Poleg številnih zapisov je pred osmimi leti objavila knjigo Odstiranje pogleda: Spomini, izkušnje, spoznanja. Gospa Mirjana Borčič je v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla le majhen drobec iz svojega bogatega filmskega življenja, leta pa je ne ovirajo, da ne bi bila še vedno dejavna.

Ker se je dobro spomniti, da vsak korak nekam vodi, da je lepo imeti ob sebi ramo, ki ti nudi oporo v težkih trenutkih, in vedeti, da so med nami tudi ljudje, kakršni so na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki jim ni vseeno. Kakšne želje se bodo utrnile v tem letu?

Leto so zaokrožili na Košarkarski zvezi Slovenije. Košarkarji so najboljša ekipa v letu 2021, na Zvezi pa imajo visoke cilje tudi za prihajajoče leto. Deskarji na snegu so na tekmah svetovnega pokala v Italiji, kjer bosta dve tekmi svetovnega pokala.

Ob nakupovanju sesalnika je kupec pogosto postavljen pred zahtevno odločitev. Na trgu je namreč veliko ponudb - od klasičnih sesalnikov z vrečko ali brez nje, vodnih in globinskih sesalnikov, pokončnih in robotskih. Katerega torej izbrati? Kako ga pravilno vzdrževati in kako je z rezervnimi deli tega hišnega aparata? Na vprašanja odgovarjate Boštjan Okorn in Črt Breskvar, strokovna sodelavca pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Zelo aktivni so bili v minulem mesecu tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine, kjer so za vzgojno izobraževalne ustanove pripravili posebne učne vsebine, pravi Anja Mager.

Desetletje priprave Tradicionalnega slovenskega zajtrka v šolah in vrtcih in kasneje pridružen Dan slovenske hrane, ki ga že nekaj let obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, kljub krču pandemije tudi letos spet vabita k razmisleku o slovenski pridelavi hrane in odločanju zanjo. Zelo aktivni so bili v minulem mesecu tudi v Zvezi slovenske podeželske mladine, kjer so za vzgojno izobraževalne ustanove pripravili posebne učne vsebine, pravi Anja Mager.

Če spremljate naše oddaje ste do zdaj že lahko spoznali veliko število mladih, ki so Slovenijo vrhunsko zastopali na različnih tekmovanjih v znanju. Ta tradicija dobrih uvrstitev se seveda nadaljuje. Zvezi za tehnično kulturo Slovenije je kljub razglasitvi epidemije, številnim ukrepom in zaprtju šol, v šolskem letu 2020/2021 uspelo izpeljati kar nekaj aktivnosti na mednarodnem področju. Tako so uspešno izvedli in organizirali sodelovanje 46 mladih na desetih različnih mednarodnih tekmovanjih in srečanjih, ki so potekala na daljavo. S svojim znanjem so si mladi priborili enajst srebrnih in sedem bronastih odličij ter druge uspešne rezultate. V Gymnasiumu boste spoznali štiri izmed njih, in sicer Tjašo Sušnik, Jašo Knapa, Matijo Likarja in Patrika Žnidaršiča.

Oddajo Primorski kraji in ljudje tokrat zaznamuje glasba. Današnja glasbena zgodba prihaja iz Pirana in je stara 170 let. Smilja Baranja je obiskala Pihalni orkester Piran, ki deluje od leta 1851. Na Slovenskem je v Zvezi slovenskih godb 103 orkestrov. Godbeništvo je oblika družbenega delovanja v okviru godb na pihala, godbeniki igrajo na pihala, trobila in tolkala. Pihalni orkester Piran vodi od leta 2009 dirigent Iztok Babnik, sicer tudi ravnatelj Glasbene šole Koper.

Zakon o osebni asistenci je po manj kot treh letih spet spremenjen. Bodo nove spremembe odpravile vse pomanjkljivosti? Se bo zmanjšalo število upravičencev in sredstev za osebno asistenco? S čim vse se pravica do osebne asistence izključuje in kaj pomeni omejitev na največ dva družinska člana, ki opravljata osebno asistenco? Kaj pomenijo spremembe na področju izvedenstva in kako se bo izvedla ponovna ocena? O vseh spremembah, ki se obetajo uporabnikom in izvajalcem osebne asistence in o tem, kaj pravzaprav rešujemo z osebno asistenco v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Petro Medved. Gosti: Tanja Dular - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Barbara Kobal Tomc - direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Mateja Toman - predsednica Društva distrofikov Slovenije in uporabnica osebne asistence Špela Šušteršič - vodja osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije Katrin Modic - uporabnica osebne asistence na YHD-ju, Društvu za teorijo in kulturo hendikepa

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Danes je mednarodni dan bele palice. Bela palica je eden najizrazitejših simbolov slepote, saj je velikokrat prva stvar, ki jo opazimo pri ljudeh z okvarami vida. Ob tej priložnosti so v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije opozorili na vrsto odprtih vprašanj, v nekaterih društvih in Združenju prijateljev slepih Slovenije pa ob tem dnevu pripravljajo tudi različne dejavnosti. Prispevek Petre Medved.

Cene pogonskih goriv se vztrajno zvišujejo že nekaj časa, zdaj se uresničujejo tudi napovedi o podražitvah drugih energentov. Prvi je to omenil Petrol. Da se bodo cene elektrike in plina zvišale, ne zanikajo niti drugi veliki dobavitelji. Medtem ko gospodarski minister Zdravko Počivalšek sporoča, da se bo že našla rešitev, so v Zvezi potrošnikov prepričani, da jo vlada načeloma že ima, to je regulacija cen. V oddaji tudi: - Nova priporočila glede cepiv proti covidu bodo po mnenju vodje strokovne skupine Bojane Beović povečala zanimanje zanja in pospešila cepljenje. - Opozicijska četverica nadaljuje vlaganje interpelacij. Znova jo pripravlja zoper notranjega ministra Aleša Hojsa. - Mednarodni denarni sklad je oceno gospodarske rasti za našo državo za letos krepko zvišal, in sicer na 6,3 odstotka.

Študenti, vključeni v Zvezo Škis, so septembra leta 2021 pripravili več čistilnih akcij po Sloveniji, za čistejše lokalno okolje in lepšo prihodnost vseh, so dodali. Njihov osnovni namen je, da bi se v okolju, kjer živijo, počutili bolje. S tem ne želijo pritegniti pozornosti in za to prostovoljno dejanje dobiti posebna odlikovanja, so v pogovoru šaljivo dodali. Gostili smo aktualnega predsednika in odgovorno za stike z mediji pri Zvezi Škis Marka Perka in Klaro Šušteršič.

Današnja gospodinjstva so močno odvisna od hladilnikov in zato ne preseneča pestra ponudba na trgu. Modeli se razlikujejo glede na položaj hladilnega in zmrzovalnega elementa, velikost in način vgradnje. Katerega torej izbrati in kaj storiti, če se hladilnik pokvari? Podrobneje v pogovoru z Dušico Breskvar in Boštjanom Okornom, strokovnima sodelavcema pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

Na policah trgovin je izbira sadnih napitkov pestra in na Zvezi potrošnikov Slovenije so ob podrobnejšem pregledu ugotovili, da so med njimi lahko velike razlike, razlaga Nina Križnik. Za potrošnike je najboljši kompas že samo poimenovanje izdelka, ki mora biti skladno z zakonodajo.

Poslabševanje epidemične slike je prineslo nove ukrepe; sistem PCT se danes širi na številne dejavnosti. Pogoje morajo izpolnjevati tisti, ki so pri opravljanju dela v neposrednem stiku z drugimi ljudmi, pa tudi uporabniki. Nova pravila so povzročila kar nekaj zmede. Ostale teme: - Zdravstveni ministri G20 za pravično razdelitev cepiv proti covidu - Talibani trdijo, da so zavzeli še uporniško provinco Panšir - Zvezi društev slepih in slabovidnih ob 100-letnici zlati red za zasluge

V dneh, ko po Sloveniji taborniki preživljajo letošnje tabore, se veselijo dogodivščin in izletov, čuvajo svojo zastavo in srečujejo tudi gozdne živali, bomo poslušali ponovitev pogovora z Ivom Štajdoharjem, ki je taborništvu posvetil svoje življenje. Lucija Fatur se je pogovarjala z njim v času, ko so 22. aprila praznovali dan Zemlje in dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnje leto še posebej pomembno, saj zaznamujejo kar 70 let svoje organizacije. Ko se je Ivo Štajdohar organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.

Oddaja Sami naši prinaša pogovor z enim izmed najbolj znanih bosansko-hercegovskih slikarjev, Safetom Zecem. V galeriji Obala si lahko do konca meseca ogledamo njegovo razstavo in sicer cikla Exodus in Objemi. V oddaji sami naši ne zamudite tudi zgodbe o Zvezi hrvaških društev Slovenije, ki letos praznuje svojo pet in dvajseto obletnico, izvedeli pa boste nekaj več tudi o glasbilu guslah, pomembni kulturni dediščini Srbije.

Minulo leto je pred trg dela postavilo številne prepreke, močno pa ogrozilo predvsem varnost zaposlitve, so ob letošnjem prazniku dela poudarili v Zvezi svobodnih sindikatov. Njena predsednica Lidija Jerkič je ob težavah zaradi pandemije izpostavila tudi delovanje aktualne vlade, ki da izključuje sindikate iz socialnega dialoga. Druge teme: - Pandemija polni mošnjičke tehnoloških velikanov - Amazonski gozd izdiha več ogljikovega dioksida kot kisika - Reforma pisanja z veliko začetnico naletela na ostre odzive

22. april je Dan Zemlje in tudi Dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnji dan še posebej pomemben, saj obeležujejo kar 70 let svoje organizacije. Ivo Štajdohar je taborništvu posvetil svoje življenje. Ko se je organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.

Čeprav je Nace Breitenberger zdaj že nekaj let upokojen, je še vedno zelo dejaven in še vedno predaja znanje mladim generacijam. Na idrijski osnovni šoli otroke priseljenih staršev uči slovenskega jezika, pa tudi otroci njega naučijo kakšno besedo iz svojega jezika. Predvsem pa so ga mladi naučili, da jih posluša, da jih poskuša razumeti in da jih skuša peljati na tisto pot, za katero misli, da je prava. Precejšen del svojega je namenil udejstvovanju v Zvezi prijateljev mladine in ima najdaljši staž svetovalca TOM telefona. Pravi da so pomembne prave besede, ne lepe, lepih je hitro dovolj in preveč. Za njim je veliko lepih planinskih tur, že 50 let pa je tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija pred leti podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi. Kot vse bolj ugotavlja Nace Breitenberger, dolgoletni pedagog, prostovoljec, ki se že več kot 50 let ukvarja z mladimi, se mu bo njegova delovna doba iztekla z njegovim življenjem.

Šele ko se pralni stroj pokvari, spoznamo, kako težko je brez njega. Če popravilo ni mogoče, se je treba na hitro odločiti za novega. Katerega izbrati? Podrobneje o dogajanju na področju bele tehnike v pogovoru z Dušico Breskvar in Boštjanom Okornom, strokovnima sodelavcema pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

Grema na kafe z Majo Krajnc Ružič: Srčno si želim, da študenti ostanejo v Mariboru Maja Krajnc Ružič je direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru, prostovoljka in aktivistka v lokalni politiki. Konec leta 2018 je bila Maja Krajnc Ružič izbrana za vršilko dolžnosti direktorice Študentskih domov Univerze v Mariboru, po šestih mesecih je nastopila redni štiriletni mandat. Pred tem je bila osem let tajnica na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, leta 2005 se je zaposlila na rektoratu v službi za študentske zadeve. Ob tem je že 26 let prostovoljka, predvsem pri Zvezi prijateljev mladine, poleti z otroki odhaja na morje v Virc Poreč. Vključena je bila v mladinsko politiko v mestu, leta 2002 je bila med ustanovitelji Mestnega mladinskega sveta Maribor. "Nisem jutranja kofetarica, kavo rada spijem po kosilu, takrat mi zelo diši," je med pogovorom na daljavo preko spletne aplikacije Zoom dejala Krajnc Ružičeva, ki je na Večer poslala paket kave in čokoladne bučnice, ki jih prideluje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede na Pohorskem dvoru na Meranovem. "Gre za drugačno, specifično fakulteto. Imamo Meranovo, takšen prostor in ustanovo za raziskovalno delo in praktično usposabljanje ima redkokatera univerza. Pomemben je tudi botanični vrt," poudarja Maja Krajnc Ružič. Če bi se lahko srečali na kavi, bi bili v restavraciji Goya na Gosposvetski cesti v študentskem kampusu, blizu sedeža Študentskih domov Univerze v Mariboru. Vabljeni na vecer.com/maribor

V tokratnem Tretjem polčasu o kadrovskh spremembah in programskih novostiih v Judo zvezi Slovenije.

Naša oddaja danes zavija kar precej stran od martinove kulinarike, ki bo marsikje krojila jedilnik. Z Bližnjega vzhoda prihaja namaz po imenu humus, ki tudi v naših krajih ni več eksotika. V arabščini humus pomeni čičerika, in to je tudi njegova glavna sestavina. Koliko čičerike je v posameznih namazih, ki jih je moč najti na policah slovenskih trgovin, so med drugim nedavno preverjali na Zvezi potrošnikov Slovenije. Nika Kremič in avtorica oddaje Veste, kaj jeste Andreja Gradišar pa nam bosta v nadaljevanju razložili tudi, koliko namazov je v skladu s tradicionalnim receptom, koliko je v njih maščob, soli, aditivov in kakšno vlogo ima pri kakovosti namaza cena.

Pravico do osebne asistence pri nas ima nekaj več kot 1800 uporabnikov, storitve osebne asistence pa izvaja približno 4.000 osebnih asistentov. Osebna asistenca najtežjim invalidom omogoča, da lahko živijo neodvisno, samostojno in kakovostno življenje v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe. Kdo je upravičen do osebne asistence, kakšni so pogoji za pridobitev te pravice, kdo je lahko osebni asistent, kaj je njegovo delo in kaj vse omogoča osebna asistenca uporabnikom? Gostja Svetovalnega servisa bo vodja osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije Špela Šušteršič.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo v letošnji jeseni izvedla že šeste volitve v svoje organe, objavljen je seznam potrjenih kandidatur. Aktivno v volilno kampanjo vstopajo tudi v Zvezi podeželske mladine Slovenije, kjer predvsem mlade nagovarjajo k udeležbi na volitvah, vsem, ki kandidirajo, pa polagajo na srce, da bodo delali v dobro slovenskega kmeta, kmetijstva in razvoja podeželja.

Osebna asistenca je koncept, ki najtežjim invalidom omogoča, da lahko živijo neodvisno in kakovostno življenje v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe. Da so manj odvisni od pomoči družinskih članov ter da lahko o sebi odločajo sami in da imajo enake možnosti, kot jih imajo drugi ljudje. Osebna asistenca jim zagotavlja podporo pri izvajanju tistih dejavnosti, ki jih zaradi invalidnosti ne zmorejo izvajati sami. V Sloveniji so to zakonsko pravico dobili januarja lani, po letu in devetih mesecih izvajanja pa so vse glasnejše zahteve po spremembi Zakona o osebni asistenci. Število uporabnikov od začetka leta do julija povečalo s 311 na 1818, za osebno asistenco je bilo porabljenih približno 75,6 milijona evrov. Evalvacija Inštituta za socialno varstvo je pokazala na več pomanjkljivosti zakona. Kakšne so, kaj je treba izboljšati in katere anomalije je treba odpraviti? Ali lahko pričakujemo spremembo zakona in kaj bi to pomenilo za uporabnike in kaj za izvajalce osebne asistence? O vsem tem voditeljica Petra Medved in gostje Studia ob 17-ih. Gostje: - Cveto Uršič, državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, - Špela Šušteršič, vodja osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije, - Emir Okanovič, podpredsednik Zveze Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije in uporabnik osebne asistence.

V času epidemije novega koronavirusa, ko smo več časa preživeli doma in se izogibali pogostim obiskom trgovin, se je kot zelo priročna rešitev izkazal tudi nakup zelenjave prek spleta z dostavo na dom. Podatki Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se je nakupovanje sadja in zelenjave z dostavo na dom v času epidemije povečalo za več kot 150%. Skladno s tem se je povečalo tudi število spletnih ponudnikov svežih vitaminov, zato so pri Zvezi potrošnikov preverili, kakšne so možnosti naročanja zelenjave na dom in kako pestra je ponudba.

V turistični oddaji smo preverili, kako se s krizo spopadajo v slovenskih zdraviliščih in kaj svetujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije v primeru odpovedi potovanj. V potopisnem delu pa nas je Mitja Gustinčič ponovno vodil po Albaniji. On, kot pravi, oceni državo najprej po ravnanju carinikov in policistov. Pripravila Nataša Kuhar.

S slovesno razglasitvijo v predsedniški palači se je sklenil letošnji izbor inovativnega mladega kmeta, ki so ga pripravili v Zvezi slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. V oddaji smo pripravili kratko reportažo dogajanja.

Pa začnimo našo zgodbo takole: Lužarjev ata – Janez Žnidaršič – je imel dva sinova, Ivana in Justina, ter hčerko Ano, domačo kmetijo pa je prevzel sin Justin. Nekdanji lastnik Janez je bil obenem tudi znan kontrabantar oziroma tihotapec, ki je tihotapili konje čez takratno jugoslovansko-italijansko mejo. Zbirališče konj je bilo prav v Lužarjevem hlevu, v katerem je danes galerija. In tu bi se vprašali, kje se je to dogajalo, kakšna galerija? Vse to je povezano z domačijo Žnidaršič iz vasi Podcerkev iz občine Loška dolina. Pa to ni navadna domačija, ampak je nekaj posebnega, postala je namreč kulturno središče na podeželju. To pa še zdaleč ni vse, domačija ponuja prenočišča, saj je urejena kot hostel, in tu si dobesedno podajajo kljuko najrazličnejši dogodki – od razstav, predavanj, delavnic do gledališča na prostem in še bi lahko naštevali. Leta 1996 je namreč domačijo in kmetijo prevzel invalid tetraplegik Benjamin Žnidaršič, ki se je kot pesnik, pisatelj, slikar in dolgoletni kulturni delavec pri Zvezi paraplegikov Slovenije leta 2009 odločil, da bo kmetijo preuredil v kulturno središče. In tako je nastal Zavod ARS Viva in znotraj tega hostel, ki ja namenjen vsem in je prvi namestitveni objekt v Sloveniji, ki je povsem prilagojen ljudem s posebnimi potrebami, invalidom na vozičkih. V Nedeljski reportaži bomo spoznali Zavod ARS Viva v Podcerkvi, avtor oddaje je Milan Trobič.

Niko Farič, dijak 4. letnika, se je udeležil Mednarodne konference mladih raziskovalcev (ICYS 2019). Za udeležbo so ga izbrali na Zvezi za tehnično kulturo Slovenije kot nagrado za odlično raziskovalno nalogo, ki jo je mladi raziskovalec izdelal v lanskem šolskem letu. Za Glas GFML je Niko spregovoril o svoji poti na Daljnji zhod in številnih doživetjih.

Zveza paraplegikov Slovenije praznuje 50 let uspešnega delovanja, ki poteka pod sloganom: »Naš korak se vrti že pol stoletja.« V sklopu praznovanja organizirajo številne dogodke, predvsem pa poudarjajo, da so se v petdesetih letih delovanja organizacije zgodile korenite spremembe na področju medicinsko tehničnih pripomočkov in pri odpravljanju arhitekturnih ovir. Najpomembnejše pa je, da se je z razvojem in napredkom pri ljudeh spreminjala tudi miselnost. Če so se pred petdesetimi in več leti invalidi zaradi predsodkov in kompleksa manjvrednosti skrivali doma, so danes enakovredni člani družbe, poudarjajo v Zvezi paraplegikov Slovenije. Kakšne programe in podporo nudi Zveza paraplegikov Slovenije svojim članom in s kakšnimi težavami se srečujejo v vsakdanjem življenju – o tem bomo govorili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami. Gosta bosta ustanovni član tetraplegik Jože Globokar in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic.

Vsaka dirka ima svoje vodstvo dirke in pa žirijo. Kdo sestavlja žirijo in kakšna je vloga članov žirije na dirkah ter s kašnimi zadevami se ukvarjajo – to mi je povedal Miha Levec, direktor za rally na Zvezi za avto šport Slovenije AŠ2005, ki je reden član žirij na dirkah tako v tujini kot tudi … Preberi več o 028 – Miha Levec in delo žirije na dirkah The post 028 – Miha Levec in delo žirije na dirkah appeared first on Ta hitri.

»Človek se ne sme predati. Ni pomembno, kaj mu manjka, pomembno je tisto, kar ima, kar mu je ostalo,« razlaga Jože Okoren, ki je že petdeset let na invalidskem vozičku. Njegova življenjska zgodba – je dobitnik srebrne in bronaste medalje v metu diska na paraolimpijskih igrah, kar devet let pa je bil tudi evropski rekorder v metu diska – dokazuje, da paraplegija ne pomeni konca življenja. Postal je uspešen športnik, ustvaril si je družino; že med športno kariero se je vključil v delovanje invalidskih organizacij, v katerih je opravljal številne pomembne funkcije, svoje znanje pa še zdaj prenaša na mlajše invalide. Je predsednik Društva paraplegikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, podpredsednik strokovnega sveta pri paraolimpijskem komiteju in član komisije za tekmovalni šport pri Zvezi za šport invalidov ter član Slovenske olimpijske akademije pri Olimpijskem komiteju Slovenije. O njegovem življenju in delu, karieri uspešnega športnika in pogledu na invalidnost se bo v oddaji Med štirimi stenami z njim pogovarjala Petra Medved.

Naša gostja je bila Tatjana Prašnikar Đuran, organizatorka regionalnih mrež pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. Med drugim je predstavila tudi skupine za samopomoč starejših, ki delujejo po celotni Sloveniji.

Anonimna spletna inteligenca tokrat razglablja o razporeditvi in upravljanju s financami v partnerskih odnosih.

Naša gostja je bila vodja Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije gospa Marija Orešnik.

Po podatkih Svetovne zveze slepih je na svetu približno 253 milijonov slepih in slabovidnih, v Evropi pa jih je, po informacijah Evropske zveze slepih, približno 30 milijonov. V Sloveniji ima hude okvare vida do 10.000 ljudi, resnejše okvare pa celo med 30.000 in 40.000 ljudi, so ocenili v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki povezuje devet medobčinskih društev. Sedem društev praznuje letos 70 let delovanja, med njimi je tudi Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje. Kakšne programe izvajajo v društvu, da se slepi in slabovidni lahko čim bolj neodvisno in enakopravno vključujejo v družbo, kakšne težave imajo v vsakdanjem življenju, kako je z izobraževanjem in zaposlitvijo ter kakšni tehnični pripomočki so jim na voljo za premagovanje vsakdanjih ovir in kako je z dostopom do informacij za slepe in slabovidne, bosta v oddaji Med štirimi stenami razložila predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje Edvard Vodeb, ki je oslepel pred 50. leti in doktorica znanosti s področja uporabnega jezikoslovja Mateja Forte, ki slabovidna. Oddajo vodi Petra Medved.

Izpostavili smo slovesnosti, ki sta precej zaznamovali konec preteklega meseca. Ena je bila v Ljubljani, druga v Bruslju. Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je podelila nagrado Državljan Evrope naši čebelarski zvezi, v belgijski prestolnici pa so v edini neposredno voljeni ustanovi Evropske unije odprli sobo, ki nosi ime po enem od očetov slovenske države Jožetu Pučniku.

V začetku so med psi vodniki prevladovali nemški ovčarji, danes so to labradorci. Vaditelji jih izšolajo od tri do pet na leto, število vseh pri nas je približno trideset. Da bi bilo slepim, ki imajo psa vodnika, in njihovim svojcem pri delu s psom še laže, so pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije izdali priročnik za uporabnike psov vodnikov, ki ga je nekdanja vaditeljica Alenka Sunčič Zanut sicer napisala že pred 15-imi leti za zasebno uporabo. Zdaj je dostopen tudi širši javnosti in ob informacijah o oskrbi psa ter osnovnih poveljih opozori tudi na bonton in vedenje ljudi do slepih in psov vodnikov. Eno izmed pravil, ki ga ljudje morda niti ne poznajo, je tudi to, da če srečajo slepega s psom, naj temu ne gledajo v oči.