Podcasts about zvezi

Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila osrednjo slovesnost ob 35-letnici svojega delovanja. Slavnostni govornik, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, je poudaril, da je porabska slovenska skupnost v tem času dokazala povezanost, vztrajnost in razvojno usmerjenost. Zvezi, ki je ob jubileju izdala zbornik, je podelil priznanje in zahvalo, priznanje pa je ob 40-letnici podelil tudi folklorni skupini iz Gornjega Senika. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs je poudarila ključne mejnike 35-letnega delovanja. Kot prvega je izpostavila ustanovitev časopisa Porabje, s katerim so povezali skupnost ter slovenščino in narečje. Omenila je tudi rast števila kulturnih skupin, pridobitev Slovenskega doma in ustanovitev razvojne agencije ter programa spodbujanja gospodarske osnove. Med glavnimi izzivi prihodnosti pa je izpostavila zlasti delo z mladimi. No, jutri bodo v Novi Gorici podpisali pismo o nameri o nadaljevanju sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje. Slovenskima ministroma Arčonu in Aleksandru Jevšku se bo pridružil madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, skupaj se bodo na Sveti Gori udeležili maše, ki jo bo za padle madžarske vojake na Soški fronti daroval škof Peter Štumpf.

Gluhe in hudo naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Gorazd Orešnik je od rojstva gluh, je oče dveh gluhih otrok, pa tudi ponosen dedek štirih vnukov. Po izobrazbi je elektromehanik. Po končani diplomi je 20 let delal v podjetju Iskra, nato pa do upokojitve kot snemalec za spletno televizijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih. 25 let je bil član upravnega odbora Društva gluhih Ljubljana, nato 8 let predsednik društva, letos pa je bil izvoljen za predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. O svoji življenjski zgodbi in o tem, za kaj se zavzema kot predsednik Zveze, da bi se položaj gluhih in naglušnih izboljšal, bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. Današnjo radijsko oddajo Med štirimi stenami smo pripravili tako, da je dostopna tudi ljudem z okvaro sluha, in sicer lahko spremljajo videoprenos na spletni strani prvega programa Radia Slovenija. Oddaja je v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik, opremljena pa je tudi s podnapisi.

Madžarska bo za eno leto oproščena ameriških sankcij v povezavi z uvozom ruskih energentov. Bela hiša je izjemo za Budimpešto napovedala po včerajšnjem obisku madžarskega premierja Viktorja Orbana pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu. Ta je dejal, da Madžarska težko dobi nafto in plin z drugih območij, saj nima morja in pristanišč. Voditelja sta med drugim govorila o vojni v Ukrajini in odnosih z Rusijo, pri čemer je Orban zatrdil, da Zahod glede tega ni enoten. Drugi poudarki oddaje: - Na srečanju voditeljev pred podnebno konferenco slišati opozorila pred posledicami vojn na podnebje. - Vlada in sindikati javnega sektorja še brez soglasja o izplačevanju delovne uspešnosti po novem. - Startna mesta na pohodu po Levstikovi poti od Litije do Čateža odprta še dve uri.

Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.

Prodaja od vrat do vrat, akviziterska prodaja, lahko skriva ogromno pasti, prevar, v zadnjem času je največ takšnih primerov na temo zdravja. Akviziterji znajo prepričati stranke, naj kupijo na primer prehranske dodatke v vrednosti 800 evrov, ali pa magnetno blazino, ki lajša bolečine, izboljšuje spanec, deluje protivnetno in preprečuje kalcinacijo v možganih za  "samo" 1.500 evrov. Pri tem znajo akviziterji opraviti celo domnevno diagnostiko. Njihova najpogostejša tarča so starejši. Sogovornika: Petra Lovišček, vodja pravne pisarne na Zvezi potrošnikov Slovenije Dejan Ciringer, direktor Inšpekcije za splošen nadzor varstva potrošnikov pri Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije  

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel.

Taborništvo uči, kako naravo spoštovati, varovati in kako se v njej znajti. Uči tudi, kako reševati težave, kako se prilagajati in ponuja varno okolje za delanje napak. Mehkih veščin, dela v skupini, pa tudi odgovornosti in samostojnosti se pri tabornikih učijo prek igre. Več pa v petkovem Svetovalnem servisu po 9h povesta Miriam Karin Mekina, načelnica rodu Dobra volja, in Urban Lečnik Spaić, višji strokovni sodelavec za delo z rodovi in prostovoljci na Zvezi tabornikov Slovenije.

Pred dnevi je umrl lutkovni ustvarjalec Tine Varl. Rodil se je leta 1940 v Mariboru, že kmalu je deloval v različnih mariborskih lutkovnih gledališčih. Leta 1974 je bil pobudnik in soustanovitelj Lutkovnega gledališča Maribor, v letih od 1991 do 1998 je bil njegov direktor in umetniški vodja. Dolga leta je kot predsednik odbora za lutkarstvo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije pomagal razvijati lutkarstvo doma in v zamejstvu. Od šestdesetih let je organiziral letna srečanja amaterskih in poklicnih lutkarjev. Skupaj z ženo Bredo Varl sta ustvarjala v lutkovnih gledališčih v Sloveniji in Avstriji, na nacionalni televiziji in za slovenski program avstrijske televizije. Posebej pomembno je bilo njegovo pedagoško in mentorsko delo. V Mariboru je ustanovil mednarodni lutkovni festival – Poletni lutkovni pristan, ki ga letos prirejajo že šestintridesetič. Tine Varl je prejel številna stanovska priznanja, med njimi Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo na področju lutkarstva, Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, bronasti grb mesta Maribor, Tišlerjevo nagrado za življenjsko delo med koroškimi Slovenci in zlati znak Republike Avstrije za kulturno delovanje. Z lutkovnima ustvarjalcema Bredo in Tinetom Varlom se je leta 2000 pogovarjala Vida Curk.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024 in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024 in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je.

Med 900 tisoč zaposlenimi pri nas je tudi približno 35 tisoč invalidov, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. V Sloveniji jih živi od 8 do 10 tisoč, zaposlenih pa jih je le približno 25 odstotkov v delovni dobi. Kakšne so zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih pri nas, je njihov položaj zaradi slepote in slabovidnosti pri zaposlovanju bolj specifičen od položaja drugih skupin invalidov? Kako je z njihovo izobrazbo ter kako jim pomaga zaposlitvena rehabilitacija? Poznajo delodajalci vse zakonske možnosti in ugodnosti finančnih spodbud, ki jih dobijo, če zaposlijo invalida in kakšni so primeri dobrih praks? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Svetovalka generalnega direktorja za področje zaposlovanja invalidov in zaposlitvene rehabilitacije Zavoda za zaposlovanje Lea Kovač, vodja oddelka za spodbujanje zaposlovanja invalidov iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Aleksandra Kuhar, vodja programa Vseživljenjsko učenje slepih in slabovidnih pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Nastja Žlajpah, Novartisova zunanja sodelavka, članica v upravnem odboru Evropske zveze slepih, in sicer na področju zaposlovanja oseb z invalidnostjo, s poudarkom na zaposlovanju slepih in slabovidnih Anja Uršič vodja interesne skupine za vključevanje oseb z invalidnostmi v Novartisu Tamara Barič.

Z mikrofonom smo obiskali udeleženke tečaja ročnih del in bili navdušeni nad njihovo ustvarjalnostjo. S člani študijskega krožka pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa smo se pogovarjali o pomenu dostopnosti do namiznih iger in postopkih njihovega prilagajanja.

V teku je 5. izvedba Feminističnega filmskega festivala, ki na spletu predstavlja tri programske sklope. Evropska prestolnica kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici z retrospektivo Oriente Vzhod / Occidente Zahod - Meja skozi film in zgodovino prinaša množico filmskih poslastic, pri Filmoteki in Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev pa predstavljajo projekt Kino Slovenija, z njim skušajo spodbuditi večjo vključitev slovenskih filmov v redne kinoprograme. Ocenjujemo tajski film, jugovzhodnoazijski fenomen Babičin vnuk in Bambi: življenjska pot v gozdu, ki so ga posneli s pravimi živalmi.

V Celovcu, točneje pred spomenikom Valentina Omana na železniški postaji v Žrelcu, so se spomnili obletnice pregona in vrnitve slovenskih družin z avstrijske Koroške. 14. in 15. aprila 1942 so namreč nacionalsocialisti od doma pregnali 227 koroško-slovenskih družin, to je okoli tisoč rojakov. Ti so se na svoje domove vrnili šele po koncu vojne, torej pred 80-imi let. Prireditev Tisoč ljudi so pripravili pri Zvezi slovenskih pregnank in pregnancev. Kot priča časa je govorila znanstvenica Katja Sturm-Schnabl, ki se že desetletja ukvarja s temami spominske kulture, nacionalsocializma in slovenske manjšine v Avstriji. Zastopnica deželnega glavarja Gaby Schaunig se je po poročanju Slovenskega sporeda ORF zahvalila vsem, ki si prizadevajo za spominjanje ključnih trenutkov zgodovine. Poudarila je tudi, kako pomembno je zavzeti stališče in odločno spregovoriti ter stati za izrečenimi besedami: „Nikoli več!“.

Cilj Evropske komisije je, da bi bilo v domove Evropejcev do leta 2030 nameščenih okoli 60 milijonov toplotnih črpalk. S tem bi zmanjšali porabo plina in prihranili pri uvozu energije ter zmanjšali izpuste Co2. V skladu s temi cilji na Zvezi potrošnikov Slovenije trenutno organizirajo skupinski nakup toplotnih črpalk, kar bo tudi tema petkovega Svetovalnega servisa. Z nami bosta Barbara Primc iz ZPS in Matjaž Eržen, energetski svetovalec in vodja pisarne Ensvet v Kranju.

Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo to nedeljo v Kulturnem domu v Gorici. Krovni organizaciji sta izvedbo programa zaupali Zvezi slovenske katoliške prosvete. Proslava je poimenovana Mestoma. Mesto, ki s slovenskim in italijanskim pljučnim krilom diha čez mejo, s prodornostjo mislecev, ki te kraje naseljujejo že dolgo, in mladih rodov, ki bi to območje radi napolnili s svežim zrakom novih idej in želja za soustvarjanje boljše skupne prihodnosti, so poudarili na novinarski konferenci. Številni mladi umetniki bodo nastopili pod vodstvom scenografke in režiserke Jasmin Kovic, avtorska besedila so napisali Jernej Šček, David Bandelj, Danijel Devetak, Igor Devetak in Alex Kama Devetak. Glavni govornik bo Martin Lissiach iz Zveze slovenskih kulturnih društev. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza bosta podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojimi projekti in pobudami najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

Edini zakon, ki v praksi omogoča neodvisno življenje zunaj ustanove tudi tistim s težjimi oblikami invalidnosti, je Zakon o osebni asistenci, ki je v postopku prenove. V tokratnem Studiu ob 17.00 o spremembah, ki jih prinaša nov predlog. Kako bo osebna asistenca opredeljena po novem? Kdo bodo upravičenci? Kaj to pomeni za najtežje invalide in kako bo potekalo vnovično ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence? Gostje: mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; mag. Mateja Toman, predsednica Sveta za invalide Republike Slovenije; Midhet Huskič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije; Špela Šušteršič, strokovna vodja dejavnosti osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije; Klaudija Poropat, predstavnica YHD, Društva za teorijo in kulturo hendikepa.

Gabriel Milič je leta 2020 končal licej Franceta Prešerna v Trstu in se vpisal na študij slovenistike in italijanistike na tržaški in videmski univerzi. Od oktobra je na študijski izmenjavi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Piše za Primorski dnevnik, zaposlen je pri društvu Kru.t, ki povezuje in pestri življenje starejšim rojakom v Trstu, dejaven je tudi v Slovenskem kulturnem društvu Igo Gruden v Nabrežini in v Zvezi slovenskih kulturnih društev. Idej mu, priznava, ne manjka. Kako pa je zadovoljen s študjem v Ljubljani?

Z mikrofonom smo obiskali udeleženke tečaja ročnih del in bili navdušeni nad njihovo ustvarjalnostjo. S člani študijskega krožka pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa smo se pogovarjali o pomenu dostopnosti do namiznih iger in postopkih njihovega prilagajanja.

Z mikrofonom smo obiskali udeleženke tečaja ročnih del in bili navdušeni nad njihovo ustvarjalnostjo. S člani študijskega krožka pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije pa smo se pogovarjali o pomenu dostopnosti do namiznih iger in postopkih njihovega prilagajanja.

Mladinska zveza Brez izgovora je dostopnost alkoholnih in tobačnih izdelkov preverjala z metodo skrivnega nakupovanja, pri kateri mladoletna oseba skuša kupiti alkoholno pijačo oziroma tobačni izdelek. Raziskava je pokazala, da bi več kot 60 % sodelujočih mladih brez težav izvedlo nakup alkoholne pijače, nekoliko spodbudnejši so rezultati pri tobačnih izdelkih. Podobno ugotavljajo tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer kot posebej problematične izpostavljajo nakupe prek spleta.

Dialog tako med zdravniki in pacienti kot med samimi zdravstvenimi delavci je ključen za zagotavljanje varnega položaja pacientov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Ob dialogu je treba izboljšati tudi kulturo varnosti v samih zdravstvenih zavodih. Napak v diagnostiki ne bi smeli prikrivati, ampak se iz njih učiti, opozarjajo na Zvezi organizacij pacientov. Za varnost obravnave pa morajo svoj del opraviti tudi pacienti sami, bodisi s poznavanjem družinske zdravstvene zgodovine, bodisi s sledenjem navodilom zdravnikov ali le z boljšo komunikacijo z zdravstvenim osebjem. Podrobneje o varnosti pacientov na svetovni dan varnosti pacientov v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar.

V vrsti sestankov, namenjenih iskanju možnosti za preprečitev incidentov s pripadniki romskih skupnosti, kakršnim smo bili nedavno priča na jugovzhodu države, so se danes sešli ministra za notranje zadeve in pravosodje ter generalna državna tožilka. Govorili so o načrtovanih oziroma potrebnih ukrepih in spremembah zakonodaje. Pobude, ki jih je predstavilo notranje ministrstvo, delovna skupina že preučuje, smo slišali. Drugi poudarki oddaje: - Mariborska livarna po 100 letih jutri v stečaj; SDH upa, da bodo tako ohranili zdravo jedro. - Ob zaprtju letošnjega kmetijskega sejma Agra tudi poziv k boljšemu izkoriščanju vode za namakanje. - Ukrajina zaradi ruskih napadov iz omrežja izklopila več jedrskih elektrarn.

Slovenijo je pretresla vest o smrti velike humanitarke Anite Ogulin. Bila je glas najšibkejših v naši družbi, za seboj pa pušča neizbrisen pečat. Da bo njeno poslanstvo živelo še naprej se bodo zavzemali njeni tesni sodelavci na Zvezi prijateljev mladine. Da so redki posamezniki, ki se dotaknejo tolikšnega števila src, kot se jih je Anita Ogulin, je slišati tudi v večini odzivov. Ostali poudarki oddaje: - Roberta Metsola vnovič izvoljena za predsednico Evropskega parlamenta. - Konvencija republikancev: po poskusu atentata na Trumpa prepričani v njegovo zmago na predsedniških volitvah. - Gospodarska zbornica podprla stavko avtoservisov proti zavarovalnici Generali.

Send us a Text Message.POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 135Danes z nami prvič v dvoje Jure in Rimanic. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 Intro00:01:14 Kakšen je bil tvoj teden?00:03:23 Chlani Updates00:04:43 Prva zgodba00:34:58 Ali je tvoja punca refleksija tebe?00:37:01 Druga zgodba00:44:19 Zbrišeš slike ko greš narazen?00:46:57 VprašanjaPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Odmevajo današnje kriminalistične preiskave na Družbi za avtoceste ter na domačih naslovih nekdanjih vodilnih v Darsu. Ti naj bi bili - neuradno - med skupno šestimi osumljenci, ki so pod drobnogledom zaradi sumov kartelnega dogovarjanja, podkupovanja oziroma sklepanja večmilijonskih poslov na škodo upravljalca avtocest. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je v odzivu poudarila, da takšni mafijski načini delovanja nimajo prostora v Sloveniji, zato upa, da bodo kriminalisti čimprej opravili svoje delo. Druge teme: - Državni zbor potrdil energetski zakon in novelo o pomoči podjetjem zaradi energetske krize - Vojna v Gazi divja že 200-i dan, širše napetosti na Bližnjem vzhodu - Rusija trdi, da dodatno oboroževanje Zahoda ne bo pomagalo Ukrajini

Zaradi odziva policije na nedavno spletno grožnjo z napadom na kateri od šol bo notranje ministrstvo opravilo izredni nadzor na ljubljanski policiji, preverjali bodo tudi strokovnost obveščanja javnosti. Način komuniciranja o grožnji je naletel na kritike šol, slišati je bilo tudi očitke, da je bil odziv pretiran. Drugi poudarki oddaje: - Izrael napovedal okrepitve humanitarne pomoči za Gazo. - Ministrica Alenka Bratušek poziva k reviziji nadgradnje jeseniške železniške postaje. - Ricco Gross ni več trener slovenske biatlonske reprezentance.

Toliko smo govorili o omejevanju sladkorja v sladkih pijačah in drugi industrijski hrani, še zlasti tisti, ki je namenjena predvsem otrokom, da se zdi, kot da je to že zdavnaj urejeno. Pa ni, čeprav smo že leta 2007 mislili, da smo tik pred uvedbo davka. O pomenu trditev na embalaži sladkih pijač, ki kupce pritegnejo z videzom nizkega sladkornega profila in o ureditvi obdavčitve v nekaterih drugih državah se je Cirila Štuber pogovarjala z Uršo Menard, strokovno sodelavko za področje prehrane pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

V tokratni oddaji smo se ustavili ob izzivih, kot jih v tem trenutku vidijo v Zvezi slovenske podeželske mladine, ki prav v teh dneh stopa v 31-to leto delovanja.

V tokratni oddaji smo se ustavili ob izzivih, kot jih v tem trenutku vidijo v Zvezi slovenske podeželske mladine, ki prav v teh dneh stopa v 31-to leto delovanja.

29.marca bo minilo natanko 20 let od pridružitve Slovenije zvezi NATO. Takratni premier Anton Rop je skupaj še s šestimi voditelji drugih držav, ki so se pridružile zvezi NATO, v Washingtonu predal pristopno pogodbo ameriškemu zunanjemu ministru kot depozitarju pogodbe. Da se Slovenija pridruži zvezi NATO, so se leto dni pred vstopom odločili državljani na referendumu. Za vstop v NATO je takrat glasovalo nekaj več kot 66 odstotkov volilnih upravičencev. Dvajset let pozneje ima NATO dvakrat več članic, do neke mere tudi zaradi ruske agresije na Ukrajino. To predstavlja največjo grožnjo evropski varnosti po drugi svetovni vojni. Države članice severnoatlantskega zavezništva zaradi ruske grožnje pospešeno zvišujejo obrambne izdatke.

Švedska je danes uradno postala 32-ta članica zveze Nato. Za članstvo je skupaj s Finsko zaprosila pred skoraj dvema letoma, kmalu po ruskem napadu na Ukrajino, ki je v severnoevropskih državah, pa tudi v zavezništvu, sprožil nov razmislek o varnosti. Postopek pridružitve sta blokirali Turčija in Madžarska, ki je popustila kot zadnja. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je pridružitev Švedske označil za zgodovinsko in poudaril, da bosta s tem tako Švedska kot zavezništvo varnejša. Druge teme: - Pet mesecev po vdoru Hamasa v Izrael ni napredka v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi - Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sklenil zakonodajno pot - V Novi Gorici našli tretjo neeksplodirano bombo, o odstranitvi več znano v ponedeljek

Hekerji na temnem spletu prodajajo dokumente Holdinga Slovenskih elektrarn, pridobljene ob kibernetskem vdoru prejšnji mesec. V HSE ne komentirajo dogajanja, zagotavljajo pa, da po napadu poslujejo neovirano. Preostale teme: - Po potrditvi interventnega zakona o zdravstvu na pristojnem parlamentarnem odboru so v Zvezi organizacij pacientov razočarani nad pomanjkanjem dialoga. - Zgrajen železniški viadukt Gabrovica, ki na trasi drugega tira Divača-Koper povezuje Kras in Istro. - Donald Tusk: Poljska bo postala ena od najvplivnejših članic Evropske unije.

Interventni zakon o zdravstvu po včerajšnji zeleni luči na parlamentarnem odboru v četrtek čaka še potrjevanje v državnem zboru. Zakon je v Zvezi organizacij pacientov ter med zdravniškimi organizacijami že naletel na številne kritike in neodobravanja. Dan so zaznamovale tudi te teme. - Na trasi drugega tira končali viadukt Gabrovica - Svetovna zdravstvena organizacija poziva k zaščiti bolnišnic v Gazi - Nagrado saharov za svobodo misli posthumno podelili Mahsi Amini

EPIZODA 105Danes z nami Alja in Billie. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!Dobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siTIMESTAMPS 00:00 Intro00:30 Kdo je danes z nami00:41 Kako so Chicas01:42 Se spodobi da kot influenser delaš reklamo bližnjim?07:00 Kako je Matej preživel teden?07:36 Kakšno maste mnenje o škorpjonih10:31 Kje je bila Alja ta teden14:55 Kako je bil teden od Bili15:42 Kako je bil Juretov teden16:06 Bili predlaga kam morajo it vsi na oddih17:22 Matej je dal svoji punci za podpisat pogodbo17:36 Kam je Matej peljal svojo punco21:25 Kako bi definirali kaj je zveza30:48 Ali imajo lahko fanti ženske kolegice38:00 Kam bi skrili sponko pred FBI jem42:22 Kaj pomeni določena barva spodnjih hlač46:34 Lisca je priskrbela darilo tudi za Chicas47:32 Vprašanja54:01 OutroSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Delodajalci, obrtniki, kmetje in občine sporočajo, da si pri pripravi rešitev v zakonu o dolgotrajni oskrbi želijo več sodelovanja. Reprezentativne delodajalske organizacije so ponovile, da novi prispevek kljub drugačnim obljubam vlade pomeni nove obremenitve. Da so bili premalo slišani, še manj pa upoštevani, sporočajo iz Skupnosti občin. Pripombe imajo tudi v Zvezi društev upokojencev. Ne glede na napoved veta, pa tudi morebitna druga potrditev zakona o dolgotrajni oskrbi ni ogrožena, saj ima koalicija udobno parlamentarno večino. V oddaji tudi: - Veliko povpraševanje po delovni sili pri nas poganja rast plač - Komitenti Nove ljubljanske banke tarče poskusov prevar s SMS-sporočili - Rusija kot povračilo za napad na krimski most raketirala Odeso in Mikolajiv

Z novim letom naj bi zaživel nov Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta bo pravice uvajal postopoma, nekatere med njimi bodo nastopile šele do konca leta 2025. Takrat naj bi tudi že plačevali nov socialni prispevek. Zakon pa že zdaj poraja vprašanja: bo dovolj prostora v domovih za starejše, bo obseg pravic zadosten? Kje najti dovolj kadra in kako bodo zaživele vstopne točke na centrih za socialno delo? O tem danes, ko zakon tudi sprejemajo v državnem zboru, tudi v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep. Gostje: dr. Luka Omladič, državni sekretar, pristojen za področje dolgotrajne oskrbe, Ministrstvo za solidarno prihodnost; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; Tatjana Milavec, Sekretarka Skupnosti CSD Slovenije; Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS).

Turški predsednik Redžep Tajip Erdogan bo prošnjo Švedske za vstop v zvezo Nato poslal turškemu parlamentu v odločanje, potem ko naj bi prejel zagotovila Stockholma glede ključnih vprašanj, vključno z dejavnostmi kurskih separatistov na Švedskem, so sporočili iz Ankare. Neimenovani turški uradnik je ob tem sporočil, da so z Evropsko unijo dosegli dogovor o pospešitvi pristopnih pogajanj Turčije za vstop v 27-erico. Druge teme oddaje: - Vodenje ministrstva za zdravje začasno prevzema premier Golob - Vlada v proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti zmanjšuje odhodke za 300 milijonov evrov - Splošno maturo v spomladanskem roku uspešno opravilo nekaj manj kot 92 odstotkov dijakov

V Bruslju se je začelo zasedanje voditeljev Evropske unije, ki se jim danes pridružuje generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Prva tema vrha je namreč znova Ukrajina. Sicer pa bodo med osrednjimi temami še migracije, globalna gospodarska konkurenčnost Evropske unije in odnosi s Kitajsko. Druge teme: - Vse več znamenj o nesoglasjih v vrhu ruskih oboroženih sil. - Od pogajanj o prenovi plačnega sistema se pričakuje novo časovnico. - Strategija prostorskega razvoja odprla vrata graditvi drugega bloka krške nuklearke.

V prvem počitniškem tednu smo in pred večino učencev in dijakov so dnevi brez šolskih obveznosti in z več prostega časa. Pogledi na to, kakšne so kakovostne počitnice, pa so različni. Koliko dejavnosti in obveznosti predvideti vnaprej, o čem vse naj odloča otrok oziroma mladostnik in kako se izogniti pastem digitalnih tehnologij in slabe družbe? O vlogi staršev, skupnosti in države, pa tudi o koristih dolgčasa, voditeljica Lara Gril s sogovorniki. Gostje: Andreja Ninkovič, socialna delavka in psihoterapevtka; Urška Vrtačnik, sekretarka pri Zvezi prijateljev mladine Slovenija Vič – Rudnik; Zala Bricelj, digitalna strateginja in specialistka za uporabo sodobnih tehnologij; Živa Štajner s Pionirskega doma; Marko Soršak s Skupnosti občin Slovenije.

V oddaji Morje in mi smo se tokrat posvetili športnemu ribolovu trnkarjenju. Koprska sekcija pri Športnem potapljaškem in ribiškem društvu Potapljači Luke Koper na tekmovanjih dosega izvrstne rezultate. Med njimi je tudi Vinko Mojškerc, ki se ponaša s številnimi naslovi in danes trenira mlade v domačem klubu in je kapetan slovenske reprezentance U21 pri Zvezi za športni ribolov. Oddajo je pripravila Vesna Potočar Godnič, brala Janja Lešnik.

EPIZODA 64Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanes z nami Aljoša Rojac. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni njegovim zgodbam!TIMESTAMPS00:00 - Intro00:08 - Predstavitev00:34 - Kako smo00:59 - Aljotov teden02:07 - Kdo je Aljo03:01 - Juretov teden03:50 - Chlani burger05:51 - Rimanićev teden06:04 - Chlani "škatla vprašanj"07:07 - Cilji Aljota kot mladeniča08:07 - Štorija iz srednje šole09:30 - S kod prihaja Aljo09:55 - Aljo na faksu10:48 - Življenje v Avstraliji13:34 - Programer za naftne ploščadi17:54 - Aljota ne spustijo domov22:29 - Aljo bogataš24:34 - Aljo padalec25:29 - Aljo pilot27:23 - Štorija z avionom 133:14 - Štorija z avionom 240:42 - Chlani reklama42:30 - Aljotova vrnitev v Slovenijo43:40 - Aljo delal na Kitajskem47:04 - Chlani govorijo kitajsko47:43 - Življenje na Kitajskem50:41 - Kitajska poroka53:36 - Bizarne stvari na Kitajskem55:01 - Hrana na Kitajskem58:35 - Ljubice po svetu1:01:22 - Aljo v razmerju z Miss Šrilanka1:05:46 - Aljo plesalec1:09:27 - Aljo mikrobiolog1:11:52 - Aljotova dnevna rutina1:14:20 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Zima je končno pokazala svojo moč in s tem prisilila vse k dodatnemu ogrevanju prostorov. Marsikomu je manj znano dejstvo, da so sodobne klimatske naprave primerne tudi za gretje bivalnega okolja, ki je zelo učinkovito in tudi finančno ugodno. Kako praktično je ogrevanje s klimo in katero klimatsko napravo izbrati? Na vprašanja bosta v oddaji Svetovalni servis odgovarjala Barbara Primc in Boštjan Okorn, strokovna sodelavca pri Zvezi potrošnikov Slovenije.

V petek bomo spet obeleževali dan slovenske hrane, otroci v vzgojno varstvenih ustanovah in osnovnih šolah pa bodo tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, mleka, kruha z maslom in medom ter jabolka. Letos bodo ob tem posebej razmišljali o dobrobiti, ki jo prinaša uživanje mleka in na Zvezi slovenske podeželske mladine so na to temo pripravili tudi posebne didaktične vsebine.A čebelarji, ki so bili pred 15-timi leti pobudniki te akcije pravijo, da je čas, da naredimo konkretne korake naprej.

V petek bomo spet obeleževali dan slovenske hrane, otroci v vzgojno varstvenih ustanovah in osnovnih šolah pa bodo tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, mleka, kruha z maslom in medom ter jabolka. Letos bodo ob tem posebej razmišljali o dobrobiti, ki jo prinaša uživanje mleka in na Zvezi slovenske podeželske mladine so na to temo pripravili tudi posebne didaktične vsebine.A čebelarji, ki so bili pred 15-timi leti pobudniki te akcije pravijo, da je čas, da naredimo konkretne korake naprej.

Kako potekajo slovaropisne raziskave, kako hitro se jezik spreminja, kako sploh nastane definicija pomena, koliko na to vplivajo družbene, pravne in druge spremembe ali na primer pričakovanja po družbeni korektnosti, kako slovaropisci lovijo ravnotežje med raznovrstno rabo ... o teh in drugih vprašanjih razmišlja Mija Michelizza, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in vodja Sekcije za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije.