Podcasts about celovcu

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

Slovenija in Madžarska sta v skupni sklad za gospodarski razvoj obmejnega območja namenili še vsaka po milijon evrov. Katere projekte bo sklad financiral letos in kaj to pomeni za porabske Slovence, pojasnjuje državna sekretarka Vesna Humar. Ustavimo se v Celovcu, kjer se te dni na tradicionalni Tribuni predstavljajo mladi koroški slovenski lutkarji in gledališčniki. Odpravimo se v Sele, kjer so ponosni na prvi občinski zemljevid slovenskih ledinskih in hišnih imen, priljubljen tudi med izletniki. Z doktorico Bogomilo Kravos se sprehodimo po Svetem Ivanu v Trstu, mestni četrti, ki je bila nekdaj pretežno slovenska. V Pulju pa se pridružimo učenkam in učencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Zakaj so se odločili zanj? Prisluhnite!Foto (Jaka Novak): Slovesno odprtje Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani in koroška Slovenka Ana Grilc, ki bere o svojih prednikih pregnanih leta 1942 

Slovenska študijska knjižnica, edina splošna knjižnica na avstrijskem Koroškem, bo prihodnje leto praznovala 100 letnico delovanja. Zdaj so odprli prenovljen, razširjen otroški oddelek, kar je velika pridobitev za knjižnico, ki ima pri utrjevanju slovenskega jezika eno ključnih vlog. Od 140.000 knjižnih enot je namreč več kot polovica namenjenih otrokom. Za njih imajo tudi različne projekte, prilagojene starostnim skupinam, s katerimi jih spodbujajo k branju in krepitvi znanja slovenskega jezika. Žal se knjižnica sooča veliko kadrovsko stisko. "Zelo mučno je vedno znova argumentirati, kako pomembna je slovenska pisana beseda, kako pomembna je bralna kultura za ohranitev in razvoj jezika, sploh pri nas na avstrijskem Koroškem, kjer smo v manjšini," pravi vodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Vodja knjižnice Dragana Laketič pa med drugim opozarja na pomen dvojezičnosti, ki ne bogati le posameznika, temveč celotno družbo.Foto (Mateja Železnikar): Slovenska študijska knjižnica v Celovcu in njene knjižničarke

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).

Center avstrijskih narodnih skupnosti z Dunaja je po opominu Francu Jožefu Smrtniku zaradi uporabe nekaj slovenskih besed v deželnem zboru v Celovcu pozval h krepitvi dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem namesto sankcioniranja. Ob tem je v sporočilu za javnost izpostavil, da je prisotnost slovenščine neločljiv del koroške stvarnosti in avstrijske demokracije. Smrtnik, iz poslanske skupine Team Kärnten - Lista Köfer, je na četrtkovi seji koroškega deželnega zbora dobil opomin, ker je v svojem šestminutnem govoru uporabil tri besedne zveze v slovenščini, in sicer: lovski blagor, hvala in Lovski zbor Železna Kapla. Opomin mu je izrekel Christoph Staudacher, drugi predsednik koroškega deželnega zbora, ki prihaja iz svobodnjaške stranke. Prvi predsednik Andreas Scherwitzl, član socialdemokratske stranke, je menil, da Smrtnik ni storil ničesar narobe in sam ne bi izdal opomina. Komentar poslovnika deželnega zbora jasno navaja, da so citati, pozdravi ali izrazi hvaležnosti v slovenščini dovoljeni, njegove besede povzema avstrijska tiskovna agencija. Slovenija je Smrtniku izrazila podporo in solidarnost.

Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF. Helmut Hartman je k sodelovanju na radiu povabil tudi Marjana Velika, takrat še dijaka Slovenske gimnazije v Celovcu. Potem, ko je bil glavni urednik slovenskega programa ORF zadnjih 24 let in 21 let odgovorni urednik televizijske oddaje Dober dan, Koroška je zdaj tik pred upokojitvijo. Kot več drugih dejavnih koroških Slovencev je multifunkcionar, zato mu dela ne bo zmanjkalo. Od leta 1992 je predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, kar pomeni, da je na čelu krovne organizacije dlje kot je bil Marjan Šturm, se pošali. Pri depolitizaciji športne organizacije mu je pomagal Bernard Sadovnik, takrat tajnik športne zveze, ki danes povezuje več kot 35 društev in klubov. Kako pa je Marijan Velik zadovoljen z odnosom pristojnih do slovenskega programa ORF in kakšno prihodnost mu napoveduje? Prisluhnite!   Foto: Reichman

V Domu glasbe v Celovcu bo nocoj osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na avstrijskem Koroškem. Pripravljajo jo: Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Generalni konzulat v Celovcu in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. V večeru glasbe in poezije se bodo ob 60. obletnici rojstva spomnili pesnika in vrhunskega prevajalca Fabjana Hafnerja, ki je dvignil slovenščino na visoko jezikovno raven in še posebej učinkovito poskrbel za dvojezično književnost na Koroškem. Spomnili se bodo tudi 100. obletnice smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela. V ta namen je kitarist in skladatelj Janez Gregorič uglasbil za glas in kitaro pesem Franceta Prešerna »Strunam« in izbor Kosovelovih pesmi s Krasa in bo z njihovo krstno izvedbo razširil svoj opus samospevov preko meja koroške literarne pokrajine.

Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca sta Rizzijevo nagrado za leto 2025 namenili deželnemu glavarju avstrijske Koroške Petru Kaiserju. Kot sta organizaciji zapisali v obrazložitvi, izrekata priznanje politiku, ki je „z doslednim in vključujočim delovanjem, z občutkom odgovornosti, človeškim pristopom in vizionarsko močjo odprl novo poglavje sobivanja na Koroškem“. Peter Kaiser je pomembno prispeval k institucionalni krepitvi dela za narodne skupnosti ter k spoštljivemu in sodelujočemu sobivanju na Koroškem. Podelitev nagrade poteka pravkar v Deželnem arhivu v Celovcu. Slavnostna govornica je nekdanja zvezna in deželna političarka Ana Blatnik, med gosti je tudi državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.

Pred dnevi je umrl dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer. Bil je dolgoletni profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru je bil ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Od leta 1971 do 1983 je bil podpredsednik, od leta 1983 do 2010 pa predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado

Družba se razvija v napačno smer – vse postaja zamenljivo, vrednote razpadejo. Kje najdeš zase trdne oporne točke? To je naslov zmagovalnega govora letošnjega govorniškega natečaja za mlade na avstrijskem Koroškem, ki ga razpisujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Včeraj je na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu potekalo zaključno tekmovanje. Udeležilo se ga je sedem kandidatk in kandidatov iz Slovenske gimnazije v Celovcu, Dvojezične trgovske akademije, Višje šole za gospodarske poklice v Šent Petru in Gimnazije Alpe Jadran v Velikovcu. Zmagovalka je Mojca Prosen iz 4. letnika šentpeterske šole, ki bo svoj govor predstavila in nagrado prejela ob podelitvi Tischlerjeve nagrade 2026 Herti Maurer Lausegger v ponedeljek, 26. januarja, v Mohorjevi hiši v Celovcu.

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem je konec tedna potekalo tradicionalno Novoletno srečanje treh Slovenij. Sobota je bila posvečena obletnicam, nam je povedala Marija Gruškovnjak iz Katoliške akcije v Celovcu: 100-letnici tednika Nedelja, 120-letnici duhovniške zveze Sodalitete in 175-letnici Mohorjeve družbe. V sobotnem popoldnevu so govorili o delovanju slovenskih društev v Podjuni, Rožu in Ziji. Nedelja je tradicionalno bolj duhovna, osvetlili so delovanje škofa blaženega Antona Martina Slomška in tudi življenje božjega služabnika škofa Antona Mahniča, ki je deloval na hrvaških otokih Krk, Rab in Pag, pred tem pa je bil škof v Gorici, kjer se je boril za slovenščino.

Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.

V Celovcu že več kot 60 let pripravljajo Gledališki praznik koroških Slovencev. Vsako leto na 8. december tako v mestnem gledališču v Celovcu nastopa slovensko gledališče. To tradicijo so začeli zato, da pride slovenščina tudi v osrednje koroško gledališče, saj sicer tam nastopov slovenskih gledališč ni. Več knjig, več svobode pa sta ime in geslo knjižnega sejma majhnih in srednjih založnikov v Rimu, na katerem se je predstavila tudi založba Založništvo tržaškega tiska.

Papež: Advent nas uči, da upanje postane dejanje.Dobrodelni Miklavžev večer za streho telovadnice Zavoda Antona Martina Slomška.Gregorčič: SD se je znašla v prostoru, kjer jo “razkosavata” Levica in Gibanje Svoboda.Umetna inteligenca vse pogosteje uporabljena tudi pri zavarovalniških prevarah.Slovenski pravniki v Celovcu tudi o pravici uporabe dvojezičnosti v sosednjih državah.V Evropskem parlamentu pogovorni panel o nasilju nad kristjani v južni Aziji.Stroka na 36. Mišičevem vodarskem dnevu o odpornih in sonaravnih rešitvah za urejanje vodotokov.ŠPORT: Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo.ŠPORT: Kvalifikacije v Visli Kobayashiju, na tekmi vsi Slovenci.VREME: Na Primorskem ter ponekod na zahodu dokaj sončno. V notranjosti Slovenije bo prevladovalo oblačno vreme.

V Mohorjevi hiši v Celovcu v teh trenutkih poteka praznovanje ob 60-letnici Katoliške akcije. Začelo se je z večernicami in nadaljevalo s predstavitvijo posameznih oddelkov organizacije in s kulturnim sporedom. Igralec Gregor Čušin je pripravil nastop z naslovom: „Upanje umre zadnje … Če sploh“; sodeloval bo še otroški in mladinski zbor iz Bajdiš. Delo Katoliške akcije je pestro in raznoliko. Vsakoletni otroški dan organizira Katoliška otroška mladina, Romanje živega rožnega venca je pomembna in odmevna duhovna ponudba, uspešna je Trikraljevska akcija, ki je znana po vsej Avstriji in ima svoje začetke v dvojezični župniji, kultura spominjanja je tudi težišče dela Katoliške akcije, Katoliška prosveta tedensko pripravlja celo vrsto prireditev po dvojezičnih župnijah. Tu sta še Referat za družine in Katoliška mladina. Pred mesecem dni je bila za predsednico znova izvoljena Ani Boštjančič, ki tej laiški organizaciji predseduje že od leta 2010 naprej.

Na ljubljanskem Krakovskem nasipu je bila na ogled razstava Meja, jezik in šola: državni okviri in jezikovna politika v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja. Razstava Slovenskega šolskega muzeja, ki izpostavlja pomen slovenskega jezika v procesih izobraževanja na ozemlju današnje Slovenije pa tudi na obrobjih slovenskega poselitvenega prostora, je povod za pogovor, ki enkrat mesečno nastaja v sodelovanju Programa Ars s slovenskim sporedom ORF v Celovcu in Radiem Trst A. O burnem, pet desetletij trajajočem obdobju nenehnih premikov državnih meja in družbenopolitičnih ustrojev, pa tudi mestoma grobih posegov oblasti v jezikovne politike znotraj posameznih državnih tvorb, razmišljamo z gosti. Sodelujejo: v ljubljanskem studiu strokovni sodelavec Instituta za narodnostna vprašanja dr. Robert Devetak, v celovškega studiu jezikoslovec in zgodovinar dr. Theodor Domej in v tržaškem studiu znanstveni sodelavec Znanstveno-raziskovalnega središča SAZU zgodovinar dr. Aleksej Kalc Na fotografiji je nabiralnik za finančne prispevke v podporo Družbi svetega Cirila in Metoda, okrog leta 1900. Omenjena družba je bila narodnoobrambna organizacija, ki si je ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja prizadevala za gradnjo slovenskih ali dvojezičnih šol na jezikovno mešanih območjih Koroške, Goriške in Istre. Zbirka stalne razstave Slovenskega šolskega muzeja, foto: Andrej Peunik.

Proračunski sveženj za prihodnji dve leti je potrdil pristojni parlamentarni odbor in je tako pripravljen za odločanje v državnem zboru. Ker denar za predvideno obvezno božičnico ni zajet v njem, je finančni minister Klemen Boštjančič znova pojasnil, da ga bodo zagotovili s prerazporeditvami. Drugi poudarki oddaje: - Madžarski premier Orban v strahu pred izgubo oblasti na protivojno turnejo. - Inštitut za slavistiko v Celovcu praznoval 50 let delovanja. - Košarkarice zmagale tudi na drugi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo.

Nasilni poseg na protifašističnem taboru na Peršmanovi obudil močna čustva Sporna policijska akcija konec julija na protifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji na Avstrijskem je sprožila oster odziv ne le med koroškimi Slovenkami in Slovenci, ampak tudi v Sloveniji. Racija je potekala na kraju, ki ima za koroške Slovence veliko simbolno vrednost. Na tem območju so nacisti 25. aprila 1945 ubili enajst članov slovenskih družin Kogoj in Sadovnik. Preiskovalna komisija, ki preučuje okoliščine akcije, je med tem časom pripravila vmesno poročilo, dokončnega epiloga pa še ne. Dejanje avstrijske policije pa je odprlo vprašanje zgodovinskih bremen skozi čas. O vsem tem in kulturi spominjanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Oddaja je nastala v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in Programa Ars; prvič je bila objavljena v oddaji Ars humana. Gostje: Marta Ivašič, prof. zgodovine in raziskovalka lokalne zgodovine; Eva Hartmann, podpredsednica Društva Peršman; Sara Pan, znanstvena sodelavka Deželnega muzeja v Celovcu; Janez Stergar, prof. zgodovine in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Avtor oddaje Miha Pasterk

Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.

Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.

Izhodišče pogovora je nasilni poseg na Antifašističnem taboru na Peršmanovi domačiji konec julija. Policijska racija na osrednjem spominskem kraju koroških Slovenk in Slovencev je odprla vprašanje zgodovinskih bremen skozi zgodovino. O vsem tem in o kulturi spominjanja govorijo: v Trstu profesorica zgodovine in raziskovalka lokalne zgodovine Marta Ivašič, v Celovcu podpredsednica Društva Peršman Eva Hartmann, zaposlena na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, in Sara Pan, znanstvena sodelavka Deželnega muzeja v Celovcu, v Ljubljani pa Janez Stergar, profesor zgodovine, upokojeni strokovni svetnik Inštituta za narodnostna vprašanja ter predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Pogovor je iz Celovca vodil Miha Pasterk, nastal pa je v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in Programa Ars. Foto, vir: Muzej Peršman, na sliki Peršmanova domačija kot spominski kraj in kraj učenja

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica.

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica.

Danes se v Ljubljani začenja že tradicionalna Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije. Jesenska filmska šola že od leta 1985 prinaša teoretske, politične, estetske ter družbeno-zgodovinske premisleke o filmu filmski kulturi. Letos se posveča LGBTIQ+ skupnosti v Sloveniji, na Balkanu in Vzhodni Evropi. Bili smo tudi v Deželnem muzeju v Celovcu, kjer je na ogled razstava Partizanke art: Umetnost ženskega odpora v Jugoslaviji in na Koroškem.

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

Stranka Slovenska skupnost pod geslom »S ponosom naprej« praznuje 50 – letnico delovanja. Kot pojasnjuje predsednik Damijan Terpin, niso stranka opozicije, temveč stranka, ki zastopa interese slovenske manjšine v Italiji. Kaj to pomeni? Ustavimo se v Zagrebu, kjer so na gimnaziji Lucijana Vranjanina dobili novo profesorico slovenščine. Vnovič se je pokazalo, da ustrezna usposobljenost za poučevanje jezika ostaja velik izziv. Spomnimo se pomembne vloge Joška Tischlerja, ustanovitelja slovenske gimnazije v Celovcu. Povabimo vas na prireditve, ki jih na avstrijskem Koroškem skupaj s krovnima slovenskima kulturnima zvezama pripravlja Urad za slovensko narodno skupnost in potekajo pod imenom Kulturni tandem. Skupaj z gornjeseniško folklorno skupino pa praznujemo 40-letnico njihovega delovanja.   Foto (Vida Toš): 40 letnica Folklorne skupine Gornji Senik

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki« Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

Joško Tischler je med koroškimi Slovenci dobro znan. Gre za enega pomembnih rojakov, ki so postavljali temelje za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. O njegovem življenju in delu je bilo napisanih nekaj zbornikov, dr. Andrej Rahten pa je avtor prve biografije o tem pomembnem politiku in šolniku, očetu Slovenske gimnazije v Celovcu. Zaslužen je za uvedbo obveznega dvojezičnega šolstva, ki je, čeprav je bila po desetih letih ukinjena, postavila temelje Slovenski gimnaziji. Kaj pa bi Joško Tischler dejal danes na vse to, kar se dogaja? Prisluhnite pogovoru z dr. Andrejem Rahtnom! Foto (Mateja Železnikar): predstavitev knjige v atriju ZRC SAZU 30.9.2025

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki« Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

Slovenci v zamejstvu si lahko prihodnje leto obetajo več denarja iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, zagotavlja državna sekretarka Vesna Humar. Kako pa je s posodobitvami zakonodaje in strategije? Olimpijski komite Slovenije je na Opčinah pri Trstu odprl prvo regijsko pisarno v zamejstvu. Zanima nas, kaj to pomeni za šport Slovencev v Italiji. Ustavimo se v Celovcu, kjer so na konferenci razpravljali o predšolskem izobraževanju kot temelju za učenje jezika. Po potrditvi učnega načrta za pouk slovenskega jezika in kulture na hrvaških osnovnih šolah preverjamo, kako je z ustreznimi učbeniki in kako z usposobljenimi učitelji slovenščine. Odpravimo se tudi v Porabje, ki ga je takoj po prevzemu funkcije obiskal novi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Zakaj? Prisluhnite!Foto (OKS- ZŠZ): odprtje prve zamejske regijske pisarne OKS v Trstu 

Petje v družinah je že od nekdaj izredno pomemben dejavnik pri ohranjanju in posredovanju slovenske kulture, pesmi in jezika. Ljudska pesem v družinah je bila še do nedavnega živa, tudi ob delu in raznih običajih skozi leto ter ob kuhinjski mizi. V času globalizacije ne smemo pozabiti domačih viž, zato so se pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu lani odločili, da po desetih letih premora obudijo priljubljeno prireditev Družinsko petje. Koncerti, ki jih vokalno in instrumentalno oblikujejo družine v najrazličnejših sestavih, potekajo v sodelovanju z domačimi društvi. Po uspešnem koncertu lani v Ločah bodo družine letos zapele in zaigrale v sodelovanju Slovenskega prosvetnega društva Srce v Kulturnem domu v Dobrli vasi v Podjuni, in sicer to nedeljo popoldne. Nastopili bodo: družine Woschitz, Kropiunik, Čemrovi, Paulič in Stern, Simon in Niko Boštjančič in skupini Sanje in iz Slovenije skupina Drstvenšek.

Petje v družinah je že od nekdaj izredno pomemben dejavnik pri ohranjanju in posredovanju slovenske kulture, pesmi in jezika. Ljudska pesem v družinah je bila še do nedavnega živa, tudi ob delu in raznih običajih skozi leto ter ob kuhinjski mizi. V času globalizacije ne smemo pozabiti domačih viž, zato so se pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu lani odločili, da po desetih letih premora obudijo priljubljeno prireditev Družinsko petje. Koncerti, ki jih vokalno in instrumentalno oblikujejo družine v najrazličnejših sestavih, potekajo v sodelovanju z domačimi društvi. Po uspešnem koncertu lani v Ločah bodo družine letos zapele in zaigrale v sodelovanju Slovenskega prosvetnega društva Srce v Kulturnem domu v Dobrli vasi v Podjuni, in sicer to nedeljo popoldne. Nastopili bodo: družine Woschitz, Kropiunik, Čemrovi, Paulič in Stern, Simon in Niko Boštjančič in skupini Sanje in iz Slovenije skupina Drstvenšek.

Razmere Slovencem še nikoli niso bile tako naklonjene, kot ravno zdaj. Tako je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko. V mislih je imel področje sodstva. Pred dnevi je namreč kot novi predsednik deželnega sodišča v Celovcu prisegel Manfred Herrnhofer, ki se, tako kot zvezna ministrica za pravosodje, dr. Anna Sporrer, zavzema za popolno izpolnitev sedmega člena Avstrijske državne pogodbe na področju sodstva. Postopoma naj bi bila mala sodišča, kjer že kmalu ne bo niti enega slovenskega sodnika, opuščena, v zameno bi pa dobili okrajna sodišča v Beljaku, Celovcu in Velikovcu. V Celovcu naj bi pa postalo dvojezično tudi deželno sodišče z modernim servisnim centrom, prevajalci, dvojezičnimi tajnicami, skrbništvom in ostalim dvojezičnim osebjem. Narodni svet tako razširitev podpira. Namesto enajstih občin bo tako imelo dostop do dvojezičnega sodstva kar šestintrideset dvojezičnih občin. Dr. Inzko pričakuje, da bo že kmalu prišlo do razširitve veljavnostnega območja za dvojezično sodstvo. Še to: na slovesnosti prisege Herrnhoferja za novega predsednika deželnega sodišča v Celovcu je zadonela tudi slovenska pesem.

Razmere Slovencem še nikoli niso bile tako naklonjene, kot ravno zdaj. Tako je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko. V mislih je imel področje sodstva. Pred dnevi je namreč kot novi predsednik deželnega sodišča v Celovcu prisegel Manfred Herrnhofer, ki se, tako kot zvezna ministrica za pravosodje, dr. Anna Sporrer, zavzema za popolno izpolnitev sedmega člena Avstrijske državne pogodbe na področju sodstva. Postopoma naj bi bila mala sodišča, kjer že kmalu ne bo niti enega slovenskega sodnika, opuščena, v zameno bi pa dobili okrajna sodišča v Beljaku, Celovcu in Velikovcu. V Celovcu naj bi pa postalo dvojezično tudi deželno sodišče z modernim servisnim centrom, prevajalci, dvojezičnimi tajnicami, skrbništvom in ostalim dvojezičnim osebjem. Narodni svet tako razširitev podpira. Namesto enajstih občin bo tako imelo dostop do dvojezičnega sodstva kar šestintrideset dvojezičnih občin. Dr. Inzko pričakuje, da bo že kmalu prišlo do razširitve veljavnostnega območja za dvojezično sodstvo. Še to: na slovesnosti prisege Herrnhoferja za novega predsednika deželnega sodišča v Celovcu je zadonela tudi slovenska pesem.

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Eva Longyka Mrušič in Igor Velše. Pisatelj Vinko Ošlak se je rodil v Slovenj Gradcu. Študij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je dopolnil z magisterijem na Akademiji znanosti v San Marinu. Od leta 1982 živi v Celovcu. Njegovo delo je izredno obsežno in raznovrstno, obsega izvirno leposlovje, filozofske razprave, članke, prevode (tudi v esperanto) ter eseje o politiki. zgodovini, veri in etičnih vprašanjih. Prejel je Rožančevo nagrado za esejistiko ter nagrado svetlobnica na razpisu založbe Družina za roman Pisma Philemonu. V tem delu oživlja začetke krščanstva v prvem stoletju po Kristusu in življenje apostola Pavla v Rimu. Roman Američan v Rašici se posveča življenju in delu Primoža Trubarja in njegovi življenjski poti od rojstne Rašice do zadnje postaje v nemškem Derendingenu. V slovenski literarni zgodovini se je ob krepitvi narodne zavesti v začetku 20. stoletja, zlasti leta 1908 ob petstoti obletnici Trubarjevega rojstva, več pisateljev in literarnih zgodovinarjev spoštljivo spominjalo Trubarja kot očeta slovenskega knjižnega jezika in začetnika slovenske književnosti. O njem je pisal dr. Ivan Prijatelj, Anton Aškerc pa ga v duhoviti pesnitvi Slovenska legenda brani pred nasprotniki: »V jeziku premilem on prvi učil / moliti in psalme je peti«. Pisatelj Ošlak omenja še več avtorjev, ki so pisali o pomenu Trubarjevega dela za razvoj slovenskega jezika in književnosti, vendar sam to tezo zavrača. Z dokazi iz Trubarejvih del in pogovori z različnimi poznavalci reformacije je spoznal, da je razlog za njegova prizadevanja predvsem iskrena vera in pripadnost čistemu evangeliju – pravo spoznanje božje. V naslovu romana omenjeni Američan je Pitt Harrison, po študiju zgodovinar na kalifornijski univerzi v Turlocku. Izhaja iz ugledne družine, oče je pravni svetovalec za bančne procese in lastnik odvetniške pisarne. Težko razume, zakaj se je sin pod vplivom profesorja Campbella odločil za potovanje v majhno evropsko državo, kjer naj bi za svojo doktorsko disertacijo preučeval življenje in delo Primoža Trubarja. Pitt je sprva ateist, vse njegovo študijsko raziskovanje pa je hkrati pot bogoiskateljstva, ki ga pripelje do globoke vere in mu približa Kristusov evangelij. Spoznal je, da samo od sebe ne more nič nastati, odklanja tudi Darwinov nauk: »Pittova pamet je natanko vedela, da Bog je, Pittovo srce tega še ni hotelo vedeti in ni dalo pristanka umu, ki je zahteval svoje.« Pittovo potovanje se začne po osamosvojitvi Slovenije. Ob pristanku v Trstu spozna Randyja, virtualnega prijatelja, s katerim si je dopisoval po spletu. Randy se je že pred leti priselil z Nove Zelandije v Slovenijo, naučil se je jezika in dela kot misijonar nove verske skupnosti. Postane Pittov gostitelj in sopotnik na poti odkrivanja verskih globin evangelija in po krajih življenja Primoža Trubarja, Nova prijatelja razpravljata o Slovencih, strinjata se, da so mnenja vseh, ki so pisali o Trubarjevem delu in poslanstvu, prilagojena trenutni ideologiji in politiki. Vsi poudarjajo njegovo skrb za kulturni razvoj in knjižni jezik Slovencev, kar zveni kot zmaga jezikoslovja nad teologijo, pogovarjata se o zgodovini Slovencev, pokristjanjevanju, Ilirskih provincah, izobraževanju in šolstvu, komunizmu in marksizmu pa tudi o antiamerikanizmu. In kaj naj bi bili znameniti Slovenci? »Cankar je bil katoličan, a je bil tudi malo socialist, malo ničejanec, malo liberalec, malo tudi protestant. Enako Prešeren. Enako Tavčar, enako vsa slovenska literarna in kulturniška elita, deloma tudi duhovniška.« Na poti v Rašico se pogovarjata o grehu ubijanja, povojnih pobojih in grehu ubijanja lastnega zaroda, o prilagodljivosti vsaki trenutni oblasti – avstrijskemu cesarju, Srbom, nacizmu, komunizmu. Vsa ta prilagodljivost se kaže tudi v odnosu do lastnega jezika, saj ga Slovenci ne cenijo dovolj, zato si pomagajo z mešanjem angleščine. Tudi do tujcev so hlapčevsko ponižni. Odkrivanje postaj Trubarjevega življenja vzbuja vedno nove razprave o religijah, zlasti ko se skupinici iskalcev resnice o Trubarju pridruži najeti taksist, Mehmed Nikić, preprost in plemenit musliman, doma iz Bosne, in jim podrobno odkriva zakonitosti islama v Koranu, njihovi sveti knjigi, ki si jo različno razlagajo v soočenju džihada in usmiljenja. V krščanstvu še vedno vladajo nasprotja. Tudi novi evangeličani menijo, da posameznik za duhovno povezavo z Bogom ne potrebuje posrednikov, kot je papež v Rimu, ki ima celo svojo državo in naj bi bil božji namestnik na zemlji. Delo Vinka Ošlaka Američan v Rašici sodi med zahtevna besedila in je predvsem filozofska pripoved, čeprav ima tudi nekaj romanesknih prvin. Je potopis skozi slovensko in evropsko zgodovino, odpira pogled v različne nazore, ki jih odkrivamo v odgovorih posameznikov (profesorjev, zgodovinarja, pastorice, duhovnika) na ista vprašanja o Trubarju. Slogovno zahtevno besedilo vsebuje tudi več starih besed, zlasti za imena mest, kot sta Monakovo za München in Solnograd za Salzburg. Najdemo pa tudi neologizme: »ti si sin, torej sinuj in ne vprašaj, kako oče očetuje.« V Ošlakovem romanu Američan v Rašici vidimo veliko znanja in modrosti s področja filozofije, teologije in zgodovine ter avtorjeve nekonvencionalne poglede na svetovno dogajanje, na primer odmev na zloglasni 11. september v New Yorku. Med moškimi liki imajo ženske le obrobno vlogo. Izjema je lik Barbare, razgledane profesorice slovenščine, ki se poroči s Pittom ter postane njegova sopotnica in enakovredna sogovornica na potovanju za Trubarjem.

Kraška ohcet, največja etnološka prireditve Slovencev v Italiji, je presegla pričakovanja. Več kot 1200 svatov vseh generacij, oblečenih v narodne noše, je dokaz, kako pomembna je ta prireditev za celotno slovensko narodno skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Monoštru, kjer je potekal seminar za učitelje in vzgojitelje v narodnostno mešanem okolju, namenjen krepitvi slovenskega jezika in identitete. Povabimo vas v Koroški muzej v Celovcu, na ogled razstave Hinschaun!Poglejmo, ki pripoveduje o obdobju nacističnega režima na avstrijskem Koroškem. Maja Haderlap, slovenska avtorica v središču jubilejne 40. Vilenice, pa spregovori o svojem najnovejšem romanu Ženske v temi, v katerem razmišlja o vlogi ženske nekoč in danes, odhajanju ter iskanju identitete, smisla življenja in svobode. Foto (USZS): mladoporočenca 28. Kraške ohceti

Za Palestince v Gazi je poleg izraelskih napadov smrtonosna tudi lakota. Človekoljubne pomoči, ki prihaja v enklavo, ni dovolj, opozarjajo humanitarci. Zaradi akutne podhranjenosti je ogroženih več kot 320 tisoč otrok, navaja predstavnik Unicefa Ted Chaiban in dodaja, da otroci ne bi smeli umirati med tem, ko čakajo v vrsti pred prehranskim centrom ali zbirajo vodo. Druge teme: - Trump ukazal premik dveh jedrskih podmornic. - Protest v Celovcu zaradi racije avstrijske policije pri Peršmanu. - Boj proti diskriminaciji v ospredju dneva spomina na genocid nad Romi in Sinti.

Mednarodna javnost zaradi grozljivih razmer v Gazi stopnjuje pritisk na Izrael. Slovenija je kot prva evropska država prepovedala izvoz ter tranzit vojaškega orožja in opreme iz Slovenije oziroma prek nje v Izrael. Pristojni pričakujejo, da bodo subjekti odločitev spoštovali, kot težavo pa v vladi navajajo nadzor. Druge teme: - Pred deželno vlado v Celovcu na protestu zaradi racije pri Peršmanu približno 700 ljudi. - Starmer in Zelenski: Rusija edina ovira za mir v Ukrajini, Putin odprt za pogovore. - Dodik kljub obsodbi vztraja na čelu Republike Srbske, Evropska unija poziva k spoštovanju sodbe

Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni.

Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni.

V Trstu se danes zaključuje Poletna šola, ki poteka v okviru projekta Car2go! in se je pretekli teden začela v Celovcu. Obiskuje jo osemnajst deklet in fantov, starih od 15 do 18 let z dvojezičnih območij Koroške in Furlanije. Direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren, ki je vodilni partner projekta, je pozdravil izmenjavo izkušenj in spoznavanje kulturno-turistične ponudbe. Deželni glavar Peter Kaiser je organizatorjem čestital za pobudo in poudaril pomen pobud, ki so načrtovane po meri mladih, saj na njih moramo utrjevati temelje skupnega evropskega prostora. Deželni svetnik Slovenske skupnosti iz Italije Marko Pisani je prav tako pohvalil pobudo čezmejne šole, ki je odlična priložnost za vzajemno spoznavanje, tkanje prijateljstev, istočasno pa je tudi temelj za dolgoročno gospodarsko in turistično povezovanje obeh regij.

V Trstu se danes zaključuje Poletna šola, ki poteka v okviru projekta Car2go! in se je pretekli teden začela v Celovcu. Obiskuje jo osemnajst deklet in fantov, starih od 15 do 18 let z dvojezičnih območij Koroške in Furlanije. Direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren, ki je vodilni partner projekta, je pozdravil izmenjavo izkušenj in spoznavanje kulturno-turistične ponudbe. Deželni glavar Peter Kaiser je organizatorjem čestital za pobudo in poudaril pomen pobud, ki so načrtovane po meri mladih, saj na njih moramo utrjevati temelje skupnega evropskega prostora. Deželni svetnik Slovenske skupnosti iz Italije Marko Pisani je prav tako pohvalil pobudo čezmejne šole, ki je odlična priložnost za vzajemno spoznavanje, tkanje prijateljstev, istočasno pa je tudi temelj za dolgoročno gospodarsko in turistično povezovanje obeh regij.

V okviru Evropske prestolnice kulture so v Gorici v nedeljo odprli še zadnjo razstavo posvečeno slikarju Zoranu Mušiču z naslovom Züriška soba, dela in atelje, ki bo na ogled do 31. oktobra. Poročamo tudi iz Celovca, kjer so pred Domom glasbe ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe postavili štiri bronaste umetniške konstrukcije z naslovom 800+ akademskega slikarja Valentina Omana ter iz Vilne, kjer poteka 51. Audio Storytelling Festival, ena osrednjih evropskih platform za ustvarjalce zvočnih vsebin.

V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?V Slovenski gimnaziji v Celovcu se pridružimo praznovanju 50 letnice pouka v lastnih prostorih, pouka, ki je zelo pomemben za koroške Slovence. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je v Zagrebu dobila nove prostore. Kaj pomenijo ti prostori za delovanje Zveze in kaj za razvoj same narodne skupnosti? V Monoštru pa preverjamo, kakšna prihodnost se obeta slovenskim medijem na Madžarskem. Prisluhnite!   Foto (Matej Maček): Vizionar za celostno obdelavo vsebine - Ana Grilc: Mrličožerec/Der Leichenfresser - Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, Celovec   

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne in 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe – dveh zgodovinskih dogodkov, ki sta močno zaznamovala Slovence v njihovem skupnem kulturnem prostoru. V pogovoru pod okriljem Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega sporeda ORF v Celovcu razmišljamo o manj znanih dejstvih in zapuščini, ki sta jih krojila omenjena dogodka, pa o tem, kako s preteklimi dogodki osvetliti današnje družbenopolitično dogajanje. O tem s sogovorniki – sodelujejo Peter Kovačič Peršin, dr. Jože Pirjevec in dr. Valentin Sima. Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945), foto: Wikipedija

V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno.

Vojne so in vojne bodo. Za evfemizmi se lahko skrijejo največje grozote, evfemizmi zameglijo naš fokus. Slovenija igra všečno diplomatsko igro, zavzema se za mir, a hkrati ministrira pri interesih velikih sil. Manjšina je zmeraj odvisna od dobre volje oziroma interesov večine. Tako je v onesnaženem Anhovem, v zamejskem Celovcu ali v Slovenski Bistrici, kjer so na nove zdravnike čakali v dolgi vrsti. Iz Črnomlja pa se s polžjo vprego po železni cesti cijazijo s hitrostjo 10 kilometrov na uro. Pozdravljeni v preteklosti, dobrodošli v prihodnosti.

Marko Črnčec je eden izmed najbolj priznanih sodobnih slovenskih glasbenikov, ki je na mednarodnem prizorišču znan kot multiinstrumentalist, skladatelj, aranžer in producent. Po končanem študiju v Gradcu je nekaj let živel in ustvarjal v New Yorku. Kot profesor glasbe zadnja leta deluje na dveh univerzah, v Ljubljani in v Celovcu. Nina Zagoričnik se je z njim pogovarjala ob na novo nastalem glasbenem projektu ‘Brez besed', ki je z devetimi na novo aranžiranimi skladbami Mojmirja Sepeta poklon temu legendarnemu skladatelju in dirigentu.