Podcasts about radijska

Oddaja Dolimita tokrat o biatlonu in nordijski kombinaciji. Slišali boste, kakšne so možnosti, da nordijska kombinacija odpade iz olimpijske družine športov, več pa tudi po včerajšnji moški štafeti biatloncev, kjer so Slovenci najboljšo uvrstitev na olimpijskih igrah zapravili na zadnjem streljanju, spet so zmagali Francozi, tudi v štafeti biatlonk pa so favoritinje Francozinje. Radijska reporterja Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem

Oddaja Dolimita tokrat o biatlonu in nordijski kombinaciji. Slišali boste, kakšne so možnosti, da nordijska kombinacija odpade iz olimpijske družine športov, več pa tudi po včerajšnji moški štafeti biatloncev, kjer so Slovenci najboljšo uvrstitev na olimpijskih igrah zapravili na zadnjem streljanju, spet so zmagali Francozi, tudi v štafeti biatlonk pa so favoritinje Francozinje. Radijska reporterja Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem

V slovenskem taboru so bili po tekmi moških dvojic malce grenki, saj sta jih od medalje ločili manj kot dve točki. Več tudi o razburljivem moškem slalomu, na katerem je švicarsko prevlado na teh igrah potrdil Loic Meillard, slišali pa boste, kaj se je dogajalo z Atlejem Liejem McGrathom, potem ko je po odstopu odhrumel s smučišča proti gozdu in se pred prvimi drevesi razočaran ulegel v sneg. Radijska reporterja Miha Trošt in Marko Cirman se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem

Četrtek prinaša ženski superveleslalom z Ilko Štuhec, v moški konkurenci pa je zmagal Franjo von Allmen. S tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva.

Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.

Drugi tekmovalni dan, še ena vrhunska slovenska uvrstitev, a spet razočaranje. Centimetri so Tima Mastnaka ločili od druge olimpijske medalje. Štajerec je bil po tekmi žalosten, a hkrati ponosen na opravljeno, v valovski pogovorni olimpijski oddaji pa lahko slišite, da je Mastnak izjemno čislan med svojimi tekmeci. Dvakratni olimpijski prvak Benjamin Karl pravi, da je njegove vožnje tisočkrat gledal in svojo tehniko zgledoval po Mastnakovi. Slišite lahko tudi, da je večina najboljših deskarjev stopila skupaj, da bi nasprotovala idejam o odstranitvi paralelnega veleslaloma iz olimpijskega programa. Vodilni pri Mednarodnem olimpijskem komiteju o tem razmišljajo, ker za športom ne stoji industrija, ki bi služila od te discipline. Vse deske tekmovalcev alpskega sloga so namreč narejene po meri in niso na voljo v prosti prodaji. Več tudi o zmagovalki smuka Breezy Johnson, ki ima v svoji ekipi slovenskega serviserja Aleša Sopotnika, slišite lahko tudi Tino Maze, ki pravi, da nastop Lindsey Vonn na vse ali nič ne daje lepega sporočila prihajajočim generacijam, Domen Prevc pa se odmika od vloge favorita na tekmi na srednji skakalnici, s katero se na treningih ni ujel. Radijska reporterja Uroš Volk in Anja Hlača Ferjančič o olimpijskih igrah debatirata z voditeljem Luko Petričem.

Radijska igra za otroke je priredba Andersenove pravljice Vžigalnik. V njej pogumni vojak pretenta čarovnico in njene tri začarane pse ter se na koncu poroči s princesko. Režiser: Aleš Jan Prirejevalec: Franček Rudolf Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Vojak – Vojko Zidar Princesa – Polona Vetrih Čarovnica – Milena Muhič Kralj – Danilo Benedičič Dvorna dama – Mojca Ribič Psi – Peter Ternovšek, Zlatko Šugman, Dare Valič Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenije marca 1984

Del mednarodnega projekta Untold Europe, ki se odziva na izzive ob porastu diskriminacije, sovražnega govora in družbene neenakosti v Evropi, je mednarodna razstava Salt in the Wound, Gold in the Vault na treh lokacijah v Kopru. Gremo tudi na 36. Liffe, Ljubljanski mednarodni filmski festival, osredotočili se bomo na slovensko manjšinsko koprodukcijo Zajčji nasip, ''zgodbo o prepovedani ljubezni na hrvaškem podeželju, kjer so meje tolerance preozke za burna mladostniška čustva.'' Na prvi program Radia Slovenija pa prihaja radijska igra, nastala po drami V iskanju izgubljenega jezika Gorana Vojnovića. Pripoveduje o dveh bratih, ki sta se v mladosti razšla in živita vsak na svoji strani slovensko-italijanske meje. Prvi je zagrizen fašist, drugi je bil v partizanih in je postal funkcionar v jugoslovanski administraciji.

Gluhe in hudo naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Gorazd Orešnik je od rojstva gluh, je oče dveh gluhih otrok, pa tudi ponosen dedek štirih vnukov. Po izobrazbi je elektromehanik. Po končani diplomi je 20 let delal v podjetju Iskra, nato pa do upokojitve kot snemalec za spletno televizijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih. 25 let je bil član upravnega odbora Društva gluhih Ljubljana, nato 8 let predsednik društva, letos pa je bil izvoljen za predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. O svoji življenjski zgodbi in o tem, za kaj se zavzema kot predsednik Zveze, da bi se položaj gluhih in naglušnih izboljšal, bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. Današnjo radijsko oddajo Med štirimi stenami smo pripravili tako, da je dostopna tudi ljudem z okvaro sluha, in sicer lahko spremljajo videoprenos na spletni strani prvega programa Radia Slovenija. Oddaja je v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik, opremljena pa je tudi s podnapisi.

Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 60 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Pravljico Bojane Vajt Lisička in siva miška je interpretirala dramska igralka Ajda Smrekar. Pripoveduje: Ajda Smrekar. Avtorica besedila: Bojana Vajt. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 13.10.2025.

Jeklarstvo ima na Ravnah na Koroškem več kot 400 let zgodovine. Dopoldne so tam odprli obnovljene objekte muzejskega območja Stara železarna, ki velja za edinstven spomenik tehniške kulturne dediščine tako pri nas kot v Evropi. Zakopali se bomo med nov nabor študij, prevodov in raziskav, ki jih je predstavila Založba ZRC, in se posvetili radijski igri Periferija mlade avtorice Kaje Novosel, ki prav v tem času sodeluje na vseevropskem festivalu radiodifuzije Prix Europa. Celovečerna igra v režiji Špele Kravogel z nemim likom samske ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive in strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju.

Radijska igra za otroke pripoveduje o poplavi in o živalih, ki skupaj vedrijo. V dogajanje nas uvede jež, ki utrinke dogajanja ob tridnevnem deževju zapisuje v svoj dnevnik. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Jež – Janez Albreht Polhlja – Mojca Ribič Polhec – Maja Končar Smrekova vila – Violeta Tomić Podlasica – Lenča Ferenčak Sraka – Iva Zupančič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1992

Spomladi bodo redne državnozborske volitve, kampanja je že v teku. Pričakovati je, da bodo v prihodnjih mesecih vladajoči tarče še kakšne interpelacije, govori se tudi o več referendumih. V tokratnem Studiu ob 17ih politična analitika Boris Vezjak in Aleš Maver komentirata trenutna razmerja moči in dediščino oziroma zmote zdajšnje vladne koalicije. Odgovarjata tudi na vprašanje, kdo ima največ možnosti za prevzem oblasti. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Radijska tribuna. Avtor oddaje je Dejan Rat.

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade osnovne šole oziroma dopolnjenega enajstega leta starosti.

Danes se bo skoraj devetdeset glasbenikov iz 21ih držav prvič povezalo v Etno Histeria World Orchestra 2025, orkester pa se bo do 8. avgusta predstavil na osmih koncertih. V izolski galeriji Insula je na ogled razstava akademske slikarke Jasmine Rojc z naslovom Plavi konj. Radijska igra Periferija avtorice Kaje Novosel, ki je nastala v režiji Špele Kravogel in v produkciji Uredništva igranega programa, se je v kategoriji radijska igra in podkast uvrstila v letošnji tekmovalni program festivala Prix Italia. Na festivalu Dobimo se pred Škucem se tudi letos že tradicionalno predstavlja nova radijska igra Uredništva igranega programa. Z včerajšnjim dnem se je poslovil Robert Wilson, gledališki režiser, dramatik in eden izmed najpomembnejši ustvarjalcev avantgardnega gledališča. V Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki pa se danes zaključuje 30. mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Vabljeni k poslušanju!

Radijska kateheza, s katero smo bili v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je brat Miran Špelič.

Radijska kateheza, s katero smo bili v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je brat Miran Špelič.

Radijska ekipa s prijatelji je v zadnjih pripravah na odhod. V ponedeljek se bo začelo kolesarsko romanje upanja v Rim. V Doživetjih narave ste spoznali ekipo, ki se odpravlja na mednarodno srečanje športnikov s papežem. Predstavili smo tudi traso in vse štiri etape, v katerih bodo skupaj prepotovali več kot 750 km - do svetih vrat v Vatikanu.

Radijska ekipa s prijatelji je v zadnjih pripravah na odhod. V ponedeljek se bo začelo kolesarsko romanje upanja v Rim. V Doživetjih narave ste spoznali ekipo, ki se odpravlja na mednarodno srečanje športnikov s papežem. Predstavili smo tudi traso in vse štiri etape, v katerih bodo skupaj prepotovali več kot 750 km - do svetih vrat v Vatikanu.

V današnji oddaji ponujamo izčrpno poročilo o letošnjih nagrajencih filmskega festivala v Cannesu. Vabimo vas tudi na živo izvedbo radijske igre Hamlet, ki se bo nocoj odvila v Cankarjevem domu in na programu Ars, v teku pa je tudi 28. festival Slovenski dnevi knjigev Mariboru .

Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo med 15. in 18. aprilom potekal 17. festival elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA, kjer se bodo predstavili domači in tuji glasbeni ustvarjalci. Na potovanje v čas po prvi svetovni vojni, ko je razpadlo večjezično in večkulturno avstro-ogrsko cesarstvo, nas bo premierno na prvem programu Radia Slovenija popeljala radijska igra Kapucinska grobnica po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista Josepha Rotha. Radijska igra je v dveh delih nastala v široki mednarodni koprodukciji v sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica kot del programa Nezmožni umreti.

Najprej nekaj knjižnega – predstavljamo dve deli, ki sta pred kratkim izšli pri Cankarjevi založbi, in sicer Tri besedila francoske Nobelove nagrajenke za književnost Annie Ernaux in roman mehiške pisateljice Guadalupe Nettel Edinka. Potem pa nekaj o prenovljeni javni platformi za izposojo elektronskih knjig COBISS Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, in še o živi uprizoritvi radijske igre Brine Jenček z naslovom grem greš greva na Tednu slovenske drame v sodelovanju s Programom Ars. Tu je še nova koncertna sezona cikla SiBrass, ki v ospredje postavlja različne trobilske zasedbe in tovrstni repertoar. Tudi letošnjo sezono odpira hišni trobilni ansambel SiBrass.

Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago evangeljskega odlomka o čudežnem ulovu rib in to potem, ko je Peter vrgel mrežo po Gospodovi besedi. Z nami je bil brat Miran Špelič.

Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago evangeljskega odlomka o čudežnem ulovu rib in to potem, ko je Peter vrgel mrežo po Gospodovi besedi. Z nami je bil brat Miran Špelič.

Doroteja Nadrah, gledališka in filmska igralka, je avtorica radijske igre Zbirno mesto, ki je del triptiha o temi skupnostnega soočanja s podnebno krizo. Avtorico zanima, ali lahko s povezavo umetnosti, znanosti in sodelovanja skupnosti odgovorimo na krizo z ustvarjanjem strukturne spremembe sistema.Zapiski: Radijska igra: Doroteja Nadrah, Tosja Flaker Berce: Zbirno mesto Ars humana: Lučka Kajfež Bogataj: "Boj za mir je tudi boj za podnebje in okolje"

Podelili so nagrado Sklada Staneta Severja. Letošnja prejemnika sta Miranda Trnjanin in Lovro Zafred. Napovedujemo premiero radijske igre z naslovom Zbirno mesto, ki sta jo ustvarila Doroteja Nádrah in Tosja Flaker Bercé, poročamo pa tudi s plesne predstave z naslovom Knjiga mojih življenj, ki smo si jo ogledali v Anton Podbevšek teatru.

Brat Miran Špelič je govoril o Ambroziju Milanskem, beseda pa je tekla tudi o spovedi.

Brat Miran Špelič je govoril o Ambroziju Milanskem, beseda pa je tekla tudi o spovedi.

Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...

Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...

Radio je lahko vaš prijatelj in sopotnik tudi zvečer. Na Prvem vam nocoj v poslušanje po poročilih ob 21tih ponujamo novo radijsko igro z naslovom Soba s posebnim vhodom. Gre za besedilo slovenske avtorice Suzane Tratnik. Njena kratka zgodba z istim naslovom je bila izbrana na natečaju Radia Slovenija že leta 2003, pozneje pa je bila vključena v njeno zbirko Česa nisem nikoli razumela na vlaku. Sogovornica: Režiserka Saška Rakef.

Jenkovo nagrado za poezijo sta prejeli pesniški zbirki Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta in Vračanje k čistosti Roberta Simoniška. Pa še o razstavi koroškega Slovenca, umetnika Rudia Benetika, ter slikarja in grafika Bogdana Borčića z naslovom Čustveni svetovi, ki je na ogled v galeriji Alpe Adria v Celovcu. Omenili bomo tudi premiero naše nove radijske igre Bog masakra in ocenili predstavo Umetnost preživetja, ki je na ogled v Mini teatru.

Radijska igra za otroke je nastala po stari korejski pripovedki. Deček Hon Kilj Ton se rodi kot suženjski otrok, pa vendar je bister in iznajdljiv, zato njegovo življenje postane zanimivo in veselo. Režiser: Marjan Marinc Prirejevalec: Franjo Kumer Tonski mojster: Mladen Fortič Glasbeni opremljevalec: Milan Kvartič Hon Kilj Ton – Branko Starič Cesar – Boris Kralj Kralj – Jože Zupan Gubernator – Maks Furijan Ogleduh – Dušan Škedl Menih – Pavle Kovič Modrec – Slavo Švajger Mati – Vera Pantič Starešina –Maks Bajc Stražar – Ludvik Pečar Lovca sta bila Franček Drofenik in Andrej Stojan. Sli so bili Božo Stefančič, Janez Čuk in Stane Česnik, Glasova pa Tone Homar in Matija Barl. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1962.

Za številne otroke bo te dni spet zazvonil šolski zvonec, za nekatere celo prvič. Radijska zgodba o poti v šolo pa ni kakšna zatežena pripoved o vsakdanjih skrbeh v zvezi z njo. Pripoveduje namreč o srečanju deklice Ivane z vesoljčkom. Za oba je srečanje nenavadno in zanimivo. Med ljudmi vesoljček vzbuja mešane občutke, Ivana pa splete z njim prijateljsko vez. Pa so bile vse to sanje ali resničnost? Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aldo Kumar Deklica Ivana - Anja Brezavšček Fantek - Polona Juh Avtomobil - Aleš Valič Semafor - Dare Valič Debela hiša - Ljerka Belak Mala hiška - Saša Mihelčič Podolgovata hiša - Maja Končar Šolski zvonec - Jurij Souček Šola - Iva Zupančič Vitamini – Boris Ostan, Uroš Maček, Vojko Zidar Pralni stroji - Zvone Hribar, Bogo Veras, Slavko Cerjak Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2000.

Protagonist Miha je fant z bujno domišljijo, zato je vsak njegov dan napeta in zabavna pustolovščina – še posebno takrat, ko se mu v vsakdanjiku pridruži čisto poseben srebrni konj. Radijska igra za otroke Srebrni konj je na jugoslovanskem festivalu na Ohridu leta 1969 prejela kar štiri nagrade: avtor Marjan Marinc je dobil nagrado za režijo, Metka Rojc za tonski posnetek, Jurij Souček in Majda Potokar pa za igralski stvaritvi. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Miha, fant z bujno domišljijo – Matija Poglajen Konj – Jože Zupan Oče – Jurij Souček Mama – Majda Potokar Prvi moški – Tone Homar Drugi moški – Dušan Škedl Sladoledar – Ludvik Pečar Jaka – Andrej Trkov Peter – Iztok Čebular Pilot – Niko Goršič Ženska – Marta Pestator Artist – Maks Bajc Sodelovali so še – Matjaž Albreht, Dagi Langus, Brane Balantič, David Savnik, Sandi Savnik Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1969.

Mala vila, ki ne ve, kako ji je ime, pri potikanju v gozdu in iskanju svojega imena spozna najrazličnejše načine pohlepa in nečimrnosti. Pa vendar ji ob koncu ostane toliko veselja in moči, da v vsem tem najde tudi svoje ime – Malina. Radijska igra za otroke je leta 2007 nastala v sodelovanju Radia Slovenija z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Svetlana Makarovič pa se je v projektu prvič predstavila kot režiserka v gledališču in na radiu. Igri poseben čar dodaja še avtoričina izvirna glasba, ki v interpretaciji igralcev lutkovnega gledališča postane eden izmed nosilnih elementov igre. Režiserka, avtorica izvirne glasbe in izvajalka glasbe: Svetlana Makarovič Režiser in dramaturg: Aleš Jan Prirejevalec (glasbena priredba) in glasbeni izvajalec: Nino de Gleria Tonski mojster: Staš Janež Vila Malina – Asja Kahrimanović Lilija in Šoja – Urška Hlebec Studenec in Jazbec – Blaž Vižintin Jež – Miha Arh Podlasica – Gašper Malnar Uredništvo igranega programa Posneto v studiu Radia Slovenija januarja 2007

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade osnovne šole oziroma dopolnjenega enajstega leta starosti.

Razmislek o čebelah za pomen biotske raznovrstnosti lahko na primer hkrati postane razmislek o splošnem obstoju civilizacije. Prav to je téma nove radijske igre z naslovom V cvet, igrane miniature, ki je zasnovana kot slušna razglednica mesta in mestnega parka, kot "zvočna tapeta" za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. V Celju pa se na odru pod Drevesno hišo v Mestnem gozdu kmalu začne 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki bo s petimi koncerti in spremljevalnim programom trajal vse do 30. junija.

Zgodba, ki slavi prijateljstvo, se začne v veseli igri otroka in morskih bitij, ki jo prekine izginotje mogočnega, velikanskega kita. Deklica Ana se s prijatelji albatrosom, morskim vragom in starodavno morsko želvo odpravi na napeto pustolovščino v morski hrup, da bi poiskala kita, prijatelja otrok … Režiserka in dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe in montažerka: Alenja Pivko Kneževič Pripovedovalec – Matej Puc Besneči orjak in Kitovka – Anja Novak Ana – Ana Tereza Perko Albatros – Blaž Šef Morski vrag – Mojka Končar Starodavna želva – Vesna Jevnikar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Radijska igra za otroke je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Letošnji Avdiofestival, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal 9. oktobra v ljubljanski Cukrarni, je postregel tudi z zelo aktualnimi vprašanji na področju avdia in radia, med drugim kaj za medije pomeni vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca. Nove zmožnosti generativne umetne inteligence so v zadnjem letu nedvomno pritegnile kar najširšo pozornost in postalo je jasno, da gre za tehnološki preskok, ki spreminja pravila igre in parametre možnega na številnih področjih, tudi v medijih. Ne brez razloga, sta skupaj s štirimi gosti okrogle mize o avdiu prihodnosti ugotavljali Nina Slaček s Prvega in Valovka Maja Ratej.Na okrogli mizi so sodelovali Peter Čakš z mariborskega Inštituta za medijske komunikacije, Tomaž Čop iz Infonet Media, raziskovalec z Instituta "Jožef Stefan" Marko Grobelnik in pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik.

Radijska kukavica se je oglasila že leta 1928. Za uradni dan otvoritve Radia Ljubljana velja 28. oktober, dan, ko je minilo 10 let od razpada Avstro-Ogrske monarhije in ustanovitve skupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ljubljanska radijska postaja je sicer oddajala že sredi avgusta tega leta, uradno poskusno predvajanje pa se je začelo 1. septembra. Kakšen je bil prvi radijski studio, kakšna vsebina se je predvajala v prvih desetletjih radia in kako se je starejšemu bratu leta 1958 pridružila televizija? Kakšno poslanstvo je imel Radio Ljubljano, kakšnega ima RTV Slovenija? V Sledeh časa smo se potopili v zgodovino našega javnega nacionalnega radia, in - sicer v bolj skromnem obsegu - tudi televizije.

Bodi obveščen/a, ko novembra izide AIDEA knjiga: https://aidea.si/newsletter-knjiga ============================= V 120. epizodi je bil moj gost Denis Avdić, radijski in televizijski voditelj, imitator, gledališki igralec in stand-up komik. Denis najbolj izstopa v vlogi priljubljenega radijskega voditelja na Radio1, kjer s svojo edinstvenostjo vsakodnevno navdušuje poslušalce. S svojim glasom in prisotnostjo ne izraža le kreativnosti, ampak tudi veliko mero humanosti; je namreč velik podpornik dobrodelnih akcij. Njegov trud in talent sta bila večkrat nagrajena s prestižnimi priznanji, med njimi Viktorji za radijsko osebnost in Gongi popularnosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Katere mikrofone uporabljajo na Radiu 1? Prostor je brand Denisovo odraščanje in začetki kariere Stand-up komedija Viktorji in Gongi popularnosti Radijska kariera Mladi in radio Prednosti radia kot medij Denisovo mnjenje o podkastih Kreativna vsebina na radiu Kaj slovence najbolj zanima na radiu? Radio 1 in dobrodelnost Vplivi težkih zgodb na osebno raven Položaj družine in služba Začetki na radiu Brezplačno delo, kdaj in kdo? Nakup stanovanja in jutranji program na Radio1 Denis Avdić brand

Rapa Šuklje je bila legendarna radijska novinarka, urednica, filmska in gledališka kritičarka na Radiu Slovenija, bila pa je tudi prevajalka in esejistka. Nedavno je minilo sto let, odkar se je Rapa Šuklje rodila v Ljubljani, kjer je skoraj devetdesetletna umrla. Bila je prva urednica oddaje Gremo v kino s tem imenom in urejala jo je petindvajset let. Leta 2012 je revija Ekran Rapi Šuklje podelila Ekranovo priznanje; takrat je nagrajenko pred mikrofon povabila Ingrid Kovač Brus. Hommage veliki ustvarjalki ob stoti obletnici rojstva v letu, ko praznuje program Ars šestdeset let.

Premierno smo slišali novo pravljico avtorja Jureta Pečnika. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V zgodbo z naslovom Modri slon nas bo s svojim glasom popeljal igralec Blaž Šef. Pripoveduje: Blaž Šef. Avtor besedila: Jure Pečnik. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Urban Gruden Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiserka: Saška Rakef Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otrci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, april 2023.

Zdravo. V predigri Aljotu ne stoji (ne to, kar mislite) pop-filter (ki smo jih dobili v epizodi 005), kaj hitro pa od Dolstojevskega preidemo na narodne heroje. Vsem ženam želimo vesel 8. marec in spomnimo, da je na ta dan pred 45. svojo premiero doživela radijska igra Štoparski vodnik po Galaksiji. Tudi na avtorjev rojstni dan se spomnimo, Peli pa pove, da bo nazdravil z brezalkoholnim pangalaktičnim grlorezom. Aljo se razburi in pove, da so te stvari brez sestavin, zaradi katerih jih imamo radi (pivo, vino, kava, …) res zanič, s čimer se strinjamo. Ker prihajajo vesoljci, se odpravimo k poglavju. V poglavju srečamo robota, ki pride skupaj s tistim več kot miljo velikim letečim krožnikom in se spomnimo na CIO in LSD, obdelamo politiko in kočije, omenimo pa tudi limone in gin. Pred koncem ne pozabimo niti na komad tedna, ki pa ni povezan niti z roboti, niti s kuščarji, … ali pač? Ker nekomu pač moraš služiti.

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Kaje Kramar. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V zgodbi Tatinska gostija nas že nestrpno pričakujejo ježek in njegovi prijatelji! ''Le kaj je, ki glasno hreščeče zdaj tuli? Le kaj je, ki močno v trebuščku me žuli?'' Pripoveduje: Mojka Končar. Avtorica besedila: Kaja Kramar. Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar. Mojster zvoka: Nejc Zupančič. Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiser: Bor Ravbar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, februar 2023.

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Manke Kremenšek Križman: Grozen dan. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Le kdo bi si mislil, da lahko turoben, mrzel, siv deževen dan v sebi skriva toliko lepega … Pripoveduje: GREGOR ZORC Avtorica besedila: MANKA KREMENŠEK KRIŽMAN Glasbena opremljevalka: DARJA HLAVKA GODINA Mojster zvoka: NEJC ZUPANČIČ Dramaturginja: KAJA NOVOSEL Režiserka: ŽIVA BIZOVIČAR Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu Radia Slovenija, januar 2023.

Nocoj bomo slišali novo pravljico avtorja Primoža Černelča: Zakaj zima zamuja? Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V njej nas že pričakujeta bratec in sestrica, ki komaj čakata prve bele snežinke, da mehko pristanejo na tla. Bo Zarji in Svitu uspelo priklicati zimo? Pripovedujeta: Ivana Percan Kodarin (Zarja) in Gašper Lovrec (Svit). Avtor besedila: Primož Černelč. Avtor glasbe: Gašper Lovrec. Izvajalca glasbe: Gašper Lovrec, kitara, Ivana Percan Kodarin, violina. Mojster zvoka: Nejc Zupančič. Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiserka: Živa Bizovičar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, oktober 2022.

EPIZODA 57Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanes z nami Anabel. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni njenim zgodbam!TIMESTAMPS00:00 - Predstavitev01:25 - Kako je kaj Anabel (part 1)01:52 - Jure sam v savni04:01 - Anabel se opekla tam spodaj05:15 - Kako je kaj Anabel (part 2)05:53 - Jure fanboy07:03 - Priprava za izdajo komada08:16 - Kako je kaj Jure (part 1)08:27 - Anabel zamuja09:12 - Juretov teden (part 2)09:34 - Chlani na najboljšem burgerju na obali11:38 - Matej pripeljal punco domov12:20 - "Paneton"13:42 - Anabel je všeč Juretu14:11 - Igranje Catana ko prvič spoznaš starše16:08 - Kako osvojiti Jureta16:27 - Čokolino17:19 - Anabel postane veganka19:58 - Anabel ne ve kaj je Vespa20:39 - Anabelina pevsko/plesna kariera25:46 - Anabel poje26:02 - Mesnica in veganstvo30:37 - Nagon po preživetju32:19 - Veganstvo in jedi drugih kultur33:20 - Veganski life hack33:46 - Radijska voditeljicq35:09 - Chlani voditelji na Radiu Hit36:16 - Ali Anabel uživa na radiu40:25 - Anabelina zgodba iz koncerta42:15 - Anabelin fashion43:18 - Inspiracija za fashion43:55 - Trift shopi46:22 - Anabel čarovnica49:40 - Anabel si zjebala čeljust50:45 - Rimaniča napikali z iglami51:26 - Anabel in Jure imata svoj moment52:46 - Kakšni moški jo privlačijo53:05 - Perfekten zmenek54:24 - Anabel rekli da se mora obesiti55:56 - Anabelino vprašanje za Chlane56:51 - Matej je submissive 58:46 - Anabele pisala tipom1:02:38 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Mesto Maribor že 35 let podeljuje Glazerjeve nagrade za življenjsko delo in listine za posebne dosežke na umetniškem področju. Poimenovane so po pesniku Janku Glazerju (1893–1975), pesniku Pohorja, literarnem zgodovinarju in bibliotekarju, zaslužnem za začetni razvoj mariborske študijske, danes univerzitetne knjižnice. Glazerjev rod pa ima tudi duhovnika Marka (1806–1889), desno roko škofa Slomška pri selitvi škofijskega sedeža v Maribor, in literarnega zgodovinarja Karola Glaserja (1845–1913), prevajalca, indoevropeista in prvega slovenskega doktorja sanskrta. Povezujeta jih nevidna sila literature in izvorno okolje Pohorja. Oddajo Sledi časa je pripravil Stane Kocutar.