Podcasts about radijska

Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo med 15. in 18. aprilom potekal 17. festival elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti SONICA, kjer se bodo predstavili domači in tuji glasbeni ustvarjalci. Na potovanje v čas po prvi svetovni vojni, ko je razpadlo večjezično in večkulturno avstro-ogrsko cesarstvo, nas bo premierno na prvem programu Radia Slovenija popeljala radijska igra Kapucinska grobnica po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista Josepha Rotha. Radijska igra je v dveh delih nastala v široki mednarodni koprodukciji v sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica kot del programa Nezmožni umreti.

Najprej nekaj knjižnega – predstavljamo dve deli, ki sta pred kratkim izšli pri Cankarjevi založbi, in sicer Tri besedila francoske Nobelove nagrajenke za književnost Annie Ernaux in roman mehiške pisateljice Guadalupe Nettel Edinka. Potem pa nekaj o prenovljeni javni platformi za izposojo elektronskih knjig COBISS Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, in še o živi uprizoritvi radijske igre Brine Jenček z naslovom grem greš greva na Tednu slovenske drame v sodelovanju s Programom Ars. Tu je še nova koncertna sezona cikla SiBrass, ki v ospredje postavlja različne trobilske zasedbe in tovrstni repertoar. Tudi letošnjo sezono odpira hišni trobilni ansambel SiBrass.

Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago evangeljskega odlomka o čudežnem ulovu rib in to potem, ko je Peter vrgel mrežo po Gospodovi besedi. Z nami je bil brat Miran Špelič.

Doroteja Nadrah, gledališka in filmska igralka, je avtorica radijske igre Zbirno mesto, ki je del triptiha o temi skupnostnega soočanja s podnebno krizo. Avtorico zanima, ali lahko s povezavo umetnosti, znanosti in sodelovanja skupnosti odgovorimo na krizo z ustvarjanjem strukturne spremembe sistema.Zapiski: Radijska igra: Doroteja Nadrah, Tosja Flaker Berce: Zbirno mesto Ars humana: Lučka Kajfež Bogataj: "Boj za mir je tudi boj za podnebje in okolje"

Podelili so nagrado Sklada Staneta Severja. Letošnja prejemnika sta Miranda Trnjanin in Lovro Zafred. Napovedujemo premiero radijske igre z naslovom Zbirno mesto, ki sta jo ustvarila Doroteja Nádrah in Tosja Flaker Bercé, poročamo pa tudi s plesne predstave z naslovom Knjiga mojih življenj, ki smo si jo ogledali v Anton Podbevšek teatru.

Brat Miran Špelič je govoril o Ambroziju Milanskem, beseda pa je tekla tudi o spovedi.

Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...

Radio je lahko vaš prijatelj in sopotnik tudi zvečer. Na Prvem vam nocoj v poslušanje po poročilih ob 21tih ponujamo novo radijsko igro z naslovom Soba s posebnim vhodom. Gre za besedilo slovenske avtorice Suzane Tratnik. Njena kratka zgodba z istim naslovom je bila izbrana na natečaju Radia Slovenija že leta 2003, pozneje pa je bila vključena v njeno zbirko Česa nisem nikoli razumela na vlaku. Sogovornica: Režiserka Saška Rakef.

Jenkovo nagrado za poezijo sta prejeli pesniški zbirki Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta in Vračanje k čistosti Roberta Simoniška. Pa še o razstavi koroškega Slovenca, umetnika Rudia Benetika, ter slikarja in grafika Bogdana Borčića z naslovom Čustveni svetovi, ki je na ogled v galeriji Alpe Adria v Celovcu. Omenili bomo tudi premiero naše nove radijske igre Bog masakra in ocenili predstavo Umetnost preživetja, ki je na ogled v Mini teatru.

Radijska igra za otroke je nastala po stari korejski pripovedki. Deček Hon Kilj Ton se rodi kot suženjski otrok, pa vendar je bister in iznajdljiv, zato njegovo življenje postane zanimivo in veselo. Režiser: Marjan Marinc Prirejevalec: Franjo Kumer Tonski mojster: Mladen Fortič Glasbeni opremljevalec: Milan Kvartič Hon Kilj Ton – Branko Starič Cesar – Boris Kralj Kralj – Jože Zupan Gubernator – Maks Furijan Ogleduh – Dušan Škedl Menih – Pavle Kovič Modrec – Slavo Švajger Mati – Vera Pantič Starešina –Maks Bajc Stražar – Ludvik Pečar Lovca sta bila Franček Drofenik in Andrej Stojan. Sli so bili Božo Stefančič, Janez Čuk in Stane Česnik, Glasova pa Tone Homar in Matija Barl. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1962.

Za številne otroke bo te dni spet zazvonil šolski zvonec, za nekatere celo prvič. Radijska zgodba o poti v šolo pa ni kakšna zatežena pripoved o vsakdanjih skrbeh v zvezi z njo. Pripoveduje namreč o srečanju deklice Ivane z vesoljčkom. Za oba je srečanje nenavadno in zanimivo. Med ljudmi vesoljček vzbuja mešane občutke, Ivana pa splete z njim prijateljsko vez. Pa so bile vse to sanje ali resničnost? Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aldo Kumar Deklica Ivana - Anja Brezavšček Fantek - Polona Juh Avtomobil - Aleš Valič Semafor - Dare Valič Debela hiša - Ljerka Belak Mala hiška - Saša Mihelčič Podolgovata hiša - Maja Končar Šolski zvonec - Jurij Souček Šola - Iva Zupančič Vitamini – Boris Ostan, Uroš Maček, Vojko Zidar Pralni stroji - Zvone Hribar, Bogo Veras, Slavko Cerjak Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2000.

Protagonist Miha je fant z bujno domišljijo, zato je vsak njegov dan napeta in zabavna pustolovščina – še posebno takrat, ko se mu v vsakdanjiku pridruži čisto poseben srebrni konj. Radijska igra za otroke Srebrni konj je na jugoslovanskem festivalu na Ohridu leta 1969 prejela kar štiri nagrade: avtor Marjan Marinc je dobil nagrado za režijo, Metka Rojc za tonski posnetek, Jurij Souček in Majda Potokar pa za igralski stvaritvi. Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Miha, fant z bujno domišljijo – Matija Poglajen Konj – Jože Zupan Oče – Jurij Souček Mama – Majda Potokar Prvi moški – Tone Homar Drugi moški – Dušan Škedl Sladoledar – Ludvik Pečar Jaka – Andrej Trkov Peter – Iztok Čebular Pilot – Niko Goršič Ženska – Marta Pestator Artist – Maks Bajc Sodelovali so še – Matjaž Albreht, Dagi Langus, Brane Balantič, David Savnik, Sandi Savnik Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1969.

Mala vila, ki ne ve, kako ji je ime, pri potikanju v gozdu in iskanju svojega imena spozna najrazličnejše načine pohlepa in nečimrnosti. Pa vendar ji ob koncu ostane toliko veselja in moči, da v vsem tem najde tudi svoje ime – Malina. Radijska igra za otroke je leta 2007 nastala v sodelovanju Radia Slovenija z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Svetlana Makarovič pa se je v projektu prvič predstavila kot režiserka v gledališču in na radiu. Igri poseben čar dodaja še avtoričina izvirna glasba, ki v interpretaciji igralcev lutkovnega gledališča postane eden izmed nosilnih elementov igre. Režiserka, avtorica izvirne glasbe in izvajalka glasbe: Svetlana Makarovič Režiser in dramaturg: Aleš Jan Prirejevalec (glasbena priredba) in glasbeni izvajalec: Nino de Gleria Tonski mojster: Staš Janež Vila Malina – Asja Kahrimanović Lilija in Šoja – Urška Hlebec Studenec in Jazbec – Blaž Vižintin Jež – Miha Arh Podlasica – Gašper Malnar Uredništvo igranega programa Posneto v studiu Radia Slovenija januarja 2007

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade osnovne šole oziroma dopolnjenega enajstega leta starosti.

Razmislek o čebelah za pomen biotske raznovrstnosti lahko na primer hkrati postane razmislek o splošnem obstoju civilizacije. Prav to je téma nove radijske igre z naslovom V cvet, igrane miniature, ki je zasnovana kot slušna razglednica mesta in mestnega parka, kot "zvočna tapeta" za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. V Celju pa se na odru pod Drevesno hišo v Mestnem gozdu kmalu začne 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki bo s petimi koncerti in spremljevalnim programom trajal vse do 30. junija.

Zgodba, ki slavi prijateljstvo, se začne v veseli igri otroka in morskih bitij, ki jo prekine izginotje mogočnega, velikanskega kita. Deklica Ana se s prijatelji albatrosom, morskim vragom in starodavno morsko želvo odpravi na napeto pustolovščino v morski hrup, da bi poiskala kita, prijatelja otrok … Režiserka in dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe in montažerka: Alenja Pivko Kneževič Pripovedovalec – Matej Puc Besneči orjak in Kitovka – Anja Novak Ana – Ana Tereza Perko Albatros – Blaž Šef Morski vrag – Mojka Končar Starodavna želva – Vesna Jevnikar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Radijska igra za otroke je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Radijska kateheza - naši očetje v veri. Učenci so vprašali Jezusa: »Gospod, ali se boš v tem času pojavil in bo obnovljeno izraelsko kraljestvo?« In odgovoril jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čas, ki ga je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče.« Kaj pomeni biti Jezusova PRIČA danes? Na kakšne načine lahko pričujemo? O teh in drugih vprašanjih v Radijski katehezi z bratom dr. Miranom Špeličem.

Radijska kateheza za bolnike in starejše smo obarvali z veseljem, ki ga daje Vstali Jezus. Kljub boleznim vseh vrst in omejitvam, ki jih prinašajo, smo kristjani obdarjeni z vero , ki gore premika. O tem nam je več povedal bolniški duhovnik v bolnišnici Murska Sobota Robert Smodiš.

Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.

V Radijski tribuni smo vzeli pod drobnogled radijsko sceno v Mariboru. V mestu, ki ima veliko radijskih postaj, so se lani premešale karte: del kolektiva Radia City je ustanovil nov radio, Toti Radio, ki je v nekaj mesecih dosegel visoko poslušanost. Kljub temu pa je Radio City ostal močan »igralec«. Kaj nam podatki o poslušanosti povedo o poslušalcih na tem območju? Kakšne vsebine jih zanimajo? In kakšno vlogo ima Radio Maribor kot javni medij v tem prostoru?

V Sydneyju v Avstraliji je znova na sporedu slovenska radijska oddaja. Pred desetimi meseci je bila v etru zadnja oddaja v slovenskem jeziku na nacionalnem radiu SBS, kmalu nato so moči združili predstavniki vseh slovenskih organizacij v Sydneyju in minulo soboto se je prvič oglasil enourni »Glas avstralskih Slovencev«. Ta sicer oddaja na lokalni postaji, ki pa pokriva območja, kjer živi največ Slovencev v Sydneyju ter omogoča poslušanje tudi preko spleta. Urednica je Tania Smrdel, ki je veliko izkušenj dobila s pripravljanjem slovenske oddaje na SBS. Veselje ob novi slovenski radijski oddaji v Avstraliji so izrazili tudi na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer navajajo še, da naj bi se kmalu nova slovenska radijska oddaja zaslišala tudi v Melbournu.

Ena od nalog javnega radia je kakovostna programska ponudba za vse segmente poslušalcev, tudi za otroke. Radijske igre zanje zahtevajo premišljeno dramaturgijo, kar velja tudi za novo radijsko igro Komarji svatbo so imeli, češkega avtorja Víta Peřine. V njej da besedo insektom, zapostavljenemu delu živalskega sveta. Tudi oni imajo pravico do zgodbe, polne ljubezni in dogodivščin, pravi avtor zmagovalne radijske igre na bienalnem mednarodnem festivalu radijskih iger za otroke in mladino Prix Ex Aequo, leta 2020 na Slovaškem. Žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da gre za duhovit in lahko razumljiv scenarij, ki ponuja veliko prostora za zvočno in glasbeno oblikovanje. Raziskuje pomembne teme, kot so svoboda izražanja, svobodna izbira lastne prihodnosti ali partnerja ter solidarnost do soljudi. Radio Slovenija je prevod igre Komarji svatbo so imeli zaupal Petru Kuharju, interpretacijo pa vrhunskemu igralskemu ansamblu, na čelu z Blažem Šefom v vlogi pogumnega Komarinčka. Dramaturško je igro oblikovala Vilma Štritof, ki pove več o sami zgodbi in likih pa tudi o smernicah sodobnih radijskih iger za otroke. Kako je z dolžino tovrstnih iger, je 45 minut ali več še sprejemljivo za otroke? FOTO: Amir Muratović

Radijska igra po motivih Andersenove istoimenske pravljice pripoveduje o samovšečnem cesarju in o dveh nepridipravih, ki ga potegneta za nos. Polna je pesmic in je zelo razgibana. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Uroš Fürst Cesar - Igor Samobor Tkalca - Martina Maurič, Iuna Ornik Druge vloge - Uroš Smolej, Uroš Fürst V igro so vključeni arhivski posnetki izvirnega Andersenovega besedila v interpretaciji Staneta Severja. Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2000 in januarja 2001.

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Radijska igra za otroke nam v prazničnem času, polnem želja po zdravju, ljubezni in toplini, odstira pogled v vsakdan hospitaliziranih otrok. Njihove ganljive izpovedi nam pokažejo, kako otroci kljub zahtevni preizkušnji v bolnišnici doživijo tudi veliko lepega – obiskujejo bolnišnično šolo, spoznavajo prijatelje z drugih koncev Slovenije in doživijo kak obisk ali dogodivščino, ki se jim za vedno zapiše med spomine. V odlomke iz pogovorov s hospitaliziranimi otroki in igralskih interpretacij njihove poezije, ki nastaja v bolnišnični šoli, se nežno vpleta izmenjava pisem hospitaliziranega dečka Patrika z njegovo prijateljico Mijo, ki pomeni vez z njegovim domačim okoljem. Režiserka: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igra je nastala v sodelovanju z Bolnišnično šolo (OŠ Ledina – Bolnišnični šolski oddelki). Pesmi so napisali Nuša, Tjaša, Timi, Domen, Petra, Dejan, Amadej, Martin, Matej, Šefika, Jaka, Lea, Klavdija, Tia, Patricija, Roza, Dragica in Vanja. Pesmi sta interpretirala dramska igralca Matej Puc in Sabina Kogovšek. V pogovorih so sodelovali Liam, Sara, Brin, Žan, Nuša, Jan, Dario, Matias in Aljaž, pogovore so posnele učiteljice bolnišničnih šolskih oddelkov Manja Žugman, Tina Žvab, Tanja Babnik, Sabina Andlovic, Ana Dobovičnik, Patricija Mavrič in Mojca Topić, novinar Gašper Stražišar in dramatičarka Ana Obreza. Dečka Patrika in deklico Mijo sta interpretirala dramska igralca Jakob Šfiligoj in Staša Popović. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih radia Slovenija decembra 2023. Igrano-dokumentarna radijska igra za otroke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS.

Radijska kateheza - naši očetje v veri.

Letošnji Avdiofestival, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal 9. oktobra v ljubljanski Cukrarni, je postregel tudi z zelo aktualnimi vprašanji na področju avdia in radia, med drugim kaj za medije pomeni vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca. Nove zmožnosti generativne umetne inteligence so v zadnjem letu nedvomno pritegnile kar najširšo pozornost in postalo je jasno, da gre za tehnološki preskok, ki spreminja pravila igre in parametre možnega na številnih področjih, tudi v medijih. Ne brez razloga, sta skupaj s štirimi gosti okrogle mize o avdiu prihodnosti ugotavljali Nina Slaček s Prvega in Valovka Maja Ratej.Na okrogli mizi so sodelovali Peter Čakš z mariborskega Inštituta za medijske komunikacije, Tomaž Čop iz Infonet Media, raziskovalec z Instituta "Jožef Stefan" Marko Grobelnik in pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik.

Radijska glasbena pravljica govori o nenavadnem in nepričakovanem prijateljstvu med perescem in ptico. Začne se v postelji – najbrž bolnišnični postelji – kjer v vzglavniku živi pero. Med premetavanjem posteljnine pa peresce odpihne ven iz vzglavnika, ga zavrtinči po sobi, nato pa ga rahla sapica ponese skozi okno med mestne ulice, kjer na pločniku zagleda ranjeno ptico. Odločita se, da se skupaj odpravita na polet … Igra je nastala po naročilu Radia Slovenija, ki v sklopu radijskih iger za otroke raziskuje pomirjajoč potencial radiofonskega medija v času hospitalizacije. Serija je del projekta B-Air: Art Infinity Radio, v katerem kot partner sodeluje tudi ekipa TWIXTlab iz Aten v Grčiji, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področij antropologije, sodobne umetnosti, pedagogike in muzikologije. Ti se v sklopu projekta ukvarjajo predvsem z izobraževanjem in ustvarjanjem glasbe in zvočne umetnosti z gluhimi in naglušnimi mladostniki in mladimi odraslimi. Režiserja, tonska mojstra in avtorja izvirne glasbe: Dana Papakristu in Jorgos Samantos Tonski mojster: Urban Gruden. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2023. Igra je nastala v okviru projekta B-Air – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Radijska kukavica se je oglasila že leta 1928. Za uradni dan otvoritve Radia Ljubljana velja 28. oktober, dan, ko je minilo 10 let od razpada Avstro-Ogrske monarhije in ustanovitve skupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ljubljanska radijska postaja je sicer oddajala že sredi avgusta tega leta, uradno poskusno predvajanje pa se je začelo 1. septembra. Kakšen je bil prvi radijski studio, kakšna vsebina se je predvajala v prvih desetletjih radia in kako se je starejšemu bratu leta 1958 pridružila televizija? Kakšno poslanstvo je imel Radio Ljubljano, kakšnega ima RTV Slovenija? V Sledeh časa smo se potopili v zgodovino našega javnega nacionalnega radia, in - sicer v bolj skromnem obsegu - tudi televizije.

Bodi obveščen/a, ko novembra izide AIDEA knjiga: https://aidea.si/newsletter-knjiga ============================= V 120. epizodi je bil moj gost Denis Avdić, radijski in televizijski voditelj, imitator, gledališki igralec in stand-up komik. Denis najbolj izstopa v vlogi priljubljenega radijskega voditelja na Radio1, kjer s svojo edinstvenostjo vsakodnevno navdušuje poslušalce. S svojim glasom in prisotnostjo ne izraža le kreativnosti, ampak tudi veliko mero humanosti; je namreč velik podpornik dobrodelnih akcij. Njegov trud in talent sta bila večkrat nagrajena s prestižnimi priznanji, med njimi Viktorji za radijsko osebnost in Gongi popularnosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Katere mikrofone uporabljajo na Radiu 1? Prostor je brand Denisovo odraščanje in začetki kariere Stand-up komedija Viktorji in Gongi popularnosti Radijska kariera Mladi in radio Prednosti radia kot medij Denisovo mnjenje o podkastih Kreativna vsebina na radiu Kaj slovence najbolj zanima na radiu? Radio 1 in dobrodelnost Vplivi težkih zgodb na osebno raven Položaj družine in služba Začetki na radiu Brezplačno delo, kdaj in kdo? Nakup stanovanja in jutranji program na Radio1 Denis Avdić brand

Dokumentarni del radijske igre spremlja pogovore matere z novorojenčkom, igrani del pa zgodbo dveh igračk: Medvedka, najstarejše igračke v otroški sobi, in Robota, nove igračke za dojenčka, ki opazujeta in komentirata dogajanje med materjo in dojenčkom. Režiserja izvirne igre v srbskem jeziku: Vesna Ćorović Butrić, Matija Butrić Režiserka adaptacije v slovenski jezik: Saška Rakef Tonska mojstra izvirne igre v srbskem jeziku: Matija Butrić, Milan Filipović Tonski mojster adaptacije v slovenski jezik: Urban Gruden Avtorici izvirne glasbe: Aleksandra Aleksandrovič, Mira Milosavljević Robot – Dina Kobe Medved – Sabina Kogovšek Mama – Maja Radović Otrok – Vukman Radović Dojenček – Vidak Radović Radijska igra je nastala v produkciji Radia Beograd Radio-televizije Srbije aprila 2021 v okviru evropskega projekta B-Air, ki ga za Radio Beograd, RTS vodi Nikoleta Dojčinović. V izvirni radijski igri sta Medvedka in Robota interpretirali Marina Stojanović in Đurđa Stanojević. Radijska adaptacija je bila posneta v studiih Radia Slovenija avgusta 2023. Radijska igra za otroke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

V Mestnem gledališču Ptuj sezono odpira premiera predstave Pohorski bataljon režiserja Jerneja Lorencija, ki se sprašuje kakšna je resnična izkušnja vojne in je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim. V sklopu praznovanja 30 let Maske na več lokacijah po Ljubljani in v kraju Mohorje poteka serija umetniških in diskurzivnih dogodkov pod naslovom Zdaj je tukaj! Poročamo tudi o radijski komediji Ujeti trenutek, ki jo je napisala Nika Švab, režiral pa jo je Klemen Markovčič in je nastala v produkciji Uredništva igranega programa 3. programa Radia Slovenija - programa Ars.

Najprej se ustavljamo pri slovenski radijski oddaji, ki je skoraj pol stoletja v slovenskem jeziku razveseljevala in informirala slovenske rojake v Avstraliji, tik pred prvim majem pa je prenehala delovati. O tem, zakaj je ugasnila slovenska etnična oddaja na avstralskem radiu SBS in kakšni so bili odzivi v slovenski skupnosti se bomo pogovarjali z dolgoletno urednico slovenskega radijskega programa v Sydneyu Tanio Smrdel, bili smo tudi na mednarodni znanstveni konferenci o slovenskih migracijah in povezovanju izseljenih Slovenk in Slovencev v Bosni in Hercegovini, ki je sredi tedna potekala v Ljubljani, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom na Češko, predsednik društva Jože Plečnik v Pragi Iztok Toplak nam predstavlja vrsto zanimivih dogodkov, ki jih pripravljajo v prihodnjih dneh.

Rapa Šuklje je bila legendarna radijska novinarka, urednica, filmska in gledališka kritičarka na Radiu Slovenija, bila pa je tudi prevajalka in esejistka. Nedavno je minilo sto let, odkar se je Rapa Šuklje rodila v Ljubljani, kjer je skoraj devetdesetletna umrla. Bila je prva urednica oddaje Gremo v kino s tem imenom in urejala jo je petindvajset let. Leta 2012 je revija Ekran Rapi Šuklje podelila Ekranovo priznanje; takrat je nagrajenko pred mikrofon povabila Ingrid Kovač Brus. Hommage veliki ustvarjalki ob stoti obletnici rojstva v letu, ko praznuje program Ars šestdeset let.

Radijska igra za otroke vabi v družbo morskih bitij, s katerimi se potopimo v šumečo pesem morja in odkrivamo njegove brezmejne skrivnosti. Kdaj se hrup v morju pomiri in ali se ta, ki se iščeta, delfina dva, dva prijatelja, lahko spet najdeta? K odkrivanju skrivnosti, vtkane v valovanje morja, vabimo tako najmlajše kot njihove starše, babice, dedke in vse, ki ste radovedni in radi raziskujete. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Nina Kokelj Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtorica izvirne glasbe: Bojana Šaljić Podešva Strokovna sodelavka: Katarina Kompan Erzar Pripovedovalec - Aleš Valič Iglici - Lena Hribar in Anja Novak Moreni - Jožica Avbelj in Primož Pirnat Morski konjički - Lina Akif, Zvone Hribar, Blaž Šef Rak - Jernej Gašperin Morski klobuk - Brane Grubar Hobotnica - Vesna Jevnikar Sopranistka - Rebeka Pregelj Glasovi v morju - Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic, Ana Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2023 Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. Radijska igra za otroke Slišati morje je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Premierno smo slišali novo pravljico avtorja Jureta Pečnika. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V zgodbo z naslovom Modri slon nas bo s svojim glasom popeljal igralec Blaž Šef. Pripoveduje: Blaž Šef. Avtor besedila: Jure Pečnik. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Urban Gruden Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiserka: Saška Rakef Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otrci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, april 2023.

Danes zvečer ob 22.05 bo na tretjem programu Radia Slovenija, na programu Ars, premiera radijske igre z naslovom Pot domov, ki je nastala po besedilu gledališke igre Mihe Mazzinija. Gre za resnično zgodbo 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki se je iz Kanade, kjer je živel, želel vrniti domov v Slovenijo, se nekako znašel na londonskem letališču, kjer pa ni vedel drugega kot to, da hoče k hčerki v Slovenijo. Tam se z njim nihče ni hotel zares ukvarjati in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala. Igra je bila še pred premiero na radiu nominirana v dramski kategoriji 26. mednarodnega festivala Prix Marulić na Hvaru.

Zdravo. V predigri Aljotu ne stoji (ne to, kar mislite) pop-filter (ki smo jih dobili v epizodi 005), kaj hitro pa od Dolstojevskega preidemo na narodne heroje. Vsem ženam želimo vesel 8. marec in spomnimo, da je na ta dan pred 45. svojo premiero doživela radijska igra Štoparski vodnik po Galaksiji. Tudi na avtorjev rojstni dan se spomnimo, Peli pa pove, da bo nazdravil z brezalkoholnim pangalaktičnim grlorezom. Aljo se razburi in pove, da so te stvari brez sestavin, zaradi katerih jih imamo radi (pivo, vino, kava, …) res zanič, s čimer se strinjamo. Ker prihajajo vesoljci, se odpravimo k poglavju. V poglavju srečamo robota, ki pride skupaj s tistim več kot miljo velikim letečim krožnikom in se spomnimo na CIO in LSD, obdelamo politiko in kočije, omenimo pa tudi limone in gin. Pred koncem ne pozabimo niti na komad tedna, ki pa ni povezan niti z roboti, niti s kuščarji, … ali pač? Ker nekomu pač moraš služiti.

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Kaje Kramar. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V zgodbi Tatinska gostija nas že nestrpno pričakujejo ježek in njegovi prijatelji! ''Le kaj je, ki glasno hreščeče zdaj tuli? Le kaj je, ki močno v trebuščku me žuli?'' Pripoveduje: Mojka Končar. Avtorica besedila: Kaja Kramar. Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar. Mojster zvoka: Nejc Zupančič. Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiser: Bor Ravbar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, februar 2023.

Nocoj bomo premierno slišali novo pravljico avtorice Manke Kremenšek Križman: Grozen dan. Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. Le kdo bi si mislil, da lahko turoben, mrzel, siv deževen dan v sebi skriva toliko lepega … Pripoveduje: GREGOR ZORC Avtorica besedila: MANKA KREMENŠEK KRIŽMAN Glasbena opremljevalka: DARJA HLAVKA GODINA Mojster zvoka: NEJC ZUPANČIČ Dramaturginja: KAJA NOVOSEL Režiserka: ŽIVA BIZOVIČAR Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu Radia Slovenija, januar 2023.

Nocoj bomo slišali novo pravljico avtorja Primoža Černelča: Zakaj zima zamuja? Izbrana je bila med 945 pravljicami, ki so prispele na natečaj Radia Slovenija za izvirno slovensko pravljico. V njej nas že pričakujeta bratec in sestrica, ki komaj čakata prve bele snežinke, da mehko pristanejo na tla. Bo Zarji in Svitu uspelo priklicati zimo? Pripovedujeta: Ivana Percan Kodarin (Zarja) in Gašper Lovrec (Svit). Avtor besedila: Primož Černelč. Avtor glasbe: Gašper Lovrec. Izvajalca glasbe: Gašper Lovrec, kitara, Ivana Percan Kodarin, violina. Mojster zvoka: Nejc Zupančič. Dramaturginja: Kaja Novosel. Režiserka: Živa Bizovičar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Radijska pravljica je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, oktober 2022.

EPIZODA 57Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanes z nami Anabel. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni njenim zgodbam!TIMESTAMPS00:00 - Predstavitev01:25 - Kako je kaj Anabel (part 1)01:52 - Jure sam v savni04:01 - Anabel se opekla tam spodaj05:15 - Kako je kaj Anabel (part 2)05:53 - Jure fanboy07:03 - Priprava za izdajo komada08:16 - Kako je kaj Jure (part 1)08:27 - Anabel zamuja09:12 - Juretov teden (part 2)09:34 - Chlani na najboljšem burgerju na obali11:38 - Matej pripeljal punco domov12:20 - "Paneton"13:42 - Anabel je všeč Juretu14:11 - Igranje Catana ko prvič spoznaš starše16:08 - Kako osvojiti Jureta16:27 - Čokolino17:19 - Anabel postane veganka19:58 - Anabel ne ve kaj je Vespa20:39 - Anabelina pevsko/plesna kariera25:46 - Anabel poje26:02 - Mesnica in veganstvo30:37 - Nagon po preživetju32:19 - Veganstvo in jedi drugih kultur33:20 - Veganski life hack33:46 - Radijska voditeljicq35:09 - Chlani voditelji na Radiu Hit36:16 - Ali Anabel uživa na radiu40:25 - Anabelina zgodba iz koncerta42:15 - Anabelin fashion43:18 - Inspiracija za fashion43:55 - Trift shopi46:22 - Anabel čarovnica49:40 - Anabel si zjebala čeljust50:45 - Rimaniča napikali z iglami51:26 - Anabel in Jure imata svoj moment52:46 - Kakšni moški jo privlačijo53:05 - Perfekten zmenek54:24 - Anabel rekli da se mora obesiti55:56 - Anabelino vprašanje za Chlane56:51 - Matej je submissive 58:46 - Anabele pisala tipom1:02:38 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

V naši redni oddaji o aktualnih kulturnih dogodkih vas bomo danes najprej povabili k poslušanju radijske igre z naslovom Najrajši bi se fentala, ki bo premierno na sporedu nocoj ob 22.05 na programu Ars. Gre za trpko igro o mladi ženski po imenu Rina, ki razmišlja o samomoru. Odpravili se bomo tudi v razstavne prostore in predstavili najnovejši projekt umetnice Aleksandre Saške Gruden z naslovom Izkušnja živalskega ter razstavo Marijana Tršarja Katarza barv.

Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.

Sinoči je ljubljanska Drama postregla s premiero predstave "Prometej '22", ki je nastala v sklopu projekta "Katastrofa" Zveze evropskih gledališč. Pri Zvezi poudarjajo, da je namen njihovega projekta vrnitev h koreninam evropskega gledališča, torej grški dramatiki, ki pa je prenesena v sodobne situacije. Koprodukcija SNG Drame Ljubljana, Madžarskega državnega gledališča v romunskem Cluju [klúžu] in Državnega gledališča Konstanca iz Romunije je Prometejevo metaforo iz sveta antičnih bogov prenesla v razmere informacijske vojne. Na premieri je bil Matic Ferlan. Režija: Gábor Tompa Koreografija: Ferenc Sinkó Prevajalec Vklenjenega prometeja: Kajetan Gantar Asistent režiserja: Erwin Şimşensohn Scenografinja in kostumografinja: Carmencita Brojboiu Skladatelj: Vasile Şirli Dramaturginja: Ágnes Kali Avtor videa: Radu Daniel Asistentka kostumografinje in scenografinje: Gyopár Bocskai Nastopajo: Vklenjeni Prometej: Igor Samobor – Prometej Tamás Kiss/Florin Aioane/Domen Novak – Moč Anikó Pethő – Sila Áron Dimény – Hefajst Ecaterina Lupu/Eva Jesenovec/Eszter Román – Io Mirela Pană – Hermes Zsolt Bogdán – Okean Zbor: Dana Dumitrescu – Glavna dopisnica Andrea Vindis – Vplivnica Ecaterina Lupu/Eva Jesenovec/Eszter Román – Radijska poročevalka Domen Novak/Florin Aioane/Tamás Kiss – Snemalec Tamás Kiss/Florin Aioane/Domen Novak – Izvedenec Melinda Kántor – Novinarka Na Olimpu: Igor Samobor – Protagonist Gábor Viola – Zevs, režiser Cătălina Mihai – Hera, asistentka režiserja Áron Dimény – Luka, lučkar

Sinoči je ljubljanska Drama postregla s premiero predstave "Prometej '22", ki je nastala v sklopu projekta "Katastrofa" Zveze evropskih gledališč. Pri Zvezi poudarjajo, da je namen njihovega projekta vrnitev h koreninam evropskega gledališča, torej grški dramatiki, ki pa je prenesena v sodobne situacije. Koprodukcija SNG Drame Ljubljana, Madžarskega državnega gledališča v romunskem Cluju [klúžu] in Državnega gledališča Konstanca iz Romunije je Prometejevo metaforo iz sveta antičnih bogov prenesla v razmere informacijske vojne. Na premieri je bil Matic Ferlan. Režija: Gábor Tompa Koreografija: Ferenc Sinkó Prevajalec Vklenjenega prometeja: Kajetan Gantar Asistent režiserja: Erwin Şimşensohn Scenografinja in kostumografinja: Carmencita Brojboiu Skladatelj: Vasile Şirli Dramaturginja: Ágnes Kali Avtor videa: Radu Daniel Asistentka kostumografinje in scenografinje: Gyopár Bocskai Nastopajo: Vklenjeni Prometej: Igor Samobor – Prometej Tamás Kiss/Florin Aioane/Domen Novak – Moč Anikó Pethő – Sila Áron Dimény – Hefajst Ecaterina Lupu/Eva Jesenovec/Eszter Román – Io Mirela Pană – Hermes Zsolt Bogdán – Okean Zbor: Dana Dumitrescu – Glavna dopisnica Andrea Vindis – Vplivnica Ecaterina Lupu/Eva Jesenovec/Eszter Román – Radijska poročevalka Domen Novak/Florin Aioane/Tamás Kiss – Snemalec Tamás Kiss/Florin Aioane/Domen Novak – Izvedenec Melinda Kántor – Novinarka Na Olimpu: Igor Samobor – Protagonist Gábor Viola – Zevs, režiser Cătălina Mihai – Hera, asistentka režiserja Áron Dimény – Luka, lučkar

Izpostavljamo premiero opere Richarda Straussa Ariadna na Naksosu v SNG Opera in balet Ljubljana. Virtuozno delo z elementi resne opere in komedije velja za eno najizvirnejših skladateljevih del. Tokrat opero na oder postavlja režiser Marin Blažević, dirigentko vodenje pa je prevzel Aleksander Marković.Predstavljamo še dramsko besedilo Lotosov cvet, ki ga je napisal Iztok Jereb. V njem se je osredotočil na psihopatologijo današnjega časa, žrtev, ki postane rabelj ter motiv spolne zlorabe. Radijska igra v režiji Brine Klampfer bo premierno izvedena nocoj v gledališču Glej, neposredno jo bomo prenašali tudi na programu Ars. V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani ob 19h odpirajo razstavo Vuka Ćosića z naslovom Nacija – Kultura. V projektu umetnik nadaljuje delo iz leta 2000, ko se je ob 200. obletnici Prešernovega rojstva ukvarjal z rabo slovenščine na takratnem spletu - portalu Mat'kurja. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana / Darja Štravs Tisu

Mesto Maribor že 35 let podeljuje Glazerjeve nagrade za življenjsko delo in listine za posebne dosežke na umetniškem področju. Poimenovane so po pesniku Janku Glazerju (1893–1975), pesniku Pohorja, literarnem zgodovinarju in bibliotekarju, zaslužnem za začetni razvoj mariborske študijske, danes univerzitetne knjižnice. Glazerjev rod pa ima tudi duhovnika Marka (1806–1889), desno roko škofa Slomška pri selitvi škofijskega sedeža v Maribor, in literarnega zgodovinarja Karola Glaserja (1845–1913), prevajalca, indoevropeista in prvega slovenskega doktorja sanskrta. Povezujeta jih nevidna sila literature in izvorno okolje Pohorja. Oddajo Sledi časa je pripravil Stane Kocutar.