Podcasts about posavja

Słowenia - to wymarzone miejsce dla ludzi, którzy lubią łączyć podróże winiarskie z turystyką kulinarną i zaglądaniem w niezwykłe miejsca. Kraj mały (ma tylko dwa miliony mieszkańców), ale niezwykle różnorodny jeśli chodzi o krajobrazy i winiarską tradycję. Co jest szczególnie godne uwagi? Sprawdziliśmy to podczas dziennikarskiego wine tripu do Słowenii.Wino w Słowenii jest niewątpliwie napojem narodowym. Oficjalne jego spożycie w roku rynkowym 2021/2022 wynosiło około 33 l na obywatela, ale trzeba dodać do tego jeszcze 30% rynku win domowych, a to daje w sumie aż 43 l na głowę. Do tego wychwalający wino hymn narodowy Zdravjica (Toast) i długa lista endemicznych odmian winorośli, przywracanych po latach zapomnienia. Wiele znanych win popularność zawdzięcza właśnie tym winiarzom, którzy największego kapitału Słowenii upatrują w odkurzaniu tradycji. Te działania przynoszą już konkretne wyniki, ponieważ niektóre zapomniane, niechciane i traktowane z politowaniem odmiany winorośli wracają na salony, zaczynają być cenione zarówno w Słowenii, jak i innych krajach.Opowiadamy wam w tym odcinku o cvičku i žametovce – o winie i o odmianie, które Słoweńcy odczarowali. Zabieramy więc was do mikroregionu Dolenjska, który wraz z Belą krajiną i Bizeljskiem-Sremičem tworzą region winiarski Posavje, położony wzdłuż granicy z Chorwacją. Najcieplejszym mikroregionem Posavja jest Bela krajina, tylko nieco chłodniejsza od Primorskiej nad Adriatykiem, z kolei sąsiednia Dolenjska to najzimniejszy mikroregion winiarski w całej Słowenii.W tym odcinku opowiadamy wam o:kwintesencji winiarstwa słoweńskiego i znaku rozpoznawczym Dolenjskiej czyli o cvičkunarodowej ikonie winiarskiej - czerwonej odmianie winorosli czyli o žametnej črninieo Starej winorośli wpisanej do Księgi Rekordów Guinnessa i jej opiekuniehistorii rodziny winiarskiej Frelih i jej wkładzie w rozwój win musujących w Dolenjskiej i formalną rejestrację cvičkapolecanych przez nas producentach wina cvičekWizytę winiarską w Słowenii i degustacje win w winnicach odbyliśmy na zaproszenie Słoweńskiej Organizacji Turystycznej przy współpracy Damiana Buraczewskiego – propagatora win słoweńskich, autora bloga www.slovvine.comPODCAST do posłuchania na www.radiokulinarne.pl, na Spotify, Empik Go, Google Podcasts i Apple Podcasts i innych aplikacjach do słuchania podcastów. Pozostańmy w kontakcie. Śledź nas na:www.instagram.com/radiokulinarne/ www.facebook.com/bart.wilcz/Więcej materiałów na naszej stronie www.radiokulinarne.plRadio Kulinarne - dla tych, którzy kochają wino, jedzenie i podróże

Jedrska energija v ospredju Golobovega obiska Posavja. Predsedniki strank: Izidi volitev bodo pomembno začrtali pot Evropske unije. Dr. Božidar Voljč: Ko evtanazije postanejo zakonita dejavnost, se po naravi zakonitosti spolzkega klanca vse bolj širijo. Vreme: Jutri večinoma sončno, proti večeru na severu in severovzhodu nekaj neviht. Najvišje dnevne temperature bodo od 25 do 31 °C.

Drugi poudarki iz oddaje: - Za starejše prihaja nekaj spodbudnih novic, naši dopisniki jih prinašajo iz Posavja, Ilirske Bistrice in s Ptuja - V stavbi nekdanje celjske Ekonomske šole ima nove prostore mariborska Fakulteta za logistiko - V Šempetru pri Novi Gorici so odprli prenovljen kolesarski park

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V osveženi strategiji za mlade v občini Ajdovščina osrednji poudarek na reševanju stanovanjskega vprašanja. - Občine na Gorenjskem opozarjajo državo na nered pri oddajanju nepremičnin za turistične namene. - Projekt E-gradovi Posavja požel val navdušenja na konferenci v Indoneziji. - Dijaki ptujske strojne šole so na uglednem tekovanju v Singapurju z modelom dirkalnika osvojili tretje mesto na svetu.

Drugi poudarki oddaje: Kakšne spremembe pri delovanju sil zaščite in reševanja je prinesel lanski požar na Krasu. Smo leto dni po požaru pripravljeni bolje? Pri Šentjerneju ta teden 250 skavtov s širšega območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja spoznava veščine preživljanja v naravi Turistično društvo Stari vrh ta konec tedna pripravlja vrsto dogodkov, povezanih s petdesetletnico filma Cvetje v jeseni Danes bo v sklopu dogodkov Mestne promenade za 14 dni oživelo mestno jedro Brežic V festivalsko razpoloženje obarvana tudi Laško in Tolmin

V četrtek je Program Ars na ljubljanskem gradu podelil že 31. lastovko, nagrado za najboljšo kratko zgodbo, prejemnik Vincenc Gotthardt je današnji prvi sogovornik. Slovenska matica se je ob letošnji 500-letnici smrti na simpoziju posvetila prvemu stacionarnemu škofu mesta Dunaj, hkrati pa tudi prvemu vodji slovitih »dunajskih dečkov« Juriju Slatkonji. Ogledali smo si te dni odprto pregledno razstavo oblikovalca Ranka Novaka v Mestni galeriji Ljubljana, na kateri je na ogled izbor njegovih stvaritev od 1974 do danes. Do konca leta bo še odprta razstava o zapuščini Franja Stiplovška v Posavskem muzeju Brežice, enem od osrednjih akterjev kulturnega življenja Posavja sredine 20. stoletja. Notranjski muzej v Postojni se je v četrtek z novo razstavo spomnil svoje 75-letnice ustanovitve v letu 1947, do katere je prišlo po začetku veljave Pariške mirovne pogodbe med zavezniki in Italijo, ko se je takratna Ljudska republika Slovenija kot del federacije na rovaš zahodne sosede razširila za tretjino svojega ozemlja. FOTO: Lastovka, nagrada Programa Ars za kratko zgodbo 2022 VIR: Program Ars

Poročali smo o obnovi in dejavnostih dvorca Rakičan, pomenu ohranjanja grbinastih travnikov, prireditvi okusi Posavja, ki prinaša vrhunska kulinarična doživetja, ter o novih kolesarskih poteh v Slovenskih goricah.

Kantavtor Robert Petan iz Posavja, eden najbolj pronicljivih in duhovitih mladih ustvarjalcev pri nas ta hip, se je izštekal v velikem slogu. Skladbe, običajno izvedene le s kitaro, je odigrala razširjena zasedba. Slišali smo pesmi, ki jih v živo nikoli ni izvajal. Spoznali posebno vejo njegovega elektronskega repertoarja, ki je bil tokrat odigran akustično. Uživali v številnih premierah. In se sončili v soju imenitnih gostov. V oddaji Izštekani in Izštekanih v posluh ponujamo nekaj iskrivih trenutkov včerajšnjega izštekanega večera.

Drugi poudarki: V občini Mislinja šele po nekaj dneh vidne prave razsežnosti škode po neurju Novomeški podroben prostorski načrt podlaga za številne gradnje - od stanovanj do garažne hiše E-gradovi Posavja zanimiva izkušnja doživljanja kulturne dediščine in zgodovine

Eden ključnih ciljev nacistične okupacije leta 1941 sta bila izbris slovenskega naroda kot etnične enote in sprostitev poselitvenega ozemlja za nemške koloniste, ki naj bi »s plugom in mečem« pomenili utrjen branik začasne južne meje tretjega rajha. Nacisti so se tega načrta lotili najprej na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem, kjer so po vnaprej pripravljenih seznamih kmalu zbrali prve skupine ljudi, namenjenih v izgnanstvo. Med njimi so bili najbolj zavedni in v preteklosti najbolj domoljubno izpostavljeni ljudje – učitelji, podjetniki, uradniki, duhovniki in drugi, ki so pomenili »slovensko motnjo« v razvijajočem se nemškem projektu bodoče etnične čistosti. Na izpraznjena območja v Posavju so naselili kočevske Nemce, na Koroškem in delno tudi Štajerskem pa Nemce iz Kanalske doline in Južne Tirolske. Iz posebnih preselitvenih centrov v večjih slovenskih krajih so izgnance pošiljali predvsem v delovna taborišča v Nemčijo ter Srbijo, kjer so živeli pri domačinih, v mestih pa v kolonijah. Večje preselitveno taborišče je bilo tudi v Rajhenburgu, današnji Brestanici blizu Krškega. Skozenj je šlo v izgnanstvo v Srbijo, Bosno, na Hrvaško in v Nemčijo okoli 45.000 Slovencev, večinoma prebivalcev Posavja in Obsotelja. Prav na brestaniškem gradu so pred tridesetimi leti razglasili »dan slovenskih izgnancev« v spomin na 7. junij 1941, ko je iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport izgnancev v Srbijo, ter na trpljenje in gorje, ki ga je v letih od 1941 do 1945 doživljalo okoli 80.000 izgnancev in 17.000 tistih, ki so se pred izgonom rešili na drugo zasedbeno območje. Oddajo Sledi časa je pripravil Stane Kocutar.

Ugotovitev po pozebi: Ključna bodo vlaganja za zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb Številni delavci Adienta bi zaposlitev morda lahko našli v mežiškem TAB-u V manjših krajih pogrešajo bančna okenca po ukinitvi poslovalnic; težave vsaj malo omili mobilna banka E-gradovi Posavja za ohranjanje dediščine in butično turistično destinacijo

Uvodni prispevek tokrat namenjamo 100. obletnici t.im. »novomeške umetniške pomladi«, ki je predramila celoten takratni slovenski kulturni prostor - na Dolenjskem ji zdaj namenjajo več prireditev - osrednjo danes v Novem mestu. Na mariborskem koncu pa so v sklopu letošnje 100. obletnice organizirane likovne dejavnosti, v organizaciji Društva likovnih umetnikov Maribor pripravili zanimivo razpravo. V glavnem mestu je odprta razstava slovitega fotografa Henrija Cartier-Bressona z naslovom "Iz oči v oči". Na Bledu se na temo nasilja in migrantov končuje že 52. mednarodno srečanje združenja PEN. V belokranjskem Semiču so pripravili osrednjo prireditev letošnjih »dnevov evropske kulturne dediščine«, trije muzeji ob reki Savi od Gorenjske do Posavja pa so v Brežicah pripravili skupno razstavo z naslovom »Sava združuje«. Na fotografiji spominska tabla na hišo v Novem mestu, kjer so uvodno razstavo novomeške pomladi odprli 26.9.1920 vir: TV Vaš kanal-Novo mesto (zajeto na youtube)

V oddaji Za naše kmetovalce smo se ta teden posvetili teranu in toči. Najprej smo govorili o boleči razsodbi evropskega Splošnega sodišča v Luksemburgu v zvezi s teranom in vas seznanili, kako bo vplivala na delo naših vinarjev. Obiskali smo sežansko kmetijsko svetovalno službo in dva rosno mlada pridelovalca terana, ki ju je v noči na 30. avgust prizadela toča, ter se pozanimali, kakšna bo letošnja trgatev. Vreme ni prizaneslo niti Posavju. Nastalo škodo si je ogledala tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Izvedeli ste, kaj je priporočila oškodovancem. Za konec smo pridali še dve prijetnejši temi – obiskali smo kulinarične dogodke, ki so jih strnili v prireditev Mesec okusov Posavja, in napovedali šesti Festival brkinske sadne ceste.

Oddajo Za naše kmetovalce v celoti namenjamo turističnim kmetijam. Turistični boni so sprožili veliko zanimanje domačih gostov za ponudbo skritih kotičkov slovenskega podeželja in mnogi želijo svoje kapacitete nadgraditi ali povečati. Zato že težko čakajo na razpis za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, ki bo predvidoma objavljen še ta mesec. O povečanem povpraševanju gostov za nastanitve, kulinarična in druga doživetja na turističnih kmetijah smo se pogovarjali z Matijo Vimpolškom iz Posavja -predsednikom Združenja turističnih kmetij in Renato Kosi - specialistko za razvoj turizma na kmetijah. Obiskali smo tudi nekaj kmetij iz različnih koncev Slovenije: kmetijo Plaznik na Koroškem, ekološko turistično Kmetijo Pri Baronu na Štajerskem in kmetijo Šeruga na Dolenjskem.

V oddaji Iz naših krajev ste slišali o onesnaženju celjske kotline, razvojnih ciljih Posavja, 20-letnici nove šole v Višnji Gori in, da so Luče postale del pomembne mednarodne gorniške skupnosti.

V oddaji Za naše kmetovalce smo se ta teden najprej odpravili na Cerkljansko, kjer so te dni odstrelili volka. Ker domačini trdijo, da je volkov na tem območju precej več, kot so domnevali, si prizadevajo pridobiti dovoljenje za odstrel še kakšnega. Opozorili smo vas, na kaj morate biti pozorni, če se boste prijavili na razpis za vzpostavitev kmetije za mlade prevzemnike. Gre za enega zadnjih tovrstnih razpisov v tej finančni perspektivi, zato zanj vlada veliko zanimanje. Obiskali smo Teden okusov Posavja in nagrajeno turistično kmetijo Pri Filetu v Slopah pri Kozini. Za konec smo govorili še o tem, s kakšnimi dejavnostmi bi Kraševci radi oživili svojo vinsko cesto.

Kmetijska zemljišča so najpomembnejši naravni vir za kmetovanje. V oddaji Za naše kmetovalce bomo govorili o bitki zainteresiranih skupin za državna kmetijska zemljišča, ki se je razvnela v javni razpravi o osnutku sprememb kmetijsko-zemljiške zakonodaje. Predstavili bomo tudi kmetijo Žaren iz Posavja, ki kombinira vinogradništvo in vinarstvo s turizmom, ter projekt na Banjški planoti, katerega namen je na kmetijah razviti nove turistične programe za ljudi s posebnimi potrebami. Z ekskurzije v Romuniji, ki jo je organizirala Evropska komisija, pa prinašamo zgodbo o uspešnem razvoju male stiskalnice olja, ki izhaja iz tradicije in povezuje tamkajšnje prebivalce.

»Človek se ne sme predati. Ni pomembno, kaj mu manjka, pomembno je tisto, kar ima, kar mu je ostalo,« razlaga Jože Okoren, ki je že petdeset let na invalidskem vozičku. Njegova življenjska zgodba – je dobitnik srebrne in bronaste medalje v metu diska na paraolimpijskih igrah, kar devet let pa je bil tudi evropski rekorder v metu diska – dokazuje, da paraplegija ne pomeni konca življenja. Postal je uspešen športnik, ustvaril si je družino; že med športno kariero se je vključil v delovanje invalidskih organizacij, v katerih je opravljal številne pomembne funkcije, svoje znanje pa še zdaj prenaša na mlajše invalide. Je predsednik Društva paraplegikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, podpredsednik strokovnega sveta pri paraolimpijskem komiteju in član komisije za tekmovalni šport pri Zvezi za šport invalidov ter član Slovenske olimpijske akademije pri Olimpijskem komiteju Slovenije. O njegovem življenju in delu, karieri uspešnega športnika in pogledu na invalidnost se bo v oddaji Med štirimi stenami z njim pogovarjala Petra Medved.

Griči in sotočje Save in Krke pa meja med Štajersko in Dolenjsko, vinogradi in voda, vse to so Brežice – kraj, v katerem se stikajo svetovi. Vsi ti svetovi pa so na neki način zbrani na enem mestu: v starem mestnem jedru. Grad Brežice je bil zgrajen konec 16. stoletja in je nasledil tistega, ki je bil požgan med kmečkim puntom. V njem že vse od leta 1949 deluje muzej, ki z bogatimi zbirkami kulturne dediščine ponuja vpogled v dediščino Posavja in za celoten ogled bo tudi dobra ura premalo. Pri ogledu drugih razstav in zbirk izvemo več tudi o reformaciji in protestantizmu Posavja, pokukamo v intimnost nekdanje meščanke spalnice in se spomnimo, kaj vse se je tam zgodilo pod devetimi zastavami. Del muzeja pa je posvečen tudi spominu na ustanovitelja muzeja, zbiratelja, slikarja in dolgoletnega muzejskega ravnatelja Franja Stiplovška. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.