Podcasts about ajdov

V oddaji Odprto za srečanja je naš gost nekdanji nogometaš Alen Šćulac. Igralsko kariero je nadaljeval s trenersko potjo, trenutno pa pri dekanskem Jadranu opravlja tudi funkcijo predsednika kluba. Šćulac je v karieri igral v domačih Dekanih, Kopru, Izoli, Ajdovščini, Novi Gorici, Ljubljani in Murski Soboti. Izhaja iz športne družine, športne gene je prenesel tudi na naraščaj. Alena Šćulca je na pogovor povabil Primož Čepar.

Drugi poudarki iz oddaje: -V zadnjih petih letih so v Ajdovščini uredili več kot 200 stanovanj, kje in kdaj še načrtujejo nova -Na železniški progi Logatec-Postojna nameravajo ukiniti postajališče Planina, kar razburja krajane -V Žirovnici in na JEsenicah so pred enim najpomembnejših komunalnih projektov

Poročali smo o utrjevanju svetovnega položaja Lekovega farmacevtskega središča v Lendavi z novim laboratorijem, interesih povezanih z ljubljanskimi Križankami, ki povzročajo skrbi Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, krepitvi domske oskrbe v Šalovcih, razvojnih projektih v občini Ajdovščina, triu kraških znamenitostih, ki privablja vse več obiskovalcev, in obnovi Resnikove hiše v občini Kozje.

Drugi poudarki oddaje: - Mulj iz Luke Koper bodo poskusno vračali v morje. - V Vrbi gradijo obvoznico, ki bo zaobšla Prešernovo rojstno hišo in nastajajoči kulturni center, pri pridobivanju dovoljenj za drugi del pa ne gre vse gladko. - V Murski Soboti so te dni govorili o stavbni dediščini in pomenu gradov za deželo in njene prebivalce. - Z novimi reflektorji v Ajdovščini izpolnili pogoje za igranje nogometnih tekem prve lige

Slovenska ženska nogometna reprezentanca je v 3. kolu lige narodov v Ljubljani gostila Turčijo. Ekipi se bosta vnovič pomerili v torek, ko bodo dvoboj gostile včerajšnje gostje. Slovenija bi se z zmago močno približala uvrstitvi v najvišji razred evropskega nogometa. V dvorani na Kodeljevem pa se je s polfinalnima dvobojema v moški konkurenci začel sklepni turnir pokala Slovenije v rokometu. Danes bosta še polfinalni tekmi v ženski konkurenci. Krim se bo pomeril s Ptujem, drugi polfinalni par sestavljata ekipi Velenja in Ajdovščine.

Slovenska ženska nogometna reprezentanca je v 3. kolu lige narodov v Ljubljani gostila Turčijo. Ekipi se bosta vnovič pomerili v torek, ko bodo dvoboj gostile včerajšnje gostje. Slovenija bi se z zmago močno približala uvrstitvi v najvišji razred evropskega nogometa. V dvorani na Kodeljevem pa se je s polfinalnima dvobojema v moški konkurenci začel sklepni turnir pokala Slovenije v rokometu. Danes bosta še polfinalni tekmi v ženski konkurenci. Krim se bo pomeril s Ptujem, drugi polfinalni par sestavljata ekipi Velenja in Ajdovščine.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Tudi v Zdravstvenemu domu Ajdovščina opozarjajo, da cene zdravstvenih storitev ne pokrivajo vseh stroškov - Kdo bo v prihodnje vodil Zdravstveni dom Lenart? - V Halozah so veliko vlagali v razvoj turizma. Bi ga vetrne elektrarne okrnile? - Sredi Prevalj nastajata nov otok in jezero. Gre za večnamenski park, ki naj bi povezal prebivalce. - V Štorah so za osnovnošolce pripravili turnir v odbojki sedé.

V domačem rokometnem prvenstvu za ženske se je že začela končnica, včeraj je prinesla prvi medsebojni dvoboj najviše uvrščenih ekip rednega dela. V tivolski dvorani so se pomerile rokometašice Krima in Ajdovščine. V Sun Valleyu pa so v finalu sezono končali še veleslalomisti, med njimi tudi Žan Kranjec.

V domačem rokometnem prvenstvu za ženske se je že začela končnica, včeraj je prinesla prvi medsebojni dvoboj najviše uvrščenih ekip rednega dela. V tivolski dvorani so se pomerile rokometašice Krima in Ajdovščine. V Sun Valleyu pa so v finalu sezono končali še veleslalomisti, med njimi tudi Žan Kranjec.

Leta 1933 v Ajdovščini rojeni akademski slikar in ustanovni član Društva likovnih umetnikov Severne Primorske Danilo Jejčič je v 93. letu starosti sklenil svojo življenjsko pot. Velja za enega najvidnejših predstavnikov slovenske grafične ustvarjalnosti, bil je pripadnik ljubljanske grafične šole in je najpomembnejši predstavnik geometrijske abstrakcije pri nas. Danilo Jejčič je raziskoval in se izražal v vrsti likovnih žanrov. Začel je s kolaži, nadaljeval z reliefi, se preizkusil s posebnimi, v geometrijske oblike sestavljajočimi se objekti, se ustalil v grafiki in v poznejših letih odkrival medij fotografije ter z njim kritično opozarjal na ekološke probleme sodobne družbe. Najprej je služboval kot likovni pedagog, potem pa je v letih med 1973 in 1996 vodil Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Med drugim je bil eden od pobudnikov oblikovanja Zbirke del Pilonovih prijateljev. Ob osemdesetem življenjskem jubileju so umetniku v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pripravili pregledno razstavo, v razširjeni obliki pa se je potem preselila še v tri ajdovske galerije – Pilonovo in Lokarjevo galerijo ter razstavišče v Hiši mladih. Leta 2015 so v Pilonovi galeriji predstavili še njegov novejši cikel, poimenovan Prezrte reči, v katerem je dobila pomembnejšo vlogo fotografija. Takrat je njegovo delo in razstavo v pogovoru z njim in kustosinjo Natašo Kovšca predstavila Tatjana Gregorič in zdaj vas vabimo k ponovnemu poslušanju. Foto: Narodna galerija/Tihomir Pinter (izrez)

Poročali smo o prenovi kovaškega muzeja v Kropi, končni rešitvi za Plečnikov paviljon, obnovi dijaškega doma v Celju, projektih v sklopu participatornega proračuna v Ajdovščini, gradnji kulturnega stičišča v Kopru in o manjšem smučišču v Šentjoštu nad Horjulom.

V oddaji vas seznanjamo z nacionalno platformo za izposojo elektronskih knjig - Cobbiselo, ki je dobrodošla tudi za izposojo pri Slovencih po svetu, ki so včlanjeni v ljubljanski NUK, predstavljamo pa tudi zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici. Predstavljamo tudi novo knjigo s področja migracij z naslovom Slovenske selitve v socializmu, gostimo francistko in sociologinjo kulture iz Ajdovščine Kajo Pečnik, ki že trinajst let biva v Veliki Britaniji, v Londonu pa med drugim vodi tudi slovenski pevski zbor, pogovarjali pa smo se tudi z mlado krajinsko arhitektko Zalo Dimc, ki si je izkušnje iz svojega delovnega področja nabirala na Danskem.

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

⏰ Driiiing! Novo leto, pa kar gremo! Na polno. Do statusa profesionalcev? Haha, morda pa letos res, kdo ve. Začela sva kar takoj, ker je bilo tooooliko vprašanj "kaj specialka bo?". Malo sva se nadihala, potem pa januarsko "vsega po malem" krenila v novo leto!

Po propadu Mure je tudi v Pomurju vse manj šivilj. Tradicijo ohranjata šivilji na tržnici v Murski Soboti. Drugi poudarki oddaje: - Škofji Loki stekla obnova Hudičeve brvi - Občina Ajdovščina namerava na območju Ribnika, na katerem raste nova stanovanjska soseska, urediti približno pol hektara novih zelenih površin - Za zimsko veselje so v Posavju poskrbeli s številnimi drsališči - Skupina Pupe združuje 14 prostovoljk, ki neutrudno kvačkajo odejice in druge izdelke za starostnike

V drugem delu našega sprehoda po Primorski v času, ko je bila v krempljih italijanskega fašizma, smo najprej orisali politično ozadje, nato pa smo si bolj podrobno pogledali zgodovino nogometa v Kopru, Izoli, Piranu, Tolminu, Sežani, Ajdovščini, Postojni, Vipavi, Ilirski Bistrici in nekaterih drugih krajih. Za konec pa smo si pogledali še, kako je bilo z nogometno infrastrukturo v tem obdobju. Imena kot so Circolo Sportivo, Libertas, Ampelea, Dopolavoro, Postumia, Edera ipd. nam danes ne pomenijo kaj dosti, nekoč pa je bila to športna realnost Slovencev v Italiji.

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj kruh pripravi iz 60 dag moke: polovica ajdove moke in polovica pšenične moke, ki je lahko bela ali krušna. Seveda je dobro ajdovo moko popariti, tako da dobimo nekakšno mazavo testo. S kuhalnico ga razširimo in dodamo preostalo moko. Na sredini naredimo jamico za kvas. Dodamo tudi zabelo: olje, jogurt, malo kisle smetane ... Testo lahko gnetemo z roko ali s pomočjo strojčka, po potrebi prilivamo tekočino. Ne sme biti preveč mehko, ampak srednje krepko. Damo ga na desko in pokrijemo. Hitro bo vzhajalo. Po želji v testo dodamo orehe ali drugo zrnje. Testo lahko vzhaja tudi v modelu za potico, ki ga dobro namažemo ali obložimo s peki papirjem, naj pa bo v modelu le za tri četrtine višine. Po vrhu dvakrat zarežemo z nožem in pečemo pri 190-200 °C približno 50 minut.

Poročamo o treh koncertih, ki so se zvrstili v Kopru v sklopu tamkajšnjega Festivala Kitarika, Slavnostnem koncertu ob 80-letnici Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine in novogoriškem koncertu klavirskega dua Bojan Gorišek Milko Lazar. Ob koncu bomo pred pregledom izstopajočih glasbenih dogodkov prihodnjih dni skočili še v Gradec, kjer so v tamkajšnji operni hiši uprizorili opero Tannhäuser Richarda Wagnerja.

Škofijska karitas Koper v petek, 8. novembra, ob 19. uri, pripravlja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas, slavnostno akademijo z odprtjem razstave likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, meseca avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, pod naslovom »Mostovi upanja«.

V Srbiji je danes dan žalovanja za žrtvami včerajšnje nesreče na železniški postaji v Novem Sadu, kjer se je zrušil del betonskega nadstreška in pod sabo pokopal 14 ljudi, trije so huje poškodovani. V Novem Sadu so razglasili tridnevno žalovanje. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v sinočnjem nagovoru sporočil, da je med žrtvami osem državljanov Srbije, ena žrtev je iz Severne Makedonije, identiteta petih žrtev pa še ni znana. V oddaji tudi o tem: - V Združenih narodih opozarjajo, da so razmere na severu Gaze po skoraj mesecu dni obleganja apokaliptične - Občina Ajdovščina z bogato rimsko dediščino postala točka na zemljevidu Feničanske kulturne poti Sveta Evrope - Hokejisti Olimpije premagali Vorarlberg, v alpski ligi uspešni tudi Jeseničani in Celjani

V 5. kolu državnega prvenstva rokometašic sta se pomerili najboljši ekipi. Mlinotest je v Ajdovščini gostil ljubljanski Krim, ki nadaljuje prevlado na prvenstvu.

Ad Fluvium Frigidum je večdnevni festival poznoantične kulture, ki je poleti potekal v Ajdovščini. Naslanja na izročilo slovite rimske bitke pri Mrzli reki, ki se je zgodila v bližini utrdbe Castre in velja za prelomen dogodek v svetovni zgodovini. Sam festival je združil več kot 100 ljubiteljev uprizarjanja rimskega življenja iz kar desetih držav, tudi iz Bolgarije, ki ima bogato rimsko dediščino, a precej reven odnos do nje. Na avtobusu navdušencev iz Sofije je bil tudi Joan Krustev, pri katerem se je strast do rimske zgodovine vžgala ob knjigah in videoigricah. Z njim bi se lahko pogovarjali v več jezikih, tudi v slovenščini bi šlo, a ostali smo pri angleščini, o kateri pravi, da je danes v EU nekakšna lingua franca, tako kot je bila v Rimskem imperiju latinščina.

Na 181. rednem zasedanju Tajnega društva OFC smo govorili o pokalni zmagi v Domžalah, neregularnih pogojih v Ajdovščini in našemu naslednjemu evropskemu nasprotniku, nemškemu prvoligašu Heidenheimu, ki ima zelo zanimivo zgodbo. Ozrli smo se tudi na dogajanje v hokeju in košarki. Hokejisti rušijo vse pred seboj, košarkarji pa so gostili zelo eksotičnega nasprotnika.Za konec pa smo se v humorističnem kotičku vprašali, kateri slovenski prvoligaški trenerji bi bili primerni za vlogo inšpektorja v kriminalistični TV seriji.

V okviru cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske je novembra 2023 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata nastopila flavtistka Katarina Lozar s pianistko Katalin Peter. Katarina Lozar se je s flavto prvič srečala pri osmih letih v glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pod mentorstvom Armanda Mariuttija, leta 2000 pa je opravila sprejemne izpite za študij na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, kjer je bila njena mentorica Liza Hawlina. Na koncertu je izvedla Sonatino Pierra Sancana, Sonato v G-duru, št. 1, op. 2 L'Henriette Michela Blaveta ter Tango Vita Žuraja.

Ptuj, Ljubljana in Ajdovščina so mesta, na katera najbrž najprej pomislimo, ko govorimo o antični dediščini starega Rima. Morda malo manj znano, a najdišče izjemnega pomena, pa leži med hrušiškimi gozdovi ob cesti Col–Kalce. Z graditvijo te ceste so si Rimljani skrajšali pot med Ljubljano takratno Emono in Akvilejo oziroma Oglejem v Italiji. Na Hrušici so zgradili tudi utrdbo Ad Pirum, ki je bila del obsežnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum; ta je segal vse od Posočja do Reke. Danes je tam arheološki park z muzejsko zbirko Narodnega muzeja Slovenije, ki obiskovalce seznani s tem obsežnim obrambnim sistemom trdnjav

Od 19. do 23. avgusta 2024 se bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino dogajala jubilejna, 30. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Mostovi upanja, ki bo posvečena nedavno preminuli Jožici Ličen. Projekt Umetniki za karitas že 30 let izvaja Škofijska karitas Koper (ŠKK) in z njim javnosti predstavlja sodobno umetnost ter hkrati ozavešča o stiskah v našem okolju. Kolonijo nam je predstavila koordinatorica projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

Slovenske dobitnike olimpijskih kolajn v Parizu so po ponedeljkovem sprejemu v Ljubljani včeraj pozdravili še v domačih krajih. Sprejem za zlato Janjo Garnbret so pripravili v Slovenj Gradcu, zlato Andrejo Leški in srebrnega Tonija Vodiška pa so sprejeli v Kopru. V oddaji tudi: - Zaradi ukrajinskega vdora v kurski oblasti nove množične evakuacija. - Združene države odobrile prodajo orožja Izraelu v vrednosti več kot 20 milijard dolarjev. - Občina Ajdovščina mora racionalizirati načrtovani zdravstveni center. - Sončno bo, popoldne v notranjosti nevihte.

Drugi poudarki oddaje: Občina Ajdovščina vnovič išče izdelovalca projektne dokumentacije za prizidavo Osnovni šole Šturje Na Vršiču čakajo na novo in celovito prometno ureditev Črna je vstopila v Koroški turistični teden, našteli bodo več kot 70 športnih, kulturnih, družabnih in glasbenih prireditev Na mariborskem Lentu poteka obnova notranjosti Hiše najstarejše trte V Parku Škocjanske jame bodo jeseni začeli obnovo dvigala, že zdaj pa izvajajo kar osem evropskih projektov

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V zdravstveno postajo Magdalena v Mariboru doslej preselili ambulante družinske medicine in urologijo. - Dom starejših v Poljčanah bo še naprej vodila dozdajšnja direktorica Iva Novak. - 40 nadarjenih mladih glasbenikov iz vse Evrope začenja poletno turnejo v Ajdovščini. - Z avgustom so se v nekaterih župnijah zamenjali duhovniki.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Katere mariborske fakultete in študijske smeri imajo po koncu prvega prijavnega roka omejen vpis? - Ponudbe izvajalcev za obnovo in dograditev vrtca v Framu presegajo razpoložljiva občinska sredstva. - Občina Sodražica bo gradila kanalizacijsko omrežje v naselju Zamostec. - V obnovljeni Rustjevi hiši v Ajdovščini bodo odprli doživljajski center pekarske in mlinarske dediščine.

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali nadvse zanimivo življenje in delo v Vipavi rojenega Antona Lavrina, avstrijskega konzula v Egiptu in zbiralcu ter raziskovalcu egipčanskih starin. Pred kratkim je Lavričeva knjižnica Ajdovščina v sodelovanju z dijaki Škofijske gimnazije Vipava odprla razstavo z naslovom Anton Lavrin, naš vrli rojak. Na razstavi je prikazano, zakaj je Lavrin v Vipavo pripeljal dva egipčanska sarkofaga in kako veliko pozornost sta vzbudila mumija svečenika in balzamiran krokodil, ki ju je pred skoraj 180 leti poslal v Ljubljano. Nataša Uršič se bo v oddaji pogovarjala z arheologom in kustosom v Slovenskem etnografskem muzeju Markom Frelihom in Lavrinovim daljnim sorodnikom iz Vipave Andrejem Hrovatinom.

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini.

Drugi poudarki oddaje: - Podjetja osrednje Slovenije so v lanskem letu večinoma izboljšala kazalnike poslovanja. Neto čisti dobiček se je povečal za 29 odstotkov. - V posavskih srednjih šolah opozarjajo na velik odliv dijakov v druga regijska središča. - S festivaloma v Novem mestu in na sevniškem gradu zaključujejo mesec vinskih festivalov v vinorodni deželi Posavje. - V sklopu pobude Dobimo se va vrtovih svoja vrata odpira okrog 3.000 parkov in vrtov iz 21 držav. Tudi Arboretum Volčji potok.

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!Radijski dokumentarec Potovanje na robu noči je na 27. mednarodnem radijskem festivalu Prix Marulić na Hvaru prejel drugo nagrado v kategoriji radijskih dokumentarcev. Radijski dokumentarec je skupni projekt Prvega, Programa Ars in Vala 202 in je bil posnet spomladi 2023 v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju. Idejna zasnova Mojca Delač in Luka Hvalc, scenarij Mojca Delač, Saška Rakef in Luka Hvalc v sodelovanju z ddr. Evgenom Bavčarjem, režija Saška Rakef, dramaturgija Saška Rakef, Mojca Delač in Luka Hvalc, zvočni mojster Urban Gruden. Povezava do dokumentarca

V posebni izdaji oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija, bomo prisluhnili živemu nastopu ekipe na štartu teka "Ultra Trail Vipavske doline" prejšnji petek v Ajdovščini. Skozi večer vas bo vodila voditeljska trojka Robert, Marjan in Urška, ki bodo skupaj s številnimi gosti govorili predvsem o – teku. Borut Pahor in Janez Janša bosta pri Urošu Slaku govorila o razliki med tekom in begom, Martin Strel o teku pod vodo in Vesna Milek o teku po pariških ulicah. Iz proge se nam bo javljal Miran Ališič, gastronomsko ponudbo postaj bo ocenil Dimitrij Rupel, seveda pa ne bodo manjkali glasbeni gostje Jan Plestenjak, Werner, Fredi MiIler, Jože Potrebuješ in drugi, ki bodo predstavili svoje nove songe o teku. Vse to in še več v petek nekaj čez 10 na Prvem programu.

17. marca je k Bogu odšla nekdanja ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen. Za seboj je pustila bogato sled in tako smo se odločili, da ponovimo oddajo Naš gost v kateri nam je leta 2016 sama spregovorila o sebi. V oddaji je nismo spoznali zgolj kot humanitarno delavko, ampak tudi osebno. Jožica Ličen je prejela je kar nekaj nagrad, denimo odličje sv. Cirila in Metoda, najvišje priznanje v slovenski Cerkvi, prav tako zamejsko nagrado Nadje Maganja, namenjeno izjemnim ženskim, bila je častna občanka Ajdovščine in „osebnost Primorske“, pa še bi lahko naštevali. Najbolj pa si ob omembi njenega imena predstavljamo likovno kolonijo Umetniki za Karitas, katere soustanoviteljica je bila in jo je nato tudi skoraj 30 let vodila in navdihovala.

Prvo pleskavico za burger iz izvornih celic, ki je zrasla v evropskih laboratorijih, smo spoznali že pred enajstimi leti. Raziskave na tem področju potekajo, ponekod so izdelki iz laboratorijskega mesa tudi dovoljeni in dostopni, evropska zakonodaja pa jih za zdaj opredeljuje kot tako imenovano nedovoljeno novo živilo; nima še namreč zgodovine varne uporabe in tudi še ni odobreno, zato se ga ne sme dati na trg. Evropska agencija za varnost hrane je na zahtevo Evropske Komisije v postopku revidiranja smernic o novih živilih - da bi uvedla najsodobnejše zahteve za oceno varnosti in hranilne vrednosti živil, pridelanih v laboratoriju, medtem pa je v Ajdovščini v začetku leta začelo delovati podjetje Tech4Meat, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic. FOTO: Pixabay

Drugi poudarki oddaje: - Stanovanjsko problematiko rešujejo tudi v Ajdovščini. - V Krmelju gradijo nova mostova čez potok, ki bosta nadomestila stara. - Garažna objekta ob Ulici Pohorskega odreda v Mariboru že leta klavrno propadata. Kot kaže, bo tako še naprej. - V petek bodo v Žalcu deveto leto zapored odprli pipe na fontani piv Zeleno zlato.

Poslušalka je prosila za recept za ajdov kruh? Sestra Nikolina je povedala, da vsakič k ajdovi moki dodamo še nekaj pirine ali pšenične, spečemo pa ga v pekaču z višjimi stranicami ali gladkih modelih. Potrebujemo 60 dag moke: 30 dag je ajdove moke ostalo pa pšenične, krušne, pirine ... Ajdovo moko poparimo z vrelo vodo (lahko jo že slana), vmes mešamo s kuhalnico in naredimo rahlo mokro testo. Dobljeno razširimo, da se ohladi ter dodamo ostalo moko. Nato naredimo jamico in v njo damo 2 – 2,5 dag kvasa z malo sladkorja in mlačnega mleka. Pomešamo in pustimo vzhajati. Nato začnemo gnesti in počasi prilivamo vodo, olivno olje ali malo topljene smetane. Naredimo srednje mehko testo in ga damo počivati. Vmes namažemo model ali ga obložimo s peki papirjem. Nanj naložimo vzhajano testo, počakamo, da vzhaja še 40 minut, na vrhu zarežemo z nožem in postavimo v pečico. Pečemo 50 minut pri 200 stopinjah Celzija brez ventilacije. Po želji lahko v testo dodamo sončnična ali bučna semena, lan, sezam, orehe ... Pečenega vzamemo in pekača in obrnemo na desko, pokrijemo s servieto in naj se počasi ohlaja. Če želimo zelo mehko skorjo, pa ga dodatno ovijemo v folijo.

- Bela krajina potrebuje zanesljivejšo oskrbo z električno energijo - Ajdovščina izpadla iz sistema satelitskih urgentnih centrov - V Ribnici bodo med počitnicami za otroke pripravili številne delavnice

V Prekmurju smo med ponudniki lokalnih dobrot in izdelkov na Mini radijskih počitnicah v Moravskih toplicah, jeseni leta 2023, spoznali tudi Draga Kelemena iz Nemčevcev, ki je na pobudo žene pred desetimi leti na novo zgradil čebelnjak in začela sta s pridelavo medu ter ostalih medenih proizvodov. Njuna posebnost je med drugimi tudi ajdov med.

Zasedba mladih gledaliških ustvarjavcev Odprta scena je v dvorani Hupa Brajdič v podhodu Ajdovščina v Ljubljani premierno uprizorila predstavo Zadnja večerja.Zgodba temelji na motivih literarnega dela in muzikala Rent avtorja Jonathana Larsona. Gre za eno od avtorskih predstav, skozi katere sporočajo, da je gledališče medij, ki ga mladi potrebujejo danes bolj kot kadarkoli prej. V pogovoru s člani zasedbe Odprta scena smo se med drugim pogovarjali tudi o pomenu gledaliških reprezentacij stisk in izzivov mlajše generacije.

Drugi poudarki: - V občini Loška dolina računajo, da bodo uspešni na razpisu za sredstva iz načrta okrevanja in odpornosti za oskrbo s pitno vodo - Ljudska univerza Ajdovščina tudi letos ponuja številne izobraževalne programe za odrasle - Za Postojnsko jamo je še eno izjemno leto, obdobje covida pozabljeno - Veliko možnosti za drsanje tudi v Posavju

Piše Ana Hancock, bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič. Pisateljica Mateja Gomboc piše za otroke, mladino in odrasle, lani je za roman Balada o drevesu prejela desetnico za najboljše mladinsko delo. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči v italijanski goriški pokrajini. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Ali kakor beremo v poglavju Čuvarka lastovic: »Vojna poseže v veselje do življenja in ošabno skušnjavo prepričanja, da lahko odločamo o svojem življenju.« Gorica je tako predvsem zgodovinski roman, v katerem se v ozadju v vedno enakem vrstnem redu vrstijo usode ljudi, kot da je to naravni red stvari. Gre za vedno enak življenjski krog. Najstniški zaljubljenosti sledi ljubezensko razočaranje, temu pa pretežno srečen zakon. Zaradi monotonosti medosebnih odnosov so zgodovinske premene še bolj v ospredju. Glavni lik tako brez dvoma postane zgodovina, ki nasilno posega v sicer skorajda nespremenljiv red stvari. To na trenutke ozavesti tudi še ne polnoletna Lili: »Tisto, kar je obstajalo mimo mene in na videz ni bilo pomembno za moje življenje, je zdaj postalo ključno«. Vse štiri pripovedovalke poleg zgodovinskih danosti formira predvsem odnos do ljubljenega moškega. Oziroma kot odrasla Dora trdi za svojega moža: »Eva sem, narejena iz njegovega rebra.« Pri tem lahko vidimo vzporednico s poimenovanjem Nove Gorice kot Adamovega rebra Gorice, kakor jo avtorica poimenuje v uvodnem posvetilu. Gorica, Adamovo rebro je bil tudi prvotni naslov romana. Jezik je preprost, vendar se prilagaja pripovedovalki. Roman je razdeljen na šest obsežnih poglavij, ki zajemajo različna zgodovinska obdobja. Pripoved vseh štirih pripovedovalk je prvoosebna. Dojemanje literarnih likov je mestoma poenostavljeno, še zlasti nesorazmerno pri otrocih, kot je videti v poglavju Nabiralka jezikov, kjer si desetletna Furlanka Pina predstavlja, zakaj bo Nova Gorica lepša od stare: »V zidove hiš bodo najbrž dodali zlato, da se bodo svetlikali.« Pripovedovalke govorijo in razmišljajo v knjižnem pogovornem jeziku, vanj se vpletajo narečne posebnosti, kot na primer »gremo k nonotom« ali dosledna raba »ma« namesto »ampak«. Še bolj očitna pa je raba izrazov, prevzetih iz italijanščine, ter furlanskih, povprečnemu bralcu nerazumljivih besed, kot je npr. birbant. V poglavju z zgovornim naslovom Nabiralka jezikov jezikovno prepletanje opiše Furlanka Pina: »Nabirala sem jezike kot pisano ogrlico, ki se ujema z vsakršnim oblačilom.« Romanu sledi dobrodošel slovarček narečnih besed in seznam pomembnih zgodovinskih dogodkov v obdobju med kapitulacijo Italije in vstopom Slovenije v EU, s čimer se roman tudi konča. Prednosti romana so vsekakor nadrobno poznavanje zgodovine, prikaz, kako arbitrarne odločitve z vrha uničujejo življenja ljudi, ki že generacije živijo v simbiozi narodno mešanega okolja, ter raba narečja in ogroženega furlanskega jezika ali friulana, zaradi česar je roman Mateje Gomboc Gorica tudi jezikovni spomenik nekega okolja.

Naš gost je 77-letni doktor Evgen Bavčar - slepi umetnik, pisatelj, konceptualni ustvarjalec in fotograf. Razpet je med svojima dvema domovinama: med Francijo in Slovenijo, med Parizom in Lokavcem pri Ajdovščini. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem doživljanju presežnega, svetega in Božjega.

"Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva."Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju. Nastala je v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.

Napovedujemo festival Kino Otok, ki je s premiero filma Zbogom, Leonora italijanskega režiserja Paola Tavianija je v sredo že gostoval v Ljubljani. Glavnina programa se bo odvila v drugi polovici prihodnjega tedna v Izoli. Programu Kino Otoka, ki se je pred dvema desetletjema profiliral s predstavljanjem pri nas manj prisotnih del azijske, afriške in južnoameriške kinematografije, se pridružujejo v Slovenski kinoteki, kjer te dni predvajajo izbor šestih restavriranih filmov indijskega cineasta Satjadžita Raja iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Medtem se javni zavod Kinodvor spominja svojih začetkov pred 15 leti, ko so ga ustanovili v sodelovanju z bližnjo Kinoteko. Kino na Kolodvorski ulici 13 v Ljubljani letos obeležuje tudi stoletnico odprtja. Kot pravi njegova direktorica Metka Dariš, skupaj z občinstvom v naslednjih letih pričakujejo dolgo načrtovano širitev v minipleks v podhodu Ajdovščina.

Zdravo. Prišli smo do poglavja, kjer se avtor osredotoči na naš drugi osrednji lik (če je prvi osrednji lik trilogije v petih delih sam Štoparski vodnik po Galaksiji), na vsem ljubega Arturja Denta. Še preden pa se posvetimo Arturju in njegovem romantičnem udejstvovanju pa se spomnimo na novoletne žurke, zgubljanje ključev, štorijo iz Ajdovščine in Eddieja "The Eagle" Edwardsa. V poglavju nam avtor pokaže kako pomembno je urejanje samega besedia ter vsebine knjige in tako poruši tretji zid, mi pa se spomnimo kako neturistično je izgledala Ljubljana konec devetdesetih oz v začetku dvatisočih in da je kot taka ovekovečena v filmu Jebiga. Ugotavljamo tudi kdaj se je na svetu začel masovni turizem. Na srečo se hitro vrhemo na vsebino poglavja, torej se spomnimo na vse Arturjeve romantične zveze in se kot mnogi bralci sprašujemo ali je moški ali je miška? Oziroma, če rečemo drugače: ali Artur sploh kaj kavsa? Ker avtor ob izreku tega vprašanja poruši še četrti zid, se mi raje pogovarjamo o neoliberalistični logiki in o tem, ali bo kdo imel pavzo do 20. marca, ko predvidoma končamo s četrto knjigo.

Rusija je pozno sinoči v zameno za predajo ukrajinskih sil v obleganem mestu Mariupolj ponudila odprtje humanitarnih koridorjev. A ukrajinska stran je zavrnila rusko zahtevo. Poudarili so, da o predaji ne more biti govora. Ukrajinski predsednik Zelenski je medtem v nagovoru izraelskemu parlamentu rusko invazijo primerjal z dokončno rešitvijo nacistov in znova izpostavil pomen pogajanj. - Slovenija v Kijev vrača diplomatskega predstavnika - Poslanci bodo obravnavali vmesni poročili preiskovalnih komisij o upravljanju z epidemijo - 120 gasilcev še vedno nadzoruje požar nad cesto Ajdovščina-Col